Curry Blake - MEHANIČNA BOŽJA SILA

 

Curry Blake

 

MEHANIČNA BOŽJA SILA

 

 

 

 

 

Prvo, kar morate narediti je, da od Boga odstranite omejitve. Mi ne rečemo samo: »Pustite Boga, da bo Bog.« On dela po določenih principih in zakonih. Zelo je predvidljiv. Zelo je predvidljiv. Celo mehaničen je na nek način.

 

Ali želite primere? Dal vam bom nekaj primerov.

 

Zelo na kratko. Mehanična narava Božje moči.

 

Na primer Mojzes. Mojzes je stal pred Rdečim morjem, vsi so se spraševali, kaj se bo zgodilo. Za njimi prihaja Egipčanska vojska. Mojzes se je začel obračati in vpiti k Bogu.  Bog pa mu pravi: »Kaj vpiješ k meni?«

 

Gospod je rekel Mojzesu: »Kaj vpiješ k meni? Ukaži Izraelovim sinovom, naj se odpravijo! Ti pa povzdigni palico in iztegni roko nad morje in ga razdeli, da bodo šli Izraelovi sinovi po suhem sredi morja! (2 Mojzesova 14:15-16).

 

Razmislite. Imate vojsko, verjetno nekaj milijonov, ki dirjajo proti vam. Imate množico bivših sužnjev, ki se niso nikoli borili proti komerkoli in za njimi prihaja verjetno najmočnejša vojska na svetu, in prihaja z vso hitrostjo, vi pa ste vodja. In veste kaj? Če je kdaj koli obstajal čas, da se vpije k Bogu, je bilo to sedaj. Bog pa mu je rekel: »Kaj vpiješ k meni!« In mu nato rekel: »Kaj imaš v roki?« Mojzes pa mu je odgovoril: »To je palica, za katero si mi rekel, naj jo nosim.« To je bila ista palica, za katero mu je Bog rekel, da naj jo vrže na tla pred kače Egipčanskih čarovnikov, in postala je kača, ki je Egipčanske kače požrla.

 

Gospod je rekel Mojzesu in Aronu ter rekel: »Če vama bo faraon govoril in rekel: ›Naredita kak čudež,‹ reci Aronu: ›Vzemi svojo palico in vrzi jo pred faraona,‹ in postala bo kača.« Mojzes in Aron sta tedaj šla k faraonu in storila, kakor jima je zapovedal Gospod. Aron je vrgel palico pred faraona in njegove služabnike; in postala je kača. A tudi faraon je poklical modrijane in vražarje; in tudi ti, egiptovski čarovniki, so naredili enako s svojimi čarovnijami: vrgli so vsak svojo palico in postale so kače. Toda Aronova palica je požrla njihove palice. (2 Mojzesova 7:8-12).

 

Bog mu je rekel: »Iztegni roko v kateri imaš palico in ti razdeli morje.« Bog ni rekel, naj iztegne roko v kateri ima palico, Jaz pa ga bom razdelil. Vem, da je to Božja sila.

 

Moramo si zapomniti nekaj, če nam je Bog rekel, da nekaj naredimo, moramo poslušati pazljivo. To je princip. Če Bog reče, da nekaj naredite, ne glede na to, ali je ta zapoved v Božji Besedi, ali se vam razodene kot Božje vodstvo, a veste, da je od Boga, karkoli se postavi med vas in izpolnitvijo tega, vam ni potrebno o tem govoriti z Bogom. Vi ga zlomite. Vi govorite temu. Vi govorite tej gori, ki vam onemogoča iti naprej. Vi ji morate zapovedati, da se umakne. Vi ji morate govoriti.

Zakaj? Ker veste, da ta zapreka ni od Boga.   

 

Bog vam nikoli nebi rekel, da nekaj naredite, kar On ne želi, da naredite, da bi vam, ko to delate, postavil zapreko na pot. Zato, če slišite od Boga (po Besedi ali razodetju), in se pojavi zapreka, je le-ta od hudiča.

 

Če so vrata, jih zrušite, če je gora, jo preženite (vrzite v morje). Zapovejte ji, da se umakne. Karkoli. Morate si to zapomniti. Karkoli stoji med vami in izpolnitvijo Božje zapovedi, ni od Boga. Zato se ne osredotočajte nanj, razen da se ga otresete. Amen!

 

Ne pa da govorite: »O, Bog, zakaj si to naredil? Zakaj se to dogaja?« Ne! To je naredil Mojzes, toda Bog mu je rekel: »Utihni, iztegni roko in ga razdeli!« Ali razumete to?

 

To je bil prvi primer. Imam še drugega. Spomnite se, ko so se borili, Mojzes, Aron in Hur?

 

Izraelci so se borili  v dolini, Mojzes pa je šel na goro in tam dvignil roke k nebu. Ko so njegove roke dvignjene, Izraelci zmagujejo, ko so njegove roke od utrujenosti spuščene, Izraelci izgubljajo. Aron in Hur ga opazujeta in si mislita, no, ali mu bo uspelo, ali ne. Nato se le odločita in ga primeta za roko vsak na svoji strani in mu ju pomagata držati navzgor. Oni so zmagovali. To je bila mehanična gesta. Ali vidite? To je bila zmaga pridobljena na mehanični način.

 

Tedaj je prišel Amálek in se je bojeval z Izraelom v Refidímu. Mojzes je rekel Józuetu: »Izberi može in pojdi na spopad z Amálekom! Jutri se bom postavil na vrh hriba z Božjo palico v roki.« Józue je storil tako, kakor mu je naročil Mojzes, da bi se bojeval z Amálekom. Mojzes, Aron in Hur pa so stopili na vrh hriba. Ko je Mojzes držal roke kvišku, je zmagoval Izrael, ko pa jih je povesil, je zmagoval Amálek. In Mojzesove roke so se utrudile; zato sta vzela kamen in mu ga podložila, da je sédel nanj. Aron in Hur pa sta mu podpirala roke, eden na eni, drugi na drugi strani. Tako so njegove roke ostale trdne vse do sončnega zahoda. In Józue je z ostrim mečem premagal Amáleka in njegovo ljudstvo. (2 Mojzesova 17:8-13).

 

Vi bi jima mogoče svetovali: »Ne, ne podpirajta mu roke. To mora narediti sam!« Kakor da ni pošteno, če nekdo pride, in mu podpre obnemogle roke. Vi bi si mislili, da mora to narediti sam, toda Bog je rekel: »Meni je vseeno na kakšen način so njegove roke konstantno dvignjene. Medtem ko so gor, bodo zmagovali.

 

Vidite, to je mehanična sila Boga.

 

In tu je zgodba, kjer Izrael vrača skrinjo zaveze nazaj v svoj tabor. Skrinja zaveze je na vozu. Nekje na poti se je voz zataknil. Skrinja je na tem, da pade iz voza. Človek iztegne roko, da bi zaustavil njen padec. Vsak bi rekel: »Dobro delo je bilo narejeno.« Toda Bog je rekel: »Kdorkoli se skrinje dotakne, bo umrl.« Ko je to rekel, je to postala zapoved. Ni jima bilo potrebno reči: »Glej, dotaknil se je skrinje, umreti bo moral. Ubijte ga. Nebi smel to narediti.«

 

Ko so prišli k Nahónovemu mlatišču, je Uzá iztegnil roko k Božji skrinji in jo podržal, ker sta jo vola nagnila. Tedaj se je vnela Gospodova jeza nad Uzájem in Bog ga je tam udaril zaradi nepremišljenega dejanja; umrl je tam poleg skrinje Božje. (2 Samuelova 6:6-7).

 

Ko je Bog to v svoji Besedi izgovoril, je to postala zapoved. In od takrat, kdorkoli se je dotaknil skrinje, je moral umreti. Bogu ni bilo potrebno naknadno izdati smrtno obsodbo. On je to že rekel. Ta zapoved je že bila v veljavi, podobno kot takrat, ko je rekel: »Bodi svetloba.« In nastala je svetloba.

 

In veste kaj, Bog se ne prebudi vsako jutro, in reče: »Sonce, naredi to ponovno, Zemlja še naprej se vrti naokrog, ponovno in ponovno.« On ne reče vsak dan znova in znova: »Naj bo svetloba.«

 

Ne! On je enkrat to rekel, nastalo je, začelo se je premikati in to še vedno funkcionira. Ali ni tako? To je mehanična sila Boga.

 

Kako mislite, da ste danes vsi prišli na to srečanje ob istem času? Uganite. Z mehanično silo Boga, ker smo uravnali naše ure v skladu z zemljo, obračanjem sonca, in ostalim. To pomeni, da se že naslanjamo – zanašamo na mehanično silo Boga. Ljudje pa tega ne marajo, ker jih to postavlja v stanje odgovornosti.

 

Kadarkoli se soočite z nečim, kar je Bog že rekel, in vam že dal zapovedal, da to naredite, vam ni potrebno čakati na naknadno zapoved od Boga.

 

Smith Wigglesworth je rekel: »Kar je v Bibliji, je posejano.« v povezavi s tem ni potrebno še posebej moliti. Potrebno je samo verovati in delati po tem. On je vedel o čem je govoril. Amen! Imel je dokaze, ki bi to lahko podprli. Ali ni tako?