LOMILEC VEZI
Neil T. Anderson
5.
SOOČENJE Z UPORNIŠKIM KNEZOM
Mary je bila 26-letni otrok cvetja iz 1960-ih. Bila je
kristjanka in diplomirala je na univerzi, toda imela je resne duševne in
čustvene probleme, ki so se pojavili potem, ko se je oče ločil od mame. V
obdobju petih let so Mary trikrat hospitalizirali in ji postavili diagnozo
paranoične shizofrenije. Po nekako treh tednih svetovanja, mi je Mary končno
povedala o svojih bojih s kačami.
"Kaj je s kačami? sem jo vprašal"
"Ponoči, ko sem v postelji se plazijo po meni" je
priznala.
"Kaj storiš, ko pridejo kače?"
"Zbežim k mami v sobo. Toda ko sem sama, vedno pridejo
nazaj."
"Zakaj nebi poskusila naslednjič nekaj drugega?"
sem nadaljeval. "Ko boš v postelji in bodo prišle kače, povej glasno: 'V Kristusovem
imenu vam zapovedujem, da me pustite na miru.'"
"Tega ne morem storiti," je prigovarjala Mary.
"Nisem zrela in dovolj močna."
"Ne gre za tvojo zrelost; gre za tvoj položaj v Kristusu.
Toliko pravice imaš podrediti se Bogu in upreti hudiču, kot
jaz."
Mary se je nemirno presedala na stolu in videl sem, da se
boji. Končno se je strinjala, da bo vsaj poskusila, saj tako nima kaj izgubiti.
Naslednji teden, ko je Mary vstopila, je rekla, "Kače so izginile!"
"Čudovito! Zakaj mi nisi prej povedala za njih?"
"Zato, ker sem se bala, da jih boste tudi vi
dobili."
Misel, da jih bom tudi jaz dobil, je bila samo še ena
prevara več. Če
bi njen problem bil nevrološki, potem prevzemanje njene avtoritete nad kačami v
Jezusovem imenu nebi delovalo. Toda v Maryinem primeru je problem bil duhoven in pet let zdravljenja v bolnišnici ni pomagalo.
Preden bomo govorili o realnosti in sedanjem delovanju
satana in njegovih demonov, morate razumeti duhovno moč in oblast nad kraljestvom teme, ki
jo imate vi, in vsak vernik v Kristusu.
N o s i t i J e z u s o v
o z n a č k o a v t o r i t e t e
Ko je Jezus učil svoje učence je "poklical k sebi
dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljenje
bolezni Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike"
(Luka 9,1-2).
Jezus je vedel, da ko bodo učenci začeli oznanjat Božje
kraljestvo, se bodo demoni upirali. Zato jim je specifično dal moč in oblast
nad demoni.
Potem ko je Jezus poslal sedemdeset učencev na podobno
misijo in so se "veseli vrnili in govorili 'Gospod, celo demoni so nam
pokorni v tvojem imenu'" (Luka 10:17). Ti misijonarji so se soočili s
kraljestvom teme in odkrili, da so se jim demoni v Jezusovem imenu podrejali.
Mogoče so svojo misijo začeli s strahom in z zaskrbljenostjo, toda nazaj so se
vrnili osupli in presenečeni nad zmago, ki so jo izkusili nad hudimi duhovi.
Toda jezus je takoj popravil kakršnekoli napačne zaključke z
besedami: "Glejte, dal sem vam stopati na kače
in škorpijone in na vsako sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam
duhovi pokorni, ampak se veselite, da so vaša imena zapisana v nebesih"
(Luka 10;19-20). Beseda "kače" in "škorpijoni" se ne
nanašajo na plazilce in žuželke, kajti le-te niso naši sovražniki. Jezus je v
prenesenem pomenu govoril o hudiču
in njegovih angelih. Mislim, da je s
tem rekel: "Ne veselite se zato, ker vam ime Jezus daje oblast nad
demoni. Veselite se zaradi dejstva, da je vaše ime zapisano v Jagnjetovi knjigi
življenja. Ne skrbite glede sovražnika in vaše avtoritete nad njim, ampak
skrbite za to, kdo ste in ne dovolite, da vam hudič kaže drugačno sliko". To
je skladno z modelom vodje služabnika, ki ga je Jezus predstavil in h kateremu
jih je kasneje usmeril.
Razumeti moč in oblast, ki jo ima verni nad kraljestvom
teme, bi lahko vodilo do tega, da nekdo zlorabi svoj položaj v Kristusu in sam
sebe izpostavi ter je tako "zlomljen". Mi brez svoje identitete v Kristusu in
položaja v Kristusu nimamo nobene duhovne moči ali oblasti. Kdo smo mi, mora
vedno imeti prednost pred tem, KAJ DELAMO; in ničesar ne moremo doseči brez
Kristusa. Hudič je skušal celo Jezusa, da bi naj uporabil svoje
božanske lastnosti neodvisno od svoje identitete v nebeškem Očetu.
P r a v i c a i n
s p o s o b n o s t u p r a v l
j a t i
Jezus je svojim učencem dal oboje, oblast in moč nad demoni.
Kakšna je razlika? Oblast je pravica
upravljati; temelji na zakonitem položaju. Policist ima
pravico zaustaviti promet na križišču, ker je pooblaščen iz strani države, ki
ima civilno oblast (Rimljanom 13:1-5). Jezus
je rekel: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in
na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence "
(Matej 28:18-19). Zato satan nima nobene
oblasti v nebesih in na zemlji.
Moč je sposobnost
upravljati. Policist mogoče ima oblast zaustaviti promet, nima pa
fizične moči to storiti. Vendar pa bi lahko zaustavil promet, če bi na sredo
križišča postavil 7-metrsko betonsko oviro, saj ima ta ovira moč, čeprav
policistu manjka avtoriteta.
Vernik ima oboje, oblast delati
Božjo voljo zaradi svojega položaja v Kristusu in moč biti močni v Gospodu ter
sili njegove moči (Efežanom 6:10).
Noben dober menedžer ne bo dajal odgovornosti brez
avtoritete za izpolnitev svojih navodil. Niti ne bo poslal delavcev z nalogo,
ne da jih usposobi za to. Celo posvetni vodje govorijo o potrebi po
usposabljanju svojih zaposlenih
Jezus je svojim
učencem dal odgovornost oznanjati Božje kraljestvo. Če pa jim
nebi dal tudi oblasti in moči
nad kraljestvom teme, bi se demoni posmehovali nad njihovimi slabotnimi namerami
in bi jih poslali iskat ogrinjalo (tako kot so to storili sedmim Skevajevim
sinovo, duhovnika Skeva v Apostolskih delih 19).
Mogoče tako kot Mary mislite, da niste dovolj zreli, da bi se uprli demonskemu
vmešavanju v vaše življenje. V mesu nimate sposobnosti upreti se satanu in
njegovim demonom, toda v Kristusu jo imate.
Izraelci so prestrašeno gledali Goljata in govorili: "David je rekel možem, ki so stali za njim: 'Kaj
bodo naredili možu, ki ubije tega Filistejca in Izraelu odvzame sramoto? Kdo je
vendar ta neobrezani Filistejec, da si upa zasramovati bojne vrste živega
Boga?!'" (1 Samuelova 17:26). Potem je "David
premagal Filistejca s fračo . . . . in ga usmrtil". Vojska je
videla Golijata v odnosu do njih samih in so trepetali: David pa je videl Goljata v odnosu do Boga in je zmagal. Ko se vi
soočate z duhovnim sovražnikom svoje duše, si zapomnite: Vi plus Jezus, je
enako VEČINA.
Ljudje mislijo, da imam določeno stopnjo uspeha pri
pomaganju drugim priti k svobodi v Kristusu zaradi svoje izobrazbe, poziva ali
osebnosti. To pa sploh ni res. Majhen otrok in ostarela babica imata v Kristusu
enako avtoriteto v duhovnem svetu kot jaz. Mi smo poklicani da "se ponašamo v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne
zaupamo v meso". (Filipljanom 3:3).
P o s t a v i t
i s e
v v r s t o
Učenci so govorili: "Gospod,
celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu" (Luka 10:17).
"Pokorni" (hupotasso v gr. Jeziku) je vojaški termin, ki pomeni
"razvrstiti pod". Prikazuje skupino vojakov, ki so pozorni in
natančno sledijo ukazom svojega poveljniškega častnika. Tako bi se vsi mi morali odzivati našemu Gospodu in "vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim"
(Rimljanom 13:1). Bog govori svojim otrokom: "Za svojo duhovno zaščito
stopite v vrsto in mi sledite."
Duhovno poraženi kristjani očitno tega ne razumejo. Oni
vidijo Boga in njegovo kraljestvo na eni strani ter satana in njegovo
kraljestvo na drugi strani kot enakovrednega in nasprotujočega; sebe pa vidijo,
da so obtičali v sredini – kot ruta pri vlečenju brvi. Nekaterim dni se zdi, da
zmaguje Bog, spet druge dni se zdi, da ima prevlado hudič. In zdi se, kot da
oni nimajo nobene besede pri tem, kdo zmaguje v boju.
Sedemdeset učencev se je vrnilo s svoje misije z novo
perspektivo. Duhovna avtoriteta ni
vlečenje vrvi v vodoravnem položaju: to je navpična veriga zapovedi. Jezus Kristus ima vso oblast v nebesih in na zemlji (Matej
28:18): on je na vrhu verige zapovedi. On je dal svojo
oblast in moč svojim služabnikom (nam), da naj ju izvršujejo v njegovem imenu (Luka
10:17): mi smo pod njegovo oblastjo, vendar imamo delež v njej z namenom izpolnjevanja
njegove volje.
Kaj pa satan in
njegovi demoni? Oni so spodaj, podvrženi
avtoriteti, ki jo je Kristus umestil v nas. Oni nimajo nič več
pravice vladati v našem življenju, kot navaden vojak nima ukaza, da očisti
generalovo latrino.
Zakaj potem
kraljestvo teme uveljavlja takšen negativen vpliv v svetu in v življenju
kristjana?
Zato, ker je satan zavedel ves svet in zato ves svet tiči v zlu (1 Janez 5:19). Satan ni po moči enakovreden Bogu; on je razorožen in
poražen (Kološanom 2:15). Toda če vas zavede v
verovanje, da ima on več moči in oblasti kot vi, boste tudi živeli tako, kot če
bi bilo to res! Vam je bila dana oblast nad
kraljestvom teme, toda če tega ne verujete in ne uporabljate, je to isto, kot
če tega sploh nebi imeli.
Sam sem to resnico izkusil v času svetovanja številnim demoniziranim ženskam. V času takšnega
srečanja je neka ženska, ki je bila debela in močna, nenadoma vstala iz stola
in šla proti meni s pretečim pogledom. V tistem trenutku sem bil vesel, da orožje našega bojevanja ni meseno, kajti imel
bi velike težave pri obrambi samega sebe pred demonizirano osebo njene
velikosti.
Tako pa sem izgovoril besede, ki temeljijo na 1 Janez 5:18 –
ne ženski, kajti ona v tem trenutku ni bila pri sebi, ampak hudemu
duhu, ki jo je kontroliral: "Jaz sem Božji otrok in hudi se me ne more
dotakniti. Takoj se usedi!" Zaustavila se je in se usedla nazaj
v stol. Če nebi uporabil svoje
avtoritete v Kristusu, bi imel strah kontrolo nad mano in temu bi sledila še
kaka druga moč. Toda, ko sem se
zoperstavil v Kristusovem imenu, sem s tem nevtraliziral (onemogočil) demonov
prazen prikaz moči in s tem pomagal tej ženski.
Pomembno je spoznati, da "hudiča ne izženemo z vpitjem". Avtoriteta ne narašča z glasnostjo. Z vpitjem ali vreščanjem na
hudiča, ne boste učinkoviti. Če vpijete ali vreščite na svoje otroke z namenom, da bi
nadzorovali njihovo obnašanje, nepravilno prakticirate avtoriteto, ki vam je
bila dana od Boga; spodkopavate jo in delujete v mesu.
Scena z žensko je bila zgolj demonova taktika preplaha, ko
je upal, da se bom odzval s strahom. Strah pred čemerkoli (razen pred Bogom) je vzajemno
izključen pri veri v Boga. Ko satan poskuša hujskati k strahu, moramo ohraniti svoj položaj v
Kristusu in pokazati sad Duha, ki vključuje samoobvladanje (Galačanom
5:23).
B o g a s t v o n a š e
d e d i š č i n e v K r i s t u s u
Mogoče imamo večjo prednost v duhovnem boju, kot so jo imeli
prvi učenci. Oni so bili S KRISTUSOM (Marko 3:14-15), mi pa smo V KRISTUSU. To je bilo Pavlovo veliko sporočilo v uvodnih
stavkih pisma cerkvi v Efezu. Opazite, kolikokrat omenja naš položaj v Kristusu
(poudarek dodan):
Slavljen Bog in Oče
našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v
Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem
sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred
njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj
bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni
sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je
obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi
krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti. To
milost je obilno razlil na nas, z vso modrostjo in razumnostjo, ko nam je
razodel skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je vnaprej
zastavil, da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar
je na zemlji. V njem, v katerem smo tudi
prišli do dediščine, smo bili vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje
po sklepu svoje volje, da bi bili mi, ki smo že prej upali v Mesija, v hvalo
njegovega veličastva. V njem ste tudi vi
slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli pečat Svetega Duha, ki je bil obljubljen.
Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil,
v hvalo njegovega veličastva. (Efežanom 1:3-14).
Pavel se je hotel prepričati, da nihče nebi preslišal
njegovega sporočila. Osemkrat nam v prvih 13 vrsticah pravi, da smo "v
Kristusu". Vse, kar imamo, je rezultat
našega osebnega, globokega odnosa z vstalim Kristusom in njegovim Duhom. Težava
je ta, da mi tega ne vidimo.
Zato Pavel nadaljuje:
(Molim, da boste imeli) "razsvetljene
oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je
veličastvo njegove dediščine v svetih, 1kakšna je čezmerna veličina njegove
zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, ki jo je
udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico
v nebesih". (Efežanom 1:18-20).
Ko ne razumemo svoje
duhovne dediščine, potem ne doživljamo svobode in rodovitnosti, ki je bistvo
našega položaja v Kristusu. Vse dokler ne vidimo svojega položaja v Kristusu,
svoje oblasti nad kraljestvom teme ter avtoritete delati Božjo voljo, ne bomo
uspevali pri izvrševanju zaupanih nam dolžnosti.
G l o b i n a i n
š i r i n a a v t o r i t e t e
V Efežanom 1:19-23 Pavel razlaga vir Kristusove oblasti kot
enako moč, ki ga je obudila od mrtvih in ga postavila na Očetovo desnico. Ta
vir moči je tako dinamičen, da je Pavel v 19. vrstici uporabil za opis štiri
različne grške besede:
a)
SILA (Dunameos),
b)
DELOVANJE
(energeian),
c)
JAKOST
(kratous),
d)
MOČ (ischuos).
Izza vstajenja Gospoda Jezusa Kristusa leži najmogočnejše
delovanje moči, ki je zapisano v Božji besedi. In ta ista moč, ki je obudila Kristusa od mrtvih in premagala
satana, je moč, ki je na razpolago nam vernikom.
Pavel prav tako želi odpreti naše oči za obširen pogled
Kristusove avtoritete, ki je "nad vsakršnim
vladarstvom in oblastjo, nad vsakršno silo in gospostvom ter nad vsakršnim
imenom, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem" (Efežanom
1:21).
Razmislite o dobrih ali slabih, najmočnejših in
najvplivnejših politikih ali vojaških voditeljih na svetu. Zamislite si najbolj
strah vzbujajoče teroriste, zločince ali razpečevalce mamil. Razmišljajte o
razvpitih likih iz preteklosti in sedanjosti, ki so zaznamovali družbo s
svojimi hudičevskimi potmi. Razmišljajte o satanu in vseh silah teme, ki
korakajo pod njegovim poveljstvom. Jezusova oblast ni le nad vsemi temi človeškimi in
duhovnimi silami iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ampak je veliko
višje nad njimi.
D a n a o b l a s t
Pavel pravi, da je Kristusova
moč in oblast bila dana nam, "ki verujemo" (Efežanom 1:19).
Pavel je že pojasnil, da se je Božje najvišje dejanje moči
in oblasti pokazalo, ko je obudil Kristusa od mrtvih in ga posadil na Očetovo
desnico v nebesih, nad vsakršno vladarstvo (1:19-21).
Po namigovanju na grešno stanje, v katerem smo se nahajali
pred odrešitvijo (2:1-3), Pavel nadaljuje svojo središčno temo Kristusove
oblasti, kot da se nanaša na nas. "Toda Bog,
ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je
vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil –
po milosti ste bili namreč rešeni – in z njim nas je obudil in nas posadil v
nebesa v Kristusu Jezusu" (2:4-6).
Pavel želi, da vidimo, da ko je Kristus bil obujen od mrtvih
(1:20), so tisti izmed nas, ki so verovali, prav tako bili obujeni iz svojega
stanja duhovne smrti in bili oživljeni "skupaj
s Kristusom" (2:5-6). Kristusovo vstajenje
iz groba in naša obuditev iz duhovne smrti se je zgodila v istem trenutku.
Saj je logično, da sta glava (Kristus) in telo (cerkev) obujena skupaj.
Torej, ko je Bog Oče posadil Kristusa na svojo desnico in mu dal
vso oblast (Efežanom 1:20-21), je tudi nas posadil na desnico (2:6), zato ker smo "skupaj s Kristusom" (2:5). V trenutku, ko sprejmete Kristusa, sta z njim posajeni v
nebesa.
Vaša identiteta kot Božji otrok in vaša avtoriteta nad
duhovnimi silami niso stvari, ki jih prejemate ali jih boste prejeli enkrat v
prihodnosti; te stvari imate že sedaj.
Vi imate moč in oblast nad kraljestvom teme ter lahko delate Božjo voljo prav
zdaj.
Pavel je o tem posedovanju moči in resnici, ki spreminja
življenja, govoril tudi v pismu Kološanom: "V
njem (Kristusu) imate svojo polnost tudi vi, kajti on je glava vsakršnega
vladarstva in oblasti" (Kološanom 2:10). Opazite, da je to napisano
v sedanjiku: Imate svojo polnost. Kdaj? V času
smrti, vstajenja in vnebohoda Jezusa Kristusa. In ker je Kristus od Boga postavljena glava
nad vsem vladarstvom in oblastjo, in ker smo tudi mi posajeni z njim v nebesih,
imamo moč in oblast delati njegovo voljo.
Pavel je v pismu Kološanom omenil še nekaj drugega, kar
moramo vedeti : "Razorožil je vladarstva in oblasti
ter jih izpostavil javnemu zgledovanju, ko je slavil zmago nad njimi" (2:15).
Ne le, da smo bili oživljeni v Kristusu, ampak hudič je bil razorožen in poražen že pred več kot 2000 leti.
Njegov poraz ni v teku ali se bo zgodil šele v prihodnosti; njegov poraz se je že zgodil.
Naša odgovornost ni, da porazimo satana. Jezus je to že
opravil.
Če pa je satan že
razorožen, zakaj potem ne doživljamo več zmag v svojih življenjih? Zato, ker je
oče laži zapeljal ves svet.
Satan tava naokrog kakor lačen lev in divje išče žrtev. V
resnici so bili njegovi čekani odstranjeni in je bil onemogočen, toda če te
lahko zavede v verovanje, da te lahko prežveči in izpljune, bo tvoje življenje
zelo težko.
Kaj je končni cilj
dane nam avtoritete? Pavel odgovarja v Efežanom 3:8-12:
"Meni, najmanjšemu izmed
vseh svetih, je bila dana milost, da oznanjam poganom neizsledljivo Kristusovo
bogastvo, da vse razsvetlim glede skrivnostnega načrta, ki je bil od vekov skrit
v Bogu, stvarniku vsega. Tako naj bi se zdaj po Cerkvi oznanila vladarstvom in
oblastem v nebeških področjih mnogovrstna Božja modrost, in sicer po večnem
načrtu, ki ga je Bog izpeljal v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. V njem imamo
srčnost in dostop v popolnem zaupanju po veri vanj."
Božji večni namen je, da svojo modrost oznani skozi cerkev "vladarstvom in oblastem v nebesih".
Kako pa gre cerkvi pri izpolnjevanju tega namena? Nekateri še vedno sprašujejo:
"Kakšna vladarstva in oblast?" Kako bomo izpolnili
svoj poziv v svetu, če pa ne verujemo temu, kar Bog pravi o kraljestvu teme.
Nekateri moledujejo: "O, Bog, prosimo, pomagaj nam.
Hudič rjove na nas!" In Božji odgovor: "Jaz sem storil vse, kar nameravam storiti. Satana sem na
križu porazil in razorožil. Vam sem v Kristusu dal vso oblast. Sedaj odprite
svoje oči. Spoznajte, kdo ste in začnite živeti v skladu s tem."
K v a l i f i c i r a
n i z a d e l o
B o ž j e g a k r a l j e s t v
a
Verjamem, da obstajajo štiri kvalifikacije za življenje v
oblasti in moči Kristusa:
1.
VEROVANJE
Pavel govori o "čezmerni veličini njegove zmožnosti do
nas, ki VERUJEMO" (Efežanom 1:19 – poudarek dodan). Zamislite si, da v
zelo prometno križišče pride "novo pečen" policist, da bi prvič
usmerjal promet. Na akademiji so mu povedali, da je vse, kar je potrebno
storiti, da stopi na ulico, drži dvignjeno roko in se bodo avtomobili zaustavili,
vendar je je sam precej negotov. Stoji na robniku, narahlo zažvižga s piščalko
in nerodno maha množici avtomobilov, ki se valijo proti njemu. Njegova
avtoriteta je zmanjšana zaradi njegovega pomanjkanja samozavesti.
Sedaj pa si zamislite drugega policista, ki počne isto
stvar. On oceni situacijo, stopi pazljivo, vendar odločno na ulico, zažvižga na
piščalko in iztegne svoje roke – in avtomobili se zaustavijo. V njegovem umu ni
nobenega dvoma, da je v tem križišču vse pod njegovim nadzorom, zato ker ima
avtoriteto usmerjati promet.
Če ne veruješ, da imaš na duhovnem področju Kristusovo
oblast nad kraljestvom teme, je verjetno ne boš uporabil. Kot bom pojasnil v
poznejših poglavjih, sem se naučil, kako pomagati ljudem, ne da bi izgubil nadzor.
Pred nekaj leti sem pomagal mladi gospodični, ki je imela težave z ohranjanjem
osredotočenosti. Naenkrat se je njena zunanjost spremenila in drugačen glas je
rekel: "Kdo pa misliš, da si?" Mirno sem odgovoril: "Jaz sem
Božji otrok in ti nimaš nobene oblasti, da govoriš." V trenutku se je
mlada gospodična vrnila k razumu in sva dokončala pogovor. Veliko je vredno, da
veš kdo si!
2.
PONIŽNOST
Ponižnost je
samozavest, umeščena na pravo mesto. Ponižnost je kot krotkost, ki je bila v Kristusovem
primeru velika moč pod velikim nadzorom.
V uporabi svoje
oblasti ponižnost zaupa v Kristusa, ki je vir naše oblasti, na pa v samega
sebe.
Tako kot Pavel, "se
ponašamo v Kristusu Jezusu, pri tem pa ne zaupamo v meso" (Filipljanom
3:3).
Jezus se ni odmikal od
uporabe svoje oblasti, ampak je pokazal velikansko ponižnost, ker je storil vse
v skladu s tem, kar mu je naročil Oče.
Ponos pravi:
"Povsem sam se upiram hudiču!"
Napačna ponižnost
pravi: "Bog se je uprl hudiču; jaz nisem storil ničesar".
Ponižnost pa pravi:
"Po Božji milosti sem prevzel odgovornost, da
se uprem hudiču." Brez Kristusa ne morem storiti ničesar (Janez
15:5), toda to ne pomeni, da nam
ni potrebno nečesa storiti.
V ponižnosti uporabljamo
njegovo oblast – v njegovi moči in v njegovem imenu.
3.
HRABROST
Znamenje z duhom
izpolnjenega kristjana je biti močan in hraber. Jozue je bil
štirikrat izzvan, naj bo krepak in
odločen (Jozue 1:6,7,9,18). "Krivični
beži, čeprav ga nihče ne preganja, pravični pa je pogumen kakor levič"
(Pregovori 28:1).
Ko je prva cerkev molila glede svojega poslanstva oznanjanja
evangelija v Jeruzalemu, "se je stresel
prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso
srčnostjo oznanjali Božjo Besedo" (Apostolska dela 4:31).
Z duhom navdihnjen
pogum je iznad vsakega uspešnega napredka v cerkvi.
"Bog nam ni dal duha
boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti" (2 Timotej
1:7).
Mi živimo v dobi bojazljivosti. Če se borite s kakršnokoli
vrsto bojazljivosti oz. pretirano zaskrbljenostjo, bi vas spodbudil, da
preberete knjigo, katere soavtor sem skupaj s svojim kolegom Richem Millerjem
in ki nosi naslov Freedom from Fear (Svoboda od strahu). Gospodov strah ni le začetek modrosti,, ampak je to strah, ki lahko
prežene vse druge strahove. Nasprotje od poguma je strahopetnost oz boječnost,
prestrašenost in nevera. Poglejmo, kaj Bog misli o teh lastnostih:
Nato mi je rekel: "Zgodile
so se! Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj od
izvirka žive vode. Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa
meni sin. Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci,
nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v
jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt."
Večina izmed nas nebi pomislila, da bodo strahopetci in
neverniki vrženi v ognjeno jezero skupaj z ubijalci, čarovniki in malikovalci!
Očitno Bogu ni všeč
strahopetna cerkev, ki mlahavo postopa v neveri.
Potem ko sem opravil veliko konferenco na Filipinih, je neka
misijonarka z mano podelila svoje pričevanje. Opozorili so jo, naj ne hodi v
neko vas, ker je vražar premočan zanjo in je vsa vas pod njegovim urokom. Ona
je temu verjela, toda po konferenci je sprevidela, da je to zgolj laž. Šla je v
to vas in pripeljala zavedenega človeka h Kristusu; v obdobju šestih mesecev so vsi v vasi postali kristjani.
4.
ODVISNOST
Oblast, o kateri
govorimo, ni neodvisna oblast. Mi imamo oblast
delati Božjo voljo, vendar nič več in nič manj. Mi ne
delujemo po svoji iniciativi kot neke vrste evangelijski Supermani., ki
preganjajo hudiča in se soočajo z njim v borbi. Božji prvoten poziv za vsakega izmed nas je osredotočiti se na
delovanje kraljestva:
ljubiti, skrbeti, oznanjati, učiti, moliti itd.
Vendar pa, ko nas demonske sile izzovejo pri opravljanju
našega poslanstva, opravimo z njimi na temelju naše oblasti v Kristusu in naše
odvisnosti od njega. Nato
nadaljujemo s svojo prvotno nalogo.
Prav tako duhovna
oblast vernika ni oblast, ki bi jo uporabljali nad drugimi verniki. "Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug
drugemu" (Efežanom 5:21).
Obstaja od Boga vzpostavljena oblast na zemlji, ki upravlja
civilno in družbeno strukturo vlade, dela, doma in cerkve (Rimljanom 13:1-7). Zelo pomembno je, da se
podredimo tem vladajočim oblastem, razen
če prekoračijo od Boga dano oblast ali nam zapovedujejo početi nekaj, kar bi
bilo grešno. Potem moramo biti poslušni Bogu in ne ljudem.
O s v o b o j e n
i s t r a h u
Ko pogumno in ponižno uporabljamo oblast, ki nam jo je
Kristus dal nad duhovnim področjem, doživljamo svobodo, ki jo imamo vsi v
Kristusu. Po prvi izdaji te knjige, sem prejel naslednje pismo:
Preteklih 35 let sem
živela od enega vala adrenalina do drugega. Celotno moje življenje je bilo
ujeto v ohromljen strah, ki je na pogled prihajal od nikoder in od vsepovsod,
strah, ki ni imel skoraj nobenega smisla ne zame, ne za druge. Štiri leta
svojega življenja sem porabila za pridobitev diplome iz psihologije upajoč, da
me bo to usposobilo, da bom razumela in premagala te strahove. Psihologija je
le ovekovečila moja vprašanja in negotovost. Šest let strokovnega svetovanja je
ponudilo le majhen vpogled in nobene spremembe v moji stopnji boječnosti.
Po dveh bivanjih v
bolnišnici, potovanjih v sobo za nujno pomoč, ponavljajočih EKG-jih, obisku na
torakalni operaciji in kupu drugih preiskav, so se moji napadi panike le
stopnjevali. Do takrat, ko sem prišla k vam, so v polni meri razviti napadi
panike postali vsakdanji pojav.
Od zadnjega napada
panike so minili trije tedni! Šla sem v trgovino, na bogoslužje, sodelovala pri
celotnem slavljenju in uspela biti celo na nedeljski šoli za odrasle z mirom v
svojem srcu. Vse do zdaj nisem imela pojma, kaj pomeni svoboda. Ko sem vas obiskala, sem upala, da me bo resnica
osvobodila, TODA SEDAJ VEM DA ME JE OSVOBODILA! Prijatelji so mi
povedali, da je celo moj glas drugačen in moj mož misli, da sem višje postave.
Ko živiš v neprestanem
stanju strahu, gre večino življenja mimo tebe, zato ker si psihično, čustveno
in umsko nesposoben osredotočiti se na kaj drugega kakor na strah, ki te
požira. Komaj sem lahko prebrala kakšno vrstico iz Svetega pisma naenkrat. Bilo
je, kot da bi mi nekdo prebrano vsebino hlastnil ven iz mojega uma takoj, ko je
vstopila. Sveto pismo mi je bilo zelo zamegljeno. Lahko sem slišala le vrstice,
ki so govorile o smrti in kazni.
Čez čas sem se začela
celo bati odpreti Sveto pismo. Te pretekle tedne sem preživela ure in ure ob
branju Svetega pisma in imelo je smisel. Megla je izginila. Navdušena sem nad
tem, kar lahko sedaj slišim, vidim, razumem in ohranim.
Preden sem prebrala
knjigo Lomilec vezi, nisem mogla reči "Jezus Kristus" ne da moj
metabolizem nebi podivjal. Lahko sem izgovorila "Gospod" brez nekih
bolezenskih učinkov, toda kadarkoli sem izgovorila "Jezus Kristus",
se je moja notranjost začela obračati. Sedaj pa lahko pokličem ime Jezus
Kristus z mirom in gotovostjo. . . . in to tudi redno počnem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar