5. Neil T. Anderson - SOOČENJE Z UPORNIŠKIM KNEZOM

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

5.

SOOČENJE Z UPORNIŠKIM KNEZOM

Mary je bila 26-letni otrok cvetja iz 1960-ih. Bila je kristjanka in diplomirala je na univerzi, toda imela je resne duševne in čustvene probleme, ki so se pojavili potem, ko se je oče ločil od mame. V obdobju petih let so Mary trikrat hospitalizirali in ji postavili diagnozo paranoične shizofrenije. Po nekako treh tednih svetovanja, mi je Mary končno povedala o svojih bojih s kačami.

"Kaj je s kačami? sem jo vprašal"

"Ponoči, ko sem v postelji se plazijo po meni" je priznala.

"Kaj storiš, ko pridejo kače?"

"Zbežim k mami v sobo. Toda ko sem sama, vedno pridejo nazaj."

"Zakaj nebi poskusila naslednjič nekaj drugega?" sem nadaljeval. "Ko boš v postelji in bodo prišle kače, povej glasno: 'V Kristusovem imenu vam zapovedujem, da me pustite na miru.'"

"Tega ne morem storiti," je prigovarjala Mary. "Nisem zrela in dovolj močna."

"Ne gre za tvojo zrelost; gre za tvoj položaj v Kristusu. Toliko pravice imaš podrediti se Bogu in upreti hudiču, kot jaz."

Mary se je nemirno presedala na stolu in videl sem, da se boji. Končno se je strinjala, da bo vsaj poskusila, saj tako nima kaj izgubiti. Naslednji teden, ko je Mary vstopila, je rekla, "Kače so izginile!"

"Čudovito! Zakaj mi nisi prej povedala za njih?"

"Zato, ker sem se bala, da jih boste tudi vi dobili."

Misel, da jih bom tudi jaz dobil, je bila samo še ena prevara več. Če bi njen problem bil nevrološki, potem prevzemanje njene avtoritete nad kačami v Jezusovem imenu nebi delovalo. Toda v Maryinem primeru je problem bil duhoven in pet let zdravljenja v bolnišnici ni pomagalo.

Preden bomo govorili o realnosti in sedanjem delovanju satana in njegovih demonov, morate razumeti duhovno moč in oblast nad kraljestvom teme, ki jo imate vi, in vsak vernik v Kristusu.

N o s i t i   J e z u s o v o   z n a č k o   a v t o r i t e t e

Ko je Jezus učil svoje učence je "poklical k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljenje bolezni Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike" (Luka 9,1-2).

Jezus je vedel, da ko bodo učenci začeli oznanjat Božje kraljestvo, se bodo demoni upirali. Zato jim je specifično dal moč in oblast nad demoni.

Potem ko je Jezus poslal sedemdeset učencev na podobno misijo in so se "veseli vrnili in govorili 'Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu'" (Luka 10:17). Ti misijonarji so se soočili s kraljestvom teme in odkrili, da so se jim demoni v Jezusovem imenu podrejali. Mogoče so svojo misijo začeli s strahom in z zaskrbljenostjo, toda nazaj so se vrnili osupli in presenečeni nad zmago, ki so jo izkusili nad hudimi duhovi.

Toda jezus je takoj popravil kakršnekoli napačne zaključke z besedami: "Glejte, dal sem vam stopati na kače in škorpijone in na vsako sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, da so vaša imena zapisana v nebesih" (Luka 10;19-20). Beseda "kače" in "škorpijoni" se ne nanašajo na plazilce in žuželke, kajti le-te niso naši sovražniki. Jezus je v prenesenem pomenu govoril o hudiču in njegovih angelih. Mislim, da je s tem rekel: "Ne veselite se zato, ker vam ime Jezus daje oblast nad demoni. Veselite se zaradi dejstva, da je vaše ime zapisano v Jagnjetovi knjigi življenja. Ne skrbite glede sovražnika in vaše avtoritete nad njim, ampak skrbite za to, kdo ste in ne dovolite, da vam hudič kaže drugačno sliko". To je skladno z modelom vodje služabnika, ki ga je Jezus predstavil in h kateremu jih je kasneje usmeril.

Razumeti moč in oblast, ki jo ima verni nad kraljestvom teme, bi lahko vodilo do tega, da nekdo zlorabi svoj položaj v Kristusu in sam sebe izpostavi ter je tako "zlomljen". Mi brez svoje identitete v Kristusu in položaja v Kristusu nimamo nobene duhovne moči ali oblasti. Kdo smo mi, mora vedno imeti prednost pred tem, KAJ DELAMO; in ničesar ne moremo doseči brez Kristusa. Hudič je skušal celo Jezusa, da bi naj uporabil svoje božanske lastnosti neodvisno od svoje identitete v nebeškem Očetu.

P r a v i c a   i n   s p o s o b n o s t   u p r a v l j a t i

Jezus je svojim učencem dal oboje, oblast in moč nad demoni. Kakšna je razlika? Oblast je pravica upravljati; temelji na zakonitem položaju. Policist ima pravico zaustaviti promet na križišču, ker je pooblaščen iz strani države, ki ima civilno oblast (Rimljanom 13:1-5). Jezus je rekel: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence " (Matej 28:18-19). Zato satan nima nobene oblasti v nebesih in na zemlji.

Moč je sposobnost upravljati. Policist mogoče ima oblast zaustaviti promet, nima pa fizične moči to storiti. Vendar pa bi lahko zaustavil promet, če bi na sredo križišča postavil 7-metrsko betonsko oviro, saj ima ta ovira moč, čeprav policistu manjka avtoriteta.

Vernik ima oboje, oblast delati Božjo voljo zaradi svojega položaja v Kristusu in moč biti močni v Gospodu ter sili njegove moči (Efežanom 6:10).

Noben dober menedžer ne bo dajal odgovornosti brez avtoritete za izpolnitev svojih navodil. Niti ne bo poslal delavcev z nalogo, ne da jih usposobi za to. Celo posvetni vodje govorijo o potrebi po usposabljanju svojih zaposlenih

Jezus je svojim učencem dal odgovornost oznanjati Božje kraljestvo. Če pa jim nebi dal tudi oblasti in moči nad kraljestvom teme, bi se demoni posmehovali nad njihovimi slabotnimi namerami in bi jih poslali iskat ogrinjalo (tako kot so to storili sedmim Skevajevim sinovo, duhovnika Skeva v Apostolskih delih 19).

Mogoče tako kot Mary mislite, da niste dovolj zreli, da bi se uprli demonskemu vmešavanju v vaše življenje. V mesu nimate sposobnosti upreti se satanu in njegovim demonom, toda v Kristusu jo imate.

Izraelci so prestrašeno gledali Goljata in govorili: "David je rekel možem, ki so stali za njim: 'Kaj bodo naredili možu, ki ubije tega Filistejca in Izraelu odvzame sramoto? Kdo je vendar ta neobrezani Filistejec, da si upa zasramovati bojne vrste živega Boga?!'" (1 Samuelova 17:26). Potem je "David premagal Filistejca s fračo . . . . in ga usmrtil". Vojska je videla Golijata v odnosu do njih samih in so trepetali: David pa je videl Goljata v odnosu do Boga in je zmagal. Ko se vi soočate z duhovnim sovražnikom svoje duše, si zapomnite: Vi plus Jezus, je enako VEČINA.

Ljudje mislijo, da imam določeno stopnjo uspeha pri pomaganju drugim priti k svobodi v Kristusu zaradi svoje izobrazbe, poziva ali osebnosti. To pa sploh ni res. Majhen otrok in ostarela babica imata v Kristusu enako avtoriteto v duhovnem svetu kot jaz. Mi smo poklicani da "se ponašamo v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne zaupamo v meso". (Filipljanom 3:3).

P o s t a v i t i   s e   v   v r s t o

Učenci so govorili: "Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu" (Luka 10:17). "Pokorni" (hupotasso v gr. Jeziku) je vojaški termin, ki pomeni "razvrstiti pod". Prikazuje skupino vojakov, ki so pozorni in natančno sledijo ukazom svojega poveljniškega častnika. Tako bi se vsi mi morali odzivati našemu Gospodu in "vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim" (Rimljanom 13:1). Bog govori svojim otrokom: "Za svojo duhovno zaščito stopite v vrsto in mi sledite."

Duhovno poraženi kristjani očitno tega ne razumejo. Oni vidijo Boga in njegovo kraljestvo na eni strani ter satana in njegovo kraljestvo na drugi strani kot enakovrednega in nasprotujočega; sebe pa vidijo, da so obtičali v sredini – kot ruta pri vlečenju brvi. Nekaterim dni se zdi, da zmaguje Bog, spet druge dni se zdi, da ima prevlado hudič. In zdi se, kot da oni nimajo nobene besede pri tem, kdo zmaguje v boju.

Sedemdeset učencev se je vrnilo s svoje misije z novo perspektivo. Duhovna avtoriteta ni vlečenje vrvi v vodoravnem položaju: to je navpična veriga zapovedi. Jezus Kristus ima vso oblast v nebesih in na zemlji (Matej 28:18): on je na vrhu verige zapovedi. On je dal svojo oblast in moč svojim služabnikom (nam), da naj ju izvršujejo v njegovem imenu (Luka 10:17): mi smo pod njegovo oblastjo, vendar imamo delež v njej z namenom izpolnjevanja njegove volje.

Kaj pa satan in njegovi demoni? Oni so spodaj, podvrženi avtoriteti, ki jo je Kristus umestil v nas. Oni nimajo nič več pravice vladati v našem življenju, kot navaden vojak nima ukaza, da očisti generalovo latrino.

Zakaj potem kraljestvo teme uveljavlja takšen negativen vpliv v svetu in v življenju kristjana?

Zato, ker je satan zavedel ves svet in zato ves svet tiči v zlu (1 Janez 5:19). Satan ni po moči enakovreden Bogu; on je razorožen in poražen (Kološanom 2:15). Toda če vas zavede v verovanje, da ima on več moči in oblasti kot vi, boste tudi živeli tako, kot če bi bilo to res! Vam je bila dana oblast nad kraljestvom teme, toda če tega ne verujete in ne uporabljate, je to isto, kot če tega sploh nebi imeli.

Sam sem to resnico izkusil v času svetovanja številnim demoniziranim ženskam. V času takšnega srečanja je neka ženska, ki je bila debela in močna, nenadoma vstala iz stola in šla proti meni s pretečim pogledom. V tistem trenutku sem bil vesel, da orožje našega bojevanja ni meseno, kajti imel bi velike težave pri obrambi samega sebe pred demonizirano osebo njene velikosti.

Tako pa sem izgovoril besede, ki temeljijo na 1 Janez 5:18 – ne ženski, kajti ona v tem trenutku ni bila pri sebi, ampak hudemu duhu, ki jo je kontroliral: "Jaz sem Božji otrok in hudi se me ne more dotakniti. Takoj se usedi!" Zaustavila se je in se usedla nazaj v stol. Če nebi uporabil svoje avtoritete v Kristusu, bi imel strah kontrolo nad mano in temu bi sledila še kaka druga moč. Toda, ko sem se zoperstavil v Kristusovem imenu, sem s tem nevtraliziral (onemogočil) demonov prazen prikaz moči in s tem pomagal tej ženski.

Pomembno je spoznati, da "hudiča ne izženemo z vpitjem".  Avtoriteta ne narašča z glasnostjo. Z vpitjem ali vreščanjem na hudiča, ne boste učinkoviti. Če vpijete ali vreščite na svoje otroke z namenom, da bi nadzorovali njihovo obnašanje, nepravilno prakticirate avtoriteto, ki vam je bila dana od Boga; spodkopavate jo in delujete v mesu.

Scena z žensko je bila zgolj demonova taktika preplaha, ko je upal, da se bom odzval s strahom. Strah pred čemerkoli (razen pred Bogom) je vzajemno izključen pri veri v Boga. Ko satan poskuša hujskati k strahu, moramo ohraniti svoj položaj v Kristusu in pokazati sad Duha, ki vključuje samoobvladanje (Galačanom 5:23).

B o g a s t v o   n a š e   d e d i š č i n e   v   K r i s t u s u

Mogoče imamo večjo prednost v duhovnem boju, kot so jo imeli prvi učenci. Oni so bili S KRISTUSOM (Marko 3:14-15), mi pa smo V KRISTUSU. To je bilo Pavlovo veliko sporočilo v uvodnih stavkih pisma cerkvi v Efezu. Opazite, kolikokrat omenja naš položaj v Kristusu (poudarek dodan):

Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti. To milost je obilno razlil na nas, z vso modrostjo in razumnostjo, ko nam je razodel skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je vnaprej zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji. V njem, v katerem smo tudi prišli do dediščine, smo bili vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu svoje volje, da bi bili mi, ki smo že prej upali v Mesija, v hvalo njegovega veličastva. V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen. Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva. (Efežanom 1:3-14).

Pavel se je hotel prepričati, da nihče nebi preslišal njegovega sporočila. Osemkrat nam v prvih 13 vrsticah pravi, da smo "v Kristusu". Vse, kar imamo, je rezultat našega osebnega, globokega odnosa z vstalim Kristusom in njegovim Duhom. Težava je ta, da mi tega ne vidimo.

Zato Pavel nadaljuje:

(Molim, da boste imeli) "razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, 1kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih". (Efežanom 1:18-20).

Ko ne razumemo svoje duhovne dediščine, potem ne doživljamo svobode in rodovitnosti, ki je bistvo našega položaja v Kristusu. Vse dokler ne vidimo svojega položaja v Kristusu, svoje oblasti nad kraljestvom teme ter avtoritete delati Božjo voljo, ne bomo uspevali pri izvrševanju zaupanih nam dolžnosti.

G l o b i n a   i n   š i r i n a   a v t o r i t e t e

V Efežanom 1:19-23 Pavel razlaga vir Kristusove oblasti kot enako moč, ki ga je obudila od mrtvih in ga postavila na Očetovo desnico. Ta vir moči je tako dinamičen, da je Pavel v 19. vrstici uporabil za opis štiri različne grške besede:

a)     SILA (Dunameos),

b)     DELOVANJE (energeian),

c)      JAKOST (kratous),

d)     MOČ (ischuos).

Izza vstajenja Gospoda Jezusa Kristusa leži najmogočnejše delovanje moči, ki je zapisano v Božji besedi. In ta ista moč, ki je obudila Kristusa od mrtvih in premagala satana, je moč, ki je na razpolago nam vernikom.

Pavel prav tako želi odpreti naše oči za obširen pogled Kristusove avtoritete, ki je "nad vsakršnim vladarstvom in oblastjo, nad vsakršno silo in gospostvom ter nad vsakršnim imenom, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem" (Efežanom 1:21).

Razmislite o dobrih ali slabih, najmočnejših in najvplivnejših politikih ali vojaških voditeljih na svetu. Zamislite si najbolj strah vzbujajoče teroriste, zločince ali razpečevalce mamil. Razmišljajte o razvpitih likih iz preteklosti in sedanjosti, ki so zaznamovali družbo s svojimi hudičevskimi potmi. Razmišljajte o satanu in vseh silah teme, ki korakajo pod njegovim poveljstvom. Jezusova oblast ni le nad vsemi temi človeškimi in duhovnimi silami iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ampak je veliko višje nad njimi.

D a n a   o b l a s t

Pavel pravi, da je Kristusova moč in oblast bila dana nam, "ki verujemo" (Efežanom 1:19).

Pavel je že pojasnil, da se je Božje najvišje dejanje moči in oblasti pokazalo, ko je obudil Kristusa od mrtvih in ga posadil na Očetovo desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo (1:19-21).

Po namigovanju na grešno stanje, v katerem smo se nahajali pred odrešitvijo (2:1-3), Pavel nadaljuje svojo središčno temo Kristusove oblasti, kot da se nanaša na nas. "Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil – po milosti ste bili namreč rešeni – in z njim nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu" (2:4-6).

Pavel želi, da vidimo, da ko je Kristus bil obujen od mrtvih (1:20), so tisti izmed nas, ki so verovali, prav tako bili obujeni iz svojega stanja duhovne smrti in bili oživljeni "skupaj s Kristusom" (2:5-6). Kristusovo vstajenje iz groba in naša obuditev iz duhovne smrti se je zgodila v istem trenutku. Saj je logično, da sta glava (Kristus) in telo (cerkev) obujena skupaj.

Torej, ko je Bog Oče posadil Kristusa na svojo desnico in mu dal vso oblast (Efežanom 1:20-21), je tudi nas posadil na desnico (2:6), zato ker smo "skupaj s Kristusom" (2:5). V trenutku, ko sprejmete Kristusa, sta z njim posajeni v nebesa.

Vaša identiteta kot Božji otrok in vaša avtoriteta nad duhovnimi silami niso stvari, ki jih prejemate ali jih boste prejeli enkrat v prihodnosti; te stvari imate že sedaj. Vi imate moč in oblast nad kraljestvom teme ter lahko delate Božjo voljo prav zdaj.

Pavel je o tem posedovanju moči in resnici, ki spreminja življenja, govoril tudi v pismu Kološanom: "V njem (Kristusu) imate svojo polnost tudi vi, kajti on je glava vsakršnega vladarstva in oblasti" (Kološanom 2:10). Opazite, da je to napisano v sedanjiku: Imate svojo polnost. Kdaj? V času smrti, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa. In ker je Kristus od Boga postavljena glava nad vsem vladarstvom in oblastjo, in ker smo tudi mi posajeni z njim v nebesih, imamo moč in oblast delati njegovo voljo.

Pavel je v pismu Kološanom omenil še nekaj drugega, kar moramo vedeti : "Razorožil je vladarstva in oblasti ter jih izpostavil javnemu zgledovanju, ko je slavil zmago nad njimi" (2:15).

Ne le, da smo bili oživljeni v Kristusu, ampak hudič je bil razorožen in poražen že pred več kot 2000 leti. Njegov poraz ni v teku ali se bo zgodil šele v prihodnosti; njegov poraz se je že zgodil.

Naša odgovornost ni, da porazimo satana. Jezus je to že opravil.

Če pa je satan že razorožen, zakaj potem ne doživljamo več zmag v svojih življenjih? Zato, ker je oče laži zapeljal ves svet.

Satan tava naokrog kakor lačen lev in divje išče žrtev. V resnici so bili njegovi čekani odstranjeni in je bil onemogočen, toda če te lahko zavede v verovanje, da te lahko prežveči in izpljune, bo tvoje življenje zelo težko.

Kaj je končni cilj dane nam avtoritete? Pavel odgovarja v Efežanom 3:8-12:

"Meni, najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana milost, da oznanjam poganom neizsledljivo Kristusovo bogastvo, da vse razsvetlim glede skrivnostnega načrta, ki je bil od vekov skrit v Bogu, stvarniku vsega. Tako naj bi se zdaj po Cerkvi oznanila vladarstvom in oblastem v nebeških področjih mnogovrstna Božja modrost, in sicer po večnem načrtu, ki ga je Bog izpeljal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. V njem imamo srčnost in dostop v popolnem zaupanju po veri vanj."

Božji večni namen je, da svojo modrost oznani skozi cerkev "vladarstvom in oblastem v nebesih". Kako pa gre cerkvi pri izpolnjevanju tega namena? Nekateri še vedno sprašujejo: "Kakšna vladarstva in oblast?" Kako bomo izpolnili svoj poziv v svetu, če pa ne verujemo temu, kar Bog pravi o kraljestvu teme.

Nekateri moledujejo: "O, Bog, prosimo, pomagaj nam. Hudič rjove na nas!" In Božji odgovor: "Jaz sem storil vse, kar nameravam storiti. Satana sem na križu porazil in razorožil. Vam sem v Kristusu dal vso oblast. Sedaj odprite svoje oči. Spoznajte, kdo ste in začnite živeti v skladu s tem."

K v a l i f i c i r a n i   z a   d e l o   B o ž j e g a   k r a l j e s t v a

Verjamem, da obstajajo štiri kvalifikacije za življenje v oblasti in moči Kristusa:

1.       VEROVANJE

Pavel govori o "čezmerni veličini njegove zmožnosti do nas, ki VERUJEMO" (Efežanom 1:19 – poudarek dodan). Zamislite si, da v zelo prometno križišče pride "novo pečen" policist, da bi prvič usmerjal promet. Na akademiji so mu povedali, da je vse, kar je potrebno storiti, da stopi na ulico, drži dvignjeno roko in se bodo avtomobili zaustavili, vendar je je sam precej negotov. Stoji na robniku, narahlo zažvižga s piščalko in nerodno maha množici avtomobilov, ki se valijo proti njemu. Njegova avtoriteta je zmanjšana zaradi njegovega pomanjkanja samozavesti.

Sedaj pa si zamislite drugega policista, ki počne isto stvar. On oceni situacijo, stopi pazljivo, vendar odločno na ulico, zažvižga na piščalko in iztegne svoje roke – in avtomobili se zaustavijo. V njegovem umu ni nobenega dvoma, da je v tem križišču vse pod njegovim nadzorom, zato ker ima avtoriteto usmerjati promet.

Če ne veruješ, da imaš na duhovnem področju Kristusovo oblast nad kraljestvom teme, je verjetno ne boš uporabil. Kot bom pojasnil v poznejših poglavjih, sem se naučil, kako pomagati ljudem, ne da bi izgubil nadzor. Pred nekaj leti sem pomagal mladi gospodični, ki je imela težave z ohranjanjem osredotočenosti. Naenkrat se je njena zunanjost spremenila in drugačen glas je rekel: "Kdo pa misliš, da si?" Mirno sem odgovoril: "Jaz sem Božji otrok in ti nimaš nobene oblasti, da govoriš." V trenutku se je mlada gospodična vrnila k razumu in sva dokončala pogovor. Veliko je vredno, da veš kdo si!

2.      PONIŽNOST

Ponižnost je samozavest, umeščena na pravo mesto. Ponižnost je kot krotkost, ki je bila v Kristusovem primeru velika moč pod velikim nadzorom.

V uporabi svoje oblasti ponižnost zaupa v Kristusa, ki je vir naše oblasti, na pa v samega sebe.

Tako kot Pavel, "se ponašamo v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne zaupamo v meso" (Filipljanom 3:3).

Jezus se ni odmikal od uporabe svoje oblasti, ampak je pokazal velikansko ponižnost, ker je storil vse v skladu s tem, kar mu je naročil Oče.

Ponos pravi: "Povsem sam se upiram hudiču!"

Napačna ponižnost pravi: "Bog se je uprl hudiču; jaz nisem storil ničesar".

Ponižnost pa pravi: "Po Božji milosti sem prevzel odgovornost, da se uprem hudiču." Brez Kristusa ne morem storiti ničesar (Janez 15:5), toda to ne pomeni, da nam ni potrebno nečesa storiti.

V ponižnosti uporabljamo njegovo oblast – v njegovi moči in v njegovem imenu.

3.      HRABROST

Znamenje z duhom izpolnjenega kristjana je biti močan in hraber. Jozue je bil štirikrat izzvan, naj bo krepak in odločen (Jozue 1:6,7,9,18). "Krivični beži, čeprav ga nihče ne preganja, pravični pa je pogumen kakor levič" (Pregovori 28:1).

Ko je prva cerkev molila glede svojega poslanstva oznanjanja evangelija v Jeruzalemu, "se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo Besedo" (Apostolska dela 4:31).

Z duhom navdihnjen pogum je iznad vsakega uspešnega napredka v cerkvi.

"Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti" (2 Timotej 1:7).

Mi živimo v dobi bojazljivosti. Če se borite s kakršnokoli vrsto bojazljivosti oz. pretirano zaskrbljenostjo, bi vas spodbudil, da preberete knjigo, katere soavtor sem skupaj s svojim kolegom Richem Millerjem in ki nosi naslov Freedom from Fear (Svoboda od strahu). Gospodov strah ni le začetek modrosti,, ampak je to strah, ki lahko prežene vse druge strahove. Nasprotje od poguma je strahopetnost oz boječnost, prestrašenost in nevera. Poglejmo, kaj Bog misli o teh lastnostih:

Nato mi je rekel: "Zgodile so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode. Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa meni sin. Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt."

Večina izmed nas nebi pomislila, da bodo strahopetci in neverniki vrženi v ognjeno jezero skupaj z ubijalci, čarovniki in malikovalci!

Očitno Bogu ni všeč strahopetna cerkev, ki mlahavo postopa v neveri.

Potem ko sem opravil veliko konferenco na Filipinih, je neka misijonarka z mano podelila svoje pričevanje. Opozorili so jo, naj ne hodi v neko vas, ker je vražar premočan zanjo in je vsa vas pod njegovim urokom. Ona je temu verjela, toda po konferenci je sprevidela, da je to zgolj laž. Šla je v to vas in pripeljala zavedenega človeka h Kristusu; v obdobju šestih mesecev so vsi v vasi postali kristjani.

4.      ODVISNOST

Oblast, o kateri govorimo, ni neodvisna oblast. Mi imamo oblast delati Božjo voljo, vendar nič več in nič manj. Mi ne delujemo po svoji iniciativi kot neke vrste evangelijski Supermani., ki preganjajo hudiča in se soočajo z njim v borbi. Božji prvoten poziv za vsakega izmed nas je osredotočiti se na delovanje kraljestva:

ljubiti, skrbeti, oznanjati, učiti, moliti itd.

Vendar pa, ko nas demonske sile izzovejo pri opravljanju našega poslanstva, opravimo z njimi na temelju naše oblasti v Kristusu in naše odvisnosti od njega. Nato nadaljujemo s svojo prvotno nalogo.

Prav tako duhovna oblast vernika ni oblast, ki bi jo uporabljali nad drugimi verniki. "Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu" (Efežanom 5:21).

Obstaja od Boga vzpostavljena oblast na zemlji, ki upravlja civilno in družbeno strukturo vlade, dela, doma in cerkve (Rimljanom 13:1-7). Zelo pomembno je, da se podredimo tem vladajočim oblastem, razen če prekoračijo od Boga dano oblast ali nam zapovedujejo početi nekaj, kar bi bilo grešno. Potem moramo biti poslušni Bogu in ne ljudem.

O s v o b o j e n i   s t r a h u

Ko pogumno in ponižno uporabljamo oblast, ki nam jo je Kristus dal nad duhovnim področjem, doživljamo svobodo, ki jo imamo vsi v Kristusu. Po prvi izdaji te knjige, sem prejel naslednje pismo:

Preteklih 35 let sem živela od enega vala adrenalina do drugega. Celotno moje življenje je bilo ujeto v ohromljen strah, ki je na pogled prihajal od nikoder in od vsepovsod, strah, ki ni imel skoraj nobenega smisla ne zame, ne za druge. Štiri leta svojega življenja sem porabila za pridobitev diplome iz psihologije upajoč, da me bo to usposobilo, da bom razumela in premagala te strahove. Psihologija je le ovekovečila moja vprašanja in negotovost. Šest let strokovnega svetovanja je ponudilo le majhen vpogled in nobene spremembe v moji stopnji boječnosti.

Po dveh bivanjih v bolnišnici, potovanjih v sobo za nujno pomoč, ponavljajočih EKG-jih, obisku na torakalni operaciji in kupu drugih preiskav, so se moji napadi panike le stopnjevali. Do takrat, ko sem prišla k vam, so v polni meri razviti napadi panike postali vsakdanji pojav.

Od zadnjega napada panike so minili trije tedni! Šla sem v trgovino, na bogoslužje, sodelovala pri celotnem slavljenju in uspela biti celo na nedeljski šoli za odrasle z mirom v svojem srcu. Vse do zdaj nisem imela pojma, kaj pomeni svoboda. Ko sem vas obiskala, sem upala, da me bo resnica osvobodila, TODA SEDAJ VEM DA ME JE OSVOBODILA! Prijatelji so mi povedali, da je celo moj glas drugačen in moj mož misli, da sem višje postave.

Ko živiš v neprestanem stanju strahu, gre večino življenja mimo tebe, zato ker si psihično, čustveno in umsko nesposoben osredotočiti se na kaj drugega kakor na strah, ki te požira. Komaj sem lahko prebrala kakšno vrstico iz Svetega pisma naenkrat. Bilo je, kot da bi mi nekdo prebrano vsebino hlastnil ven iz mojega uma takoj, ko je vstopila. Sveto pismo mi je bilo zelo zamegljeno. Lahko sem slišala le vrstice, ki so govorile o smrti in kazni.

Čez čas sem se začela celo bati odpreti Sveto pismo. Te pretekle tedne sem preživela ure in ure ob branju Svetega pisma in imelo je smisel. Megla je izginila. Navdušena sem nad tem, kar lahko sedaj slišim, vidim, razumem in ohranim.

Preden sem prebrala knjigo Lomilec vezi, nisem mogla reči "Jezus Kristus" ne da moj metabolizem nebi podivjal. Lahko sem izgovorila "Gospod" brez nekih bolezenskih učinkov, toda kadarkoli sem izgovorila "Jezus Kristus", se je moja notranjost začela obračati. Sedaj pa lahko pokličem ime Jezus Kristus z mirom in gotovostjo. . . . in to tudi redno počnem.

6. Neil T. Anderson - JEZUS VAS JE POKRIL

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

6.

J e z u s   v a s   j e   p o k r i l

Naslednje pismo sem prejel v času enotedenske konference, kjer sem govoril o duhovnih bojih. Francesine težave so vidno izvirale iz duhovnega boja, ki omreži mnoge kristjane:

Dragi dr. Anderson!

Bila sem na vašem nedeljskem bogoslužju, toda medtem ko sem čakala, da bi se pogovorila z vami po končanem dopoldanskem bogoslužju, sem naenkrat začutila slabost. Gorela sem, kot če bi imela vročino in bila sem tako slabotna, da sem mislila, da bom omedlela. Zato sem odšla domov.

Potrebujem pomoč. Odkar sem postala kristjanka, imam veliko več težav. Tolikokrat sem popila preveč alkohola in vzela preveč drog, da niti prešteti ne morem. Nekajkrat sem se porezala z ostrim rezilom, včasih z zelo resnimi poškodbami, Misli, čustva in ideje o samomoru se pojavljajo vsak teden in sicer takšne, da bi se zabodla v srce. Sem suženj masturbacije oz. samozadovoljevanja; nimam nobene kontrole in ne vem, kako nehati.

Na zunaj izgledam povsem normalno. Imam dobro službo in živim v družini, ki je zelo ugledna v družbi. V cerkvi celo delam s srednješolci. Zares ne morem opisati več svojega odnosa z Bogom. Dve leti že obiskujem psihiatra. Včasih mislim, da je moje življenje takšna zmešnjava zaradi mojega otroštva ali sem mogoče bila rojena takšna.

Kako lahko vem, če so moji problemi v mislih ali so posledica greha zoper Boga ali so dokaz demonskega vpliva? Rada bi se pogovorila z vami v času konference. Toda ne želim poizkusiti še ene stvari, ki ne deluje.

Frances

Zaradi dejstva, da je Francesin problem v njenem umu in zaradi greha, mi je bilo jasno, da je v duhovnih vezeh. Tisti teden sem se srečal z njo in bila je nesrečna, razočarana in poražena tako kot v svojem pismu. Želela je služiti Bogu z vsem svojim srcem in imela je enako moč in oblast, da se upre satanu kot jaz, vendar ni vedela, kako rešiti ta problem.

Enkrat, ko je Frances začela spoznavati, da v tej borbi ni nemočna, ali brez zaščite in se je odločila, da bo spremenila svojo situacijo, so ji vezi odpadle in bila je osvobojena. Po enem letu mi je napisala:

Omahovala sem, če vam naj napišem pismo ali ne, ker nisem mogla verjeti, da se moje življenje lahko spremeni ali postane drugačno.

Sem dekle, ki se je poskušala ubiti, porezati, uničevala sem samo sebe na vsak mogoč način. Nikoli nisem verjela, da me bo bolečina v umu in duši kdaj zapustila, tako da bi bila lahko čvrsta in učinkovita služabnica Gospoda Jezusa Kristusa.

Sedaj sem svobodna že več kot eno leto in to je bilo najboljše leto mojega življenja. Od tiste konference naprej sem zrasla na toliko različnih načinov. Počutim se stabilno in svobodno, ker razumem duhovno borbo, ki se je odvijala zaradi mojega življenja. Včasih se določene stvari vračajo v um, toda sedaj vem, kako se jih takoj znebiti.

B o ž j a   z a š č i t a

Vsak kristjan bi moral vedeti "kako se jih takoj znebiti". Če razumemo duhovno borbo in vemo, kakšno zaščito imamo v Kristusu, nebi bilo toliko žrtev.

Satanov prvi cilj je zaslepiti um nevernikov (2 Korinčanom 4;3-4). Toda boj se ne konča, ko postanete kristjan. Hudič ne zvije svojega repa in potegne nazaj svojih čekanov, če mu ne uspe preprečiti, da bi prišli h Kristusu. Še vedno je predan temu, da uničuje naše življenje in "dokazuje", da krščanstvo ne uspeva, da Božja beseda ni resnična in da se pravzaprav ni zgodilo prav nič, ko ste bili nanovo rojeni.

Nekateri kristjani so malo paranoični glede hudobnih sil, ki prežijo za vsakim vogalom in iščejo nekoga, ki bi ga pogoltnili. To je neutemeljen strah. Vaš odnos do demonskih sil v duhovnem področju je zelo podoben vašemu odnosu do bacilov v fizičnem svetu. Veste, da so bacili vse naokrog vas; v zraku, v vodi, v vaši hrani, v drugih ljudeh, in celo v vas samih. Ampak ali živite v neprestanem strahu pred njimi? Ne, razen če ste hipohondrični! Edini pravi odziv na veliko množico bacilov okrog nas je, jesti pravo hrano, imeti dovolj počitka in gibanja, ohranjati osebno higieno in čistočo v prostoru, kjer živimo – in naš imunski sistem nas bo zaščitil.

Toda če nebi verjeli v bacile, je malo verjetno, da bi te stvari počeli. Na primer, preden so v medicini odkrili obstoj in naravo mikrobov, niso videli potrebo po nošenju mask, razkuževanju rok ali uporabi antibiotikov pred operacijo.

Enako je v duhovnem področju. Demoni so kot majhni, nevidni bacili, ki iščejo, koga bi okužili. Sveto pismo nam nikjer ne pravi, naj se jih bojimo. Moramo se le zavedati njihovega obstoja in zagotoviti, da vemo resnico in živimo pravično življenje.

Zapomnite si: edna velika stvar pri demonu so njegova usta. Demoni so kronični lažnivci. Edino pravo zatočišče, ki ga imate, je vaš položaj v Kristusu in v njem imate vso zaščito, ki jo potrebujete.

V Efežanom 6:10-18 Pavel opisuje Božjo opremo, ki nam jo je Bog namenil za zaščito, Prva stvar, ki jo morate razumeti o Božji zaščiti je ta, da naša vloga ni pasivna. Opazite, kolikokrat nam je zapovedano, da prevzamemo aktivno vlogo:

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. (v. 10-13 poudarek dodan).

Mogoče se sprašujete: "Če je moj položaj v Kristusu siguren in imam zaščito v njem, zakaj se potem moram aktivno vključiti? Ali nebi lahko le počiva v njegovi zaščiti?" To je tako, kot če bi vojak rekel: "Naša država je najmočnejša vojaška sila na svetu. Imamo najbolj izpopolnjene tanke, letala, izstrelke in ladje. Zakaj bi moral nositi čelado, biti na straži ali se učiti kako streljati z orožjem? Veliko bolj udobno je ostati v taboru, medtem ko se tanki in letala bojujejo v vojni." Ko se bodo sovražnikove čete prebile do tabora, uganite, kdo bo eden izmed prvih vojakov, ki ga bodo ustrelili!

Naš "poveljniški častnik" je zagotovil vse, kar potrebujemo, da ostanemo zmagovalci  nad hudobnimi silami teme. Vendar on pravi: "Jaz sem pripravil zmagujočo strategijo in priskrbel učinkovito orožje. Toda če ti ne opraviš svojega dela tako, da ostaneš aktiven na dolžnosti, boš zelo verjetno postal žrtev vojne."

V svoji knjigi War on the Sants (Vojna proti svetim), je Jessie Penn Lewis napisala: "Glavni pogoj za delovanje zlih duhov v človeškem bitju, razen greha, je pasivnost, ki je popolno nasprotje pogoja, ki ga Bog zahteva od svojih otrok za svoje delovanje v njih." Ne morete pričakovati, da vas bo Bog zaščitil pred demonskim vplivom, če sami ne prevzamete aktivne vloge v njegovi vnaprej pripravljeni strategiji.

Primer aktivne vloge, ki jo moramo odigrati, ja naš odziv v nočnih duhovnih napadih – nenadno nerazložljivo prebujanja povezano z občutkom tesnobe in preplašenosti. Tovrstne napade sem sam velikokrat doživljal, po navadi v pomembnim delom za Gospoda. Vendar te stvari sedaj niso zame zastrašujoče doživetje in tudi za vas nebi smele biti. Janez je obljubil: "Ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu" (1 Janez 4:4).

Vi imate oblast nad satanovim delovanjem in imate Božjo opremo, da vas zaščiti. Kadarkoli hudič napada, "zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči" (Efežanom 6:10). Zavestno se predajte v Gospodove roke, uprite se hudiču in nazaj zaspite.

Vendar vas prosim, da ne sumite ob vsakem prebujanju ponoči, da ste pod napadom. Lahko se zbudite zaradi nasoljenega mesa, ki ste ga jedli, zaradi hrupa v hiši ali le zaradi naravne potrebe. Če pa pridete pod duhovni napad, kot smo ga prej omenili, to ni nujno zato, ker počnete nekaj narobe. Ni greh biti pod napadom. Mogoče doživljate duhovno nasprotovanje, ker delate nekaj prav. Pravzaprav, če ne doživljate določenega duhovnega nasprotovanja v službi za Gospoda, je velika verjetnost, da vas hudič ne vidi kot grožnjo njegovim načrtom.

O b l e č e n i    z a   b o j

Ker smo v duhovnem boju, se je Pavel odločil našo zaščito v Kristusu opisati z uporabo ilustracije o opremi. " Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda." (Efežanom 6:14-17).

Ko si nadenemo Božjo opremo, si nadevamo opremo luči, ki je Gospod Jezus Kristus. (Rimljanom 13;12-14). Ko si nadenemo Kristusa, sami sebe prestavimo ven iz področja mesa, kjer smo ranljivi.

Satan nima nobene moči (Janez 14:30), ko si nadenemo Kristusa in hudobni se nas ne more dotakniti (1 Janez 5:18). On se lahko dotakne le tega, kar je na njegovi stopnji. Zato nam je zapovedano, naj ne skrbimo za meso, da bi stregli njegovim poželenjem (Rimljanom 13:14), kar bi dalo hudiču odprto pot za napad.

O p r e m a,   k i   s t e   s i   j o   ž e   n a d e l i

Iz glagolov v Efežanom 6:14-15 se vidi, da obstajajo trije deli opreme – 1) pas, 2) klep in 3) čevlji – ki smo si jih že nadeli. – "prepasani", "oblečeni", "obuti".

Ti deli opreme predstavljajo elemente naše zaščite, ki so nam na razpolago, ko sprejmemo Jezusa Kristusa in s katerim nam je zapovedano, naj stojimo. To nakazuje na to, da si je opremo potrebno nadeti že prej, da bi lahko potem stali. Na ta logičen način bi se tudi vojak pripravil za akcijo: nadel bi si pas, oklep in čevlje, preden bi trdno stal. Tako si moramo tudi mi nadeti celotno Božjo opremo, potem, ko smo si že nadeli Kristusa.

Prepasani okoli ledij z resnico. Jezus je rekel: "Jaz sem . . . . resnica" (Janez 14:6). In ker je Kristus v vas, je tudi resnica v vas.

Pas resnice je naša obramba

zoper satanovo primarno orožje,

kar je prevara.

" . . .Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnivec in oče laži" (Janez 8:44). Pas resnice (ki drži druge dele opreme telesa na mestu) je neprenehoma pod napadom.

Verjamem, da je laganje največji družbeni problem v ZDA. Ironično, večina ljudi laže, da bi se zaščitili. Toda Pavel pravi, da je resnica prvo sredstvo obrambe. Resnica ni nikoli sovražnik – ampak je osvobajajoči prijatelj. Soočanje z resnico je prvi korak v kakršnemkoli programu zdravljenja. Resnico je potrebno govoriti v ljubezni (Efežanom 4:15), če želite živeti svobodo v Kristusu in imeti dobre odnose.

Edina stvar, ki jo kristjan mora priznati je resnica. Če vam na misel pride nekaj, kar ni v skladu z Božjo resnico, TO ODPRAVITE.

Če se pokaže priložnost, da poveste ali naredite nekaj, kar bi bilo v kompromisu ali v nasprotju z resnico, se temu izognite.

Osvojite enostavno pravilo za življenje: Če je resnica, sem vključen: če ni resnica, ne sodelujem v tem.

Jezus je molil: "Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega" (Janez 17:15). Kako? "Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica" (v. 17).

Očeta laži lahko premagate z božanskim razodetjem

ne pa s človeškim umovanjem ali raziskovanjem.

Oklep pravičnosti.

Ko si ob odrešenju nadenete Kristusa, ste pred svetim Bogom opravičeni. (Rimljanom 5:1). To ni vaša pravičnost, ampak Kristusova pravičnost (1 Korinčanom 1:30; Filipljanom 3:8-9). Biti oblečen v oklep pravičnosti je naša obramba zoper tožnika bratov. Torej, ko satan v vas ustreli puščico s tem, da govori; "Nisi dovolj dober, da bi bil kristjan," lahko odgovorite skupaj s Pavlom, "Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje!" (Rimljanom 8:33).

Čeprav stojimo na svoji pravičnosti v Kristusu, se moramo zavedati, kakršnihkoli del pravičnosti. Mi smo sveti, ki včasih pogrešijo. Nadeti si opremo luči pomeni, da hodimo v luči, kakor je v luči on sam (1 Janez 1:6-8). Hoditi v luči ni brezgrešna popolnost. To pomeni hoditi v skladnosti z Bogom. To je del našega procesa rasti. "Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen" (1 Janez 1:9).

Priznati ne pomeni reči: "Žal mi je." Mnogim ljudem je žal, toda po navadi jim je žal, ker so jih ujeli in celo po tem bodo priznali le najmanj, kar je potrebno. Priznavati (v gr. Jeziku homologeo) pomeni priznati ali se strinjati. To je zelo podobno konceptu hoje v luči. Priznavati pomeni reči: "Storil sem to," – v trenutku, ko se zavedaš, da si storil nekaj narobe. Prikrivanje nečesa je enako kakor hoditi v temi.

Lahko hodite v luči, ker vam je že odpuščeno. Vi ste Božja pravičnost v Kristusu (2 Korinčanom 5:21).

Ko grešite, nista na kocki vaš odnos z Bogom

in vaša večna usoda,

ampak vaša vsakdanja zmaga.

Vaše priznanje greha

očisti pot za rodoviten izraz pravičnosti

v vašem vsakdanjem življenju.

Morali bi biti kot Pavel, ki je povedal: "Zato si tudi sam prizadevam, da bi imel vedno čisto vest pred Bogom in pred ljudmi" (Apostolska dela 24,16).

Čevlji miru. Ko sprejmete Kristusa, ste združeni s knezom miru. Prav sedaj imate pozicijski mir z Bogom (Rimljanom 5:1), toda Kristusov mir mora kraljevati tudi v vašem srcu in to je možno le, ko dovolite, da Kristusova beseda bogato prebiva v vas (Kološanom 3:16-16).

Čevlji miru postanejo zaščita zoper uničujoče spletke hudiča, ko med verniki delate v prid miru (Rimljanom 14:19). Ljudje, ki delajo za mir, povezujejo ljudi, spodbujajo skupnost in imajo službo sprave.

Oni razumejo, da skupnost in enotnost v Kristusovem telesu temeljita na skupni dediščini. Resnični verniki so Božji otroci in to je dovolj, da nas poveže v miru. Če boste čakali na sprejetje nekoga vse dokler se ne boste z njim strinjali na vsaki točki nauka, boste najbolj osamljen kristjan na zemlji. Delati moramo na tem, da si "prizadevamo ohraniti edinost Duha z vezjo miru" (Efežanom 4:3). "Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi" (Matej 5:9). Imamo obljubo: "Bog miru pa bo prav kmalu strl satana pod vašimi nogami" (Rimljanom 16:20).

O s t a l a   o p r e m a

Pavel omenja še tri dodatne dele opreme, ki si jih moramo nadeti za zaščito pred satanovimi napadi:

a)    ščit vere,

b)   čelado odrešenja in

c)    meč Duha, kar je Božja beseda.

Prvi trije deli opreme so vzpostavljeni z našim položajem v Kristusu,

zadnji trije pa nam pomagajo zmagovati v borbi.

Š č i t   v e r e

Predmet naše vere je Bog in njegova beseda.

Več ko veste o Bogu in njegovi besedi, več vere boste imeli.

Manj kot veste, manjši bo vaš ščit in toliko lažje bo satanovim ognjenim puščicam zadeti tarčo.

Če želite, da bo vaš ščit vere zrasel in postal učinkovitejši, se mora vaše spoznanje o Bogu in njegovi besedi povečati (Rimljanom 10:17).

Satanove ognjene puščice niso nič več kot zadimljene laži, ognjevite obtožbe in vztrajne skušnjave, ki bombardirajo naš um.

Kadarkoli prepoznate zavajajočo misel, obtožbo ali skušnjavo, se temu zoperstavite s tem, kar veste, da je resnica o Bogu in njegovi besedi.

Kako je Jezus odklonil puščice satanovih skušnjav? Tako, da se je zaščitil z izjavami iz Božje besede.

Vsakokrat, ko se naučite na pamet svetopisemsko vrstico, poslušate pridigo ali sodelujete na biblijskem preučevanju, širite svoje znanje o Bogu in večate svoj ščit vere.

Č e l a d a   o d r e š e n j a

Če vaš ščit vere malo prepušča in se vam vsakdanje zmage izmikajo, vseeno zaupajte, da vam čelada odrešenja zagotavlja vašo večno zmago.

V metafori o opremi, čelada prav tako predstavlja pokrivalo za najbolj kritičen del telesa: vaš um, kjer v duhovni borbi zmagujete ali ste poraženi.

Ko se vsak dan borite s svetom, mesom ali hudičem, stojte trdno vedoč, da vaše odrešenje ne temelji na vaših dobrih delih, ampak na dobrih delih Kristusa. Vi ste Božji otrok in nič vas ne more ločiti od Kristusove ljubezni (Rimljanom 8:35).

Skušnjava je v tem, da dvomimo v svoje odrešenje, ko smo pod napadom.

Toda Kristusov vojak nosi čelado odrešenja v smislu, da je on prejemnik in imetnik odrešenja, oblečen in opremljen z zmago svoje glave, ki je Jezus Kristus. Ker smo združeni z Gospodom Jezusom Kristusom, hudič nima nobene zakonite lastnine nad nami, kajti Bog "nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega sina" (Kološanom 1:13). Bodite sigurni v svoje odrešenje. "Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci." (Rimljanom 8:16).

M e č   D u h a.

Božja beseda je edino ofenzivno orožje med Božjo opremo.

Pavel za termin "beseda" v Efežanom 6:17 uporablja besedo RHEMA namesto besede LOGOS, zato ker želi naglasiti IZGOVORJENO BOŽJO BESEDO.

Obstaja le ena Božja beseda, toda grška beseda rhema vsebuje idejo o oznanjanju.

Na primer, Pavel pravi v Rimljanom 10:17: "Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi (rhema), ker je to poudarek na oznanjanju vesele vesti in poslušanju le-te.

Naša obramba zoper neposredne napade hudega je glasno govoriti Božjo resnico.

Zakaj je tako pomembno govoriti Božjo besedo poleg tega, da verujemo in premišljujemo o njej?

Zato, ker satan ni vseveden in ne ve točno, kaj vi premišljujete.

Z opazovanjem lahko precej točno pove, kaj premišljujeta, tako kot to lahko stori vsak proučevalec človeškega obnašanja. Toda on ne ve, kaj boste vi storili. Če usmerjate pozornost k zavajajočemu duhu (1 Timotej 4:1), potem bo dajal misli v vaš um in bo vedel, ali verjamete njegovim lažem po tem, kako se obnašate. Zanj ni težko uganiti, kaj premišljujete, če vam je on posejal neko misel.

Če ste brali to knjigo, sem tudi jaz posejal misli v vaš um. Toda jaz ne morem brati vaših misli. Na podoben način lahko satan poskuša vplivati na vas tako, da poseje misli v vaš um, vendar ne more brati vaših misli. Satanu pripisujete preveč moči, če mislite, da on lahko bere vaše misli in pozna prihodnost. Vsaka okultna praksa trdi, da pozna um (ali vpliva nanj) ali lahko napove prihodnost. Toda le Bog pozna misli in namere vašega uma in samo on pozna prihodnost.

Nikoli ne smete Božanske lastnosti Boga pripisovati satanu.

Vi lahko tiho komunicirate z Bogom v svojih mislih in duhu, zato ker on pozna vzgibe in misli vašega srca (Hebrejcem 4:12).

Lahko imate verbalno skupnost s svojim nebeškim Očetom.

Če pa, pridete pod neposreden satanov napad, na primer ponoči v svoji sobi, potem boste morali uporabiti svojo avtoriteto v Kristusu s tem, da boste glasno izgovorili, kajti hudoben nima sposobnosti popolnoma poznati vaših misli.

Dobra vest je, da se večina napadov pojavi ponoči in ko ste sami, tako da glasno izrečeno zoperstavljanje satanu ne bo postav javni spektakel.

Pavel pravi: "S srcem namreč verujemo, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja" (Rimljanom 10:10).

Glede na to, da vi in Bog poznate vaše misli, zakaj je potem za odrešenje potrebno izgovorjeno priznanje?

Pavel bi lahko rekel, da odrešujoča vera ni popolna, dokler ni vključena tudi volja, lahko bi pa nakazoval na potrebo po tem, da bog tega sveta sliši našo predanost resničnemu Bogu.

Ko sem govoril na konferencah, sem udeležencem zastavil naslednje vprašanje: "Koliko ljudem izmed vas se je zgodilo, da ste se naenkrat prebudili ponoči in vas je preplavil velik občutek strahu? Mogoče ste čutili stiskanje v prsih ali vas je nekaj grabilo za vrat. Skušali ste se fizično odzvati, vendar niste mogli ničesar izgovoriti." Nikoli nisem videl manj kot tretjino ljudi, ki so dvignili roko in priznali, da so doživeli takšen duhovni napad.

Če recimo ne moremo govoriti, kako se potem rešimo takšnega napada?

Prvič, da bi se zoperstavili napadu, nam ni potrebno fizičnih naporov, zato ker "orožje našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave" (2 Korinčanom 10:4).

Prvotni meseni odziv na takšen napad je strah – toda to ni Gospodov strah. Lahko poskušate sami priti ven iz tega, vendar so velike možnosti, da boste le tam ležali in se mučili rešiti.

Drugič, opazimo vrstni red v Jakobovemu pismu: "1. Podvrzite se torej Bogu, 2. hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil" (4:7).

Vedno se lahko obrnete k Bogu z vsem svojim srcem in z vsem svojim mišljenjem, ker je vaš nebeški Oče vseveden in pozna vaše srce in vaše misli.

V trenutku, ko pokličete Gospodovo ime (Jezus!), se boste lahko uprli hudiču.

Vse kar morate izgovoriti, je "Jezus". Takšni trenutki vam razkrijejo, kako smo pravzaprav odvisni od Bog.

Z a š č i t n a   m o č   m o l i t v e

Mati enega od mojih študentov v biblijski šoli je bila jasnovidka. Vprašala je svojega sina: "Ali si molil zame?"

"Seveda sem, mama!"

"Torej, ne moli", mu je branila. "Motiš mojo auro."

Sam sem mu svetoval: "Moli naprej!" Mogoče ne bomo videli učinka svojih molitev, vendar vemo, da Bog vključuje naše molitve kot del strategije za vzpostavljanje svojega kraljestva.

Nekoč sem svetoval človeku, ki je trdil, da je veliki duhovnik na višji stopnji satanizma. Pokazalo se je, da je bilo njegovo spreobrnjenje eno najbolj dramatičnih, ki sem jih kdaj koli videl. Šest mesecev za tem, ko je sprejel Jezusa Kristusa, je dal v naši cerkvi pričevanje. Vprašal sem ga: "Glede na tvoje izkušnje 'na drugi strani', kaj je krščanska primarna obramba zoper demonski vpliv?"

"Molitev," je odgovoril prepričljivo. "In ko molite, zares to mislite. Goreča molitev kljubuje satanovemu delovanju bolj kot karkoli drugega."

Kaj je molitev?

To je komunikacija z Bogom. (Pogovor z Bogom – ne avtomatično ponavljanje naučenih molitev).

Bog ve, kaj potrebujemo v boju zoper moči teme in nas je bolj voljan rešiti ter zadovoljiti naše potrebe, kot smo pripravljeni prositi.

Naše stališče v molitvi bi moralo biti: "Ti si Gospod, ne jaz. Ti veš najbolje, jaz ne vem. Jaz ne govorim tebi, kaj naj storiš; jaz sprašujem tebe. Popolnoma sem odvisen od tebe."

Potem ko nas je poučil, naj si nadenemo opremo, ki nam jo Bog zagotovi. Pavel nadaljuje: "Ob vsaki priložnosti molite v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molite za vse svete" (Efežanom 6:18).

V svojih molitvah moramo biti vodeni po Duhu, zato ker sami, brez Boga, pravzaprav ne vemo, kaj moliti in kako moliti. "Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi" (Rimljanom 8:26).

Izraz "prihaja na pomoč" (sunantilambano) v tej vrstici nam pomaga premostiti brezno potreb, ki ga ne znamo prečkati. Kakršna koli molitev, h kateri nas Bog Sveti Duh spodbuja, je molitev, katero Bog, naš nebeški Oče, vedno usliši.

M o l i t e v   z a   d u h o v n i   p o g l e d

Obstaja nekaj specifičnih potreb, ki jih moramo vzeti v obzir kot cilj molitve v duhovnem boju.

Ena potreba se nanaša na stanje zaslepljenosti, ki ga je satan dal nevernikom (2 Korinčanom 4:3-4).

Ljudje ne morejo priti h Kristusu, če njihove oči ne spregledajo.

Theodore Epp je napisal: "Če je satan zaslepil in zvezal može in žene, kako bomo potem videli duše odrešene? Tukaj tu in jaz stopiva na sceno. Uničiti sredstva močnega je povezano z osvoboditvijo teh, ki jih je satan zaslepil in jih ima zvezane . . . Tukaj nastopi molitev."

Molitev je primarno orožje v boju zoper duhovno slepoto.

Apostol Janez je napisal: "In to je zaupnost, ki jo imamo z njim; on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem usliši, za kar ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili" (1 Janez 5:14-15).

V nadaljevanju izziva vernike, da prenesejo to načelo v življenje s tem, da prosijo Boga, naj prinese življenje nevernikom (v. 16).

Naša evangelizacijska strategija mora vsebovati avtoritativno molitev, naj Božja luč predre satansko zaslepljenost.

Moliti moramo tudi, kot je Pavel v Efežanom 1:18-19, da bi bile oči vernikov razsvetljene, da bi razumeli duhovno moč, oblast in zaščito, ki je naša dediščina v Kristusu. 

Vse dokler nas satan lahko drži v temi glede našega položaja in oblasti v Kristusu, nas ovira v rasti in povzroča neučinkovitost pri pričevanju ter službi za Gospoda.

Neprenehoma moramo moliti drug za drugega, da bo satanov zamegljen zaslon laži razpršen in da bo naš pogled jasen.

Z a v e z a t i   m o č n e g a

Drugi cilj avtoritativne molitve je "močni", omenjen v Mateju 12:29. Jezus je rekel, ko je govoril o satanu in njegovih demonih: "Kako more kdo vstopiti v hišo močnega in mu zapleniti premoženje, če močnega prej ne zveže? Šele tedaj bo izropal njegovo hišo."

S tem je rekel, da ljudi ne moremo osvoboditi vezi duhovne slepote ali demonskega vpliva, če prej ne zvežemo in premagamo njihovega zavojevalca.

Satanova moč je že zlomljena, vendar on ne bo pustil ničesar, za kar misli, da lahko drži, dokler ne izrečete avtoritete, ki nam jo je dal Gospod Jezus Kristus.

Ko molimo, ne poskušamo Boga prepričati, da bi se nam pridružil v našem služenju njemu; molitev je aktivnost, ko se mi pridružujemo Bogu v njegovi službi.

Po veri osvajamo lastnino, ki jo ima satan v prijemu in ki po pravici pripada Bogu, in vztrajamo, dokler satan ne popusti. Aleluja!!!!

C. Fred Dickason, ki je leta poučeval sistematično teologijo na Moody Bible Institute (Modijev biblijski inštitut), podaja nekaj koristnih predlogov, kako moliti za nekoga, ki ga nadlegujejo demoni:

1. Molite, da bodo demoni odrezani od vsake komunikacije in pomoči drugih demonov in satana.

2. Molite, da bodo demoni zmedeni in oslabljeni v vplivanju na osebo.

3. Molite, da bo oseba močnejša v veri in razumevanju svojega položaja v Kristusu ter da bo zaupala Bogu in bo poslušna Božji besedi.

4. Molite, da bo oseba zmožna razločevati med svojimi mislimi ter temi, ki jih podtika satan.

5. Molite, da bo oseba sposobna prepoznati demonsko prisotnost in se ne bo zmenila, ampak bo voljno iskala Božji nasvet in pomoč

6. Molite, da bo Bog zaščitil in vodil svojega otroka ter poslal na delo angelske sile, ki bodo zlomile vsako sovražnikovo namero.

BILL

Pred nekaj leti mi je osebno izkustvo pokazalo moč molitve v soočanju z ljudmi, ki so v prijemu hudobnega. Takrat sem delal kot eden izmed delavcev v cerkvi. Nekega dne sem se vrnil s kosila in našel nekaj naših pisarniških delavcev ter oskrbovalcev, ki so ob pogovoru pili kavo v sobi poleg cerkvene pisarne. Na drugem koncu pisarne je stal človek v svojih srednjih dvajsetih letih, zame popoln tujec, in s kredo pisal na tablo majhne besede in jih potem brisal. "Kdo je to? " sem vprašal sodelavce.

"Ne vemo, kar tako je vstopil."

Presenečen, da ni še nihče pozdravil moža, sem stopil do njega in rekel:" Pozdravljen, moje ime je Neil. Ali vam lahko pomagam?"

"Oh, ne vem," je odgovoril malo zadržano, medtem ko je odložil kredo. Izgledal in zvenel je kot da je njegov um popolnoma pod vplivom drog, zato sem se odločil, da ga odpeljem ven in se z njim še malo pogovorim. Izvedel sem, da mu je ime Bill in da dela v lokalni avtopralnici. Povabil sem ga, naj pride naslednjič v cerkev. Po enournem pogovoru je odšel.

Čez dva dni se je Bill vrnil in spet sva se pogovarjala.

Potem nekako dva tedna pozneje, v nedeljo popoldan, sem bil v svoji pisarni in se pripravljal na večerno bogoslužje. Zazvonil je zvonec. "Spodaj je človek po imenu Bill, ki te želi videti."

"Pošlji ga gor," sem odgovoril.

Nisem imel preveč časa, ki bi ga lahko preživel z Billom, vendar ga nisem hotel kar odpraviti. Zato sem prišel takoj k bistvu. "Vesel sem, da si tukaj, Bill," sem začel, "Ali te lahko vprašam osebno vprašanje?" Bill je prikimal. "Ali si kdaj prosil Kristusa, da postane tvoj Gospod in odrešenik?"

"Ne."

"Ali bi ga hotel prositi?"

"Ne vem," je odgovoril Bill z malo težkim izrazom.

Vzel sem traktat, ki vsebuje korake, sprejetja Jezusa in ga prebral skupaj z Billom. "Ali  razumeš to, Bill?"

"Da."

Nisem bil prepričan, ča lahko bere, zato sem rekel: "Jaz bom molil enostavno molitev sprejetja Jezusa in ti ponavljaj za mano stavek za stavkom, prav?"

"V redu."

"Gospod Jezus, potrebujem te," sem začel.

Bill se je začel odzivati: "Gos-p-o-o . . ." Potem se je povsem zaprl vase. Lahko sem začutil pritisk v sobi.

"Bill, odvija se borba za tvoj um," sem rekel, "Prebral bom nekaj svetopisemskih vrstic in glasno molil zate. Zavezal bom sovražnika in se mu zoperstavil. Takoj, ko boš lahko, povej Jezusu kaj veruješ."

Njegove oči so potrdile, da se odvija divja borba.

Začel sem brati svetopisemske vrstice in glasno molil vsako molitev, ki sem se je spomnil. Takrat je bilo zame precej novo soočati se z demonskimi silami, zato sem se oprijemal vsake bilke.

Po nekako petnajstih minutah molitve in vrstic, je Bill naenkrat zastokal: "Gospod Jezus, potrebujem te." Nato se je zleknil nazaj na stol, kot da ima za sabo deset rund borbe s prvakom v težki kategoriji. Pogledal me je s solznimi očmi in rekel: "Svoboden sem." Jaz mu nikoli nisem omenil besede "svoboda"; to je bil njegov izraz. Toda bil je osvobojen in zavedal se je tega: in jaz sem to lahko videl.

Razumevanje duhovne narave našega sveta bi moralo imeti globok učinek na našo evangelizacijsko strategijo.

Prepogosto oznanjamo nevernikom vrline krščanstva enako, kot če bi nekdo stal zunaj zapora in ljudem v zaporu oznanjal lepoto življenja v zunanjem svetu. Toda, če nekdo ne premaga stražarjev v zaporu in odpre vrat, kako lahko jetniki izkusijo svobodo, o kateri jim govorimo?

Glede izgubljenih obstajajo štiri stvari, za katere morate moliti.

1.       Ker so polja bela za žetev, moramo moliti za delavce (Matej 9:37-38). Pavel sprašuje: "In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?" (Rimljanom 10:14).

Prosite Boga, da pošlje nekoga, ki bo z njimi podelil veselo vest.

2.      Izgubljeni so mrtvi v svojih prestopkih in grehu in Jezus je prišel, da bi jim dal življenje (Janez 5:16).

3.      Molite zoper mišljenje, ki se dviguje proti spoznanju Boga in da bo satan zvezan.

4.      Molite, da bodo izgubljeni spregledali in videli resnico, ki jih bo osvobodila v Kristusu.