Doseg in dotik v
veri
avtor Don Gossett
Doseg v veri ima za posledico najpomembnejši dotik od vseh –
dotik Boga. Oktobra 1960 smo se z družino preselili iz Tulse v Oklahomi v
Vancouver v Britanski Kolumbiji, da bi začeli novo službo. Eno leto smo
potovali po kanadskih prerijah in vodili evangelizacijska srečanja v cerkvah.
Teh dvanajst mesecev smo potovali, ne da bi imeli pravi dom. Mojih pet otrok se
tega obdobja spominja kot enega najbolj pustolovskih obdobij v svojem
življenju, vendar jim ni bilo lahko. Michael in Judy sta spala na zadnjem sedežu
našega starega Buicka letnik 1956. Jeanne in Donnie sta spala na tleh. Najina
dojenčica Marisa je spala med Joyce in mano na sprednjem sedežu. Ker smo v
poslovnih zadevah dobili »limono« (ki nas je stala hiše, ki smo jo imeli), smo
po Božji milosti naredili limonado. V teh mesecih sem svoje otroke učil.
Zapomnili so si veliko verzov Božje besede in vsi so bili
navdušeni nad biblijskimi zgodbami, katere sem jih učil. Michael pravi, da si
je v tistem času zapomnil več kot sto biblijskih verzov. Otroke, ki so bili
dovolj stari za obiskovanje šole, smo vpisali v dopisno šolo Britanske
Kolumbije, moja žena Joyce pa jih je učila, ko smo bili na poti.
Leta 1961 smo se odločili, da se naselimo v majhnem motelu v
Victorii, da bi lahko otroke dali v šolo. Stvari niso šle posebej dobro, saj
smo vseh sedem živeli v dveh sobah. Utesnjeno je primerna beseda za opis tega
obdobja v našem življenju. Pet tednov tiste jeseni sem vodil srečanja s
pastorjem Jimom Nicholsom v cerkvi v Longviewu v Washingtonu. Vsak teden sem
prejel ljubezensko daritev za svoje delo. Čeprav je bilo ljubezni veliko,
daritve preprosto ni bilo veliko.
Nekega ponedeljka sem imel na poti domov resne težave z
avtomobilom in sem moral večino svoje ljubezenske daritve porabiti za plačilo
popravila avtomobila. Ni ostalo dovolj denarja, da bi plačal trideset dolarjev,
potrebnih za najemnino naše majhne motelske enote. Zadrega, ker nisem mogla
plačati najemnine, skupaj z neustreznimi oblačili in zalogami za otroke, je
bila skoraj večja, kot sem lahko prenesel. Dogovoril sem se, da bom plačilo
najemnine odložila za en teden, Joyce pustil denar, ki sem ga imel za tedenska
živila, in se vrnil na svoje sestanke v Longviewu.
Bogu sem postavila veliko vprašanj. »Zakaj smo v tako obupni
finančni stiski?«
»Zakaj smo zaradi zasega izgubili dom?«
V tem času sem prebral čudovito knjigo Vernona Howarda z
naslovom Moč besede. Bog mi je s sporočilom te knjige pomagal na novo razumeti
moč mojih besed in mi dal ta odlomek iz Svetega pisma: »Ali lahko dva hodita skupaj, če se ne strinjata?« (Amos 3:3).
Bog me je spraševal: »Ali želiš
hoditi z menoj? Potem se moraš strinjati z menoj. Strinjaš se z menoj tako, da
govoriš, kar pravi moja Beseda. Ne strinjaš se z menoj tako, da govoriš o
pomanjkanju, bolezni, strahu, porazu in nesposobnosti. Če želiš hoditi z menoj,
se moraš strinjati z menoj.«
Ko mi je ta resnica postala resnična, sem ga prosil
odpuščanja za svojo nezmožnost, da bi se strinjal z Njim in njegovo Besedo. Ne
smem hiteti z oddaljevanjem od resnice Amosa 3:3.
V srcu vseh iskrenih kristjanov je, da hodijo tesno z
Gospodom. Sveto pismo zapisuje pričevanje Enoha: »Hodil
je z Bogom« (1 Mz :24). Enoh ni bil edini, ki je lahko hodil z Bogom;
tudi ti in jaz lahko hodiva z Njim.
V Pismu Hebrejcem 11:5 piše, da
je Enoh »ugajal Bogu«, tako da se je v veri strinjal z Bogom. Z Bogom lahko
hodimo prav tako tesno kot Enoh, če se odločimo, da se bomo z Njim v veri
strinjali.
Kako se strinjamo z Bogom?
Strinjamo se tako, da govorimo, kar pravi Bog, medtem ko se ne strinjamo s
hudobnim, lažnivim hudičem. (Aleluja za tako dinamično resnico!)
Zaradi tega spoznanja sem se začel strinjati z Bogom, kot se
še nikoli prej. Sveti Duh me je začel učiti nekaj ključnih svetopisemskih
odlomkov: »Gospoda ste utrujali s svojimi besedami.
In sprašujete: S čim smo ga utrujali?« (Malahija 2:17). Bog je s prstom
pokazal, kako sem ga utrujal s svojimi besedami – izražal sem svoje skrbi in
frustracije glede mojega »pomanjkanja denarja«.
»Vaše besede so bile trde proti
meni, govori Gospod. Pa vendar pravite: 'Kaj smo toliko govorili proti tebi?'« (Malahija
3:13).
V protestu sem zavpil: »Gospod,
nikoli ne bi govoril proti tebi! Ljubim te z vsem srcem. O, Gospod, nikoli,
nikoli ne bi govoril proti tebi!« Gospod je nežno ravnal z mano. »'Tvoje besede so bile trde.' Bile so močne in obrambne
proti meni, ker niso bile v skladu z mojo besedo. Izrekel si besede, ki so
daleč pod standardom moje besede. Vzgojiti moraš svoje ustnice, da bodo naše
besede v harmoniji.«
Ko sem premišljeval o tem nenavadnem srečanju z živim Bogom,
sem zapisal dvanajst afirmacij, ki naj bi postale moja vsakodnevna disciplina.
Ta seznam afirmacij sem poimenoval »Moj seznam
'Nikoli več'«.
Ljudje me pogosto sprašujejo: »Zakaj si napisal ta seznam?«
Napisal sem ga kot obupan človek, ki išče Božje poti, da bi premagal vse
stiske, finančne neuspehe, poraze in vezi, ki sem jih že nekaj časa poznal.
Nisem ga napisal, da bi koga navdušil s svojo pisateljsko sposobnostjo. Napisal
sem ga kot disciplino svojega srca, da bi Božja beseda prevladala, kot pravijo
Apostolska dela 19:20: »Tako močno je rasla in se
je uveljavila Božja beseda.«
Teh dvanajst trditev je postalo gesla moje nove poti z
Bogom. Postale so spričevalo, s katerim sem preverjala svoje življenje. Božja
beseda v teh dvanajstih afirmacijah je postala trdna tla, na katerih sem stal.
Bile so sidro, ki mi je preprečevalo, da bi se potopil v morje neuspeha, strahu
in satanskega zatiranja.
Za opis vpliva teh dvanajstih afirmacij na moje življenje bi
lahko uporabila veliko besed – besede, kot sta »spremenilo
življenje« in »super«.
Ko sem pisal »Moj seznam nikoli več«, nisem mislil na
milijone ljudi, ki bodo sčasoma prebrali o tej močni disciplini in doživeli
lastne preobrazbe. Napisal sem ga kot korak v svojem iskanju Boga.
Jezus je izjavil, da smo njegovi učenci; učenec je nekdo, ki
disciplinira samega sebe. Ta seznam afirmacij ni bil nikoli čarobna formula;
temveč je jasna disciplina. Gre za udejanjanje Amos 3:3 in strinjanje z Bogom
na vseh področjih življenja.
Vedno bom hvalila Boga, ker me je usmeril, naj zapišem ta
seznam afirmacij. Če ne bi bil nihče drug blagoslovljen s tem, bi še vedno
hvalila Gospoda. Poleg tega, da me je blagoslovila, je bila natisnjena v mnogih
jezikih in razširjena po vsem svetu. Bog jo je uporabil, da je dobesedno
služila milijonom ljudi – ljudem, ki so jo prebrali in jo udejanjali.
Seznam temelji na odlomku iz Pisma Rimljanom: Kaj pa pravi?
»Beseda je blizu tebe, v tvojih
ustih in v tvojem srcu, to je beseda vere, ki jo oznanjamo. Če namreč z usti
priznaš Gospoda Jezusa in v srcu verjameš, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš
rešen. Kajti s srcem se veruje v pravičnost in z usti se izpoveduje v rešitev.«
(Rimljanom 10:8–10)
Je tudi v skladu z duhom vere, kot je razkrito v 2.
Korinčanom 4:13: Ker imamo istega duha vere, kakor
je pisano: »Veroval sem in zato govorim, tudi mi verujemo in zato govorimo.«
»Moj seznam, ki ga nikoli več ne bom priznal/a.«
Nikoli več ne bom priznal/a »ne morem«, ker »vse zmorem v Kristusu, ki me krepi« (Filipljanom
4:13).
Nikoli več ne bom priznal/a pomanjkanja, kajti »moj Bog bo po svojem bogastvu v slavi zadostil v
Kristusu Jezusu« (Filipljanom 4:19).
Nikoli več ne bom priznal/a strahu, kajti »Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči, ljubezni in
razumnosti« (2 Timoteju 1:7).
Nikoli več ne bom priznal/a dvoma in pomanjkanja vere, kajti
»Bog je vsakemu dal mero vere« (Rimljanom 12:3).
Nikoli več ne bom priznal/a šibkosti, kajti »Gospod je moč mojega življenja« (Psalm 27:1) in »ljudstvo, ki pozna svojega Boga, bo močno in bo doseglo
velika dela« (Daniel 11:32).
Nikoli več ne bom priznal-a Satanove prevlade nad svojim
življenjem, »kajti večji je tisti, ki je v [meni],
kakor tisti, ki je v svetu« (1 Janez 4:4). Nikoli več ne bom priznal-a
poraza, kajti »Bog ... nam vedno daje zmago v
Kristusu« (2 Korinčanom 2:14).
Nikoli več ne bom priznal-a pomanjkanja modrosti, kajti »Kristus Jezus ... je za nas postal modrost od Boga« (1
Korinčanom 1:30).
Nikoli več ne bom priznal-a prevlade bolezni nad mojim
življenjem, kajti »z njegovimi ranami smo
ozdravljeni« (Izaija 53:5).
Nikoli več ne bom priznal-a skrbi in frustracij, kajti »vso svojo skrb prelagam nanj, kajti on skrbi zame« (1
Peter 5:7).
V Kristusu sem »brezskrben«. Nikoli več ne bom priznal-a
suženjstva, kajti Sveto pismo pravi: »Kjer je
Gospodov Duh, tam je svoboda« (2 Korinčanom 3:17).
Moje telo je tempelj Svetega Duha. Nikoli več ne bom priznal-a
obsodbe, kajti »zato ni več obsodbe tistim, ki so v
Kristusu Jezusu« (Rimljanom 8:1). Sem v Kristusu; zato sem svoboden od obsodbe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar