Ste pripravljeni storiti vse, kar je potrebno za svoje ozdravljenje? 1. del
Mnogi med nami trpimo zaradi različnih bolezni – telesnih, duševnih in čustvenih – za katere si želimo ozdravitve. Morda ste bili pri zdravniku ali terapevtu in ste odšli razočarani, ker ni bilo hitre rešitve. Ali pa ste se morda obrnili na molitev, a ste bili malodušni, ko niste doživeli preboja, ki ste si ga želeli.
Pogosto imamo svoje ideje, pričakovanja in prepričanja o tem, kaj bi se moralo zgoditi. Žal se stvari ne izidejo vedno tako, kot mislimo, da bi se morale. Vendar pa je lahko tisto, kar je videti kot zanikanje in neuspeh, dejansko začetek ozdravitve, na katero upamo, če le stopimo izven cone udobja. Kot kultura sovražimo, da se počutimo neprijetno, in ena stvar, ki povzroča veliko nelagodje, je užaljenost. Kaj pa, če je premagovanje užaljenosti ravno tisto, kar je potrebno, da prejmete čudež?
V Marku 7:24-30 ESV najdemo pogansko, sirofeničanko, ki je obupana, ker je njena hči obsedena z demoni. Pred vsemi pade k Jezusovim nogam in ga prosi, naj ozdravi njeno hčer.
Jezus ji v Marku 7:27 odgovori: »Najprej naj se nasitijo otroci, kajti ni prav vzeti kruha otrokom in ga vreči psom.«
Jezus je v bistvu rekel, da je njegova prednostna naloga najprej ozdraviti in služiti Izraelovim otrokom, ne pa tistim, kot je ona, ki so bili zunaj judovske vere in so bili primerjani s psom. Tako je; govorimo o tem, da bi spustil mikrofon!
Ta ženska je slišala za Jezusa in prepotovala kar nekaj poti, da bi ga dosegla (verjetno ga je videla kot svoje zadnje upanje), le da so jo imenovali pes. Za trenutek si predstavljajte scenarij. Si lahko predstavljate sramoto in užaljenost, ki ju je morala doživeti? Kaj bi storili vi? Bi sklonili glavo in se čim hitreje odpravili proti najbližjemu izhodu? Ta ženska ni odšla, ampak je odgovorila: »Da, Gospod, saj tudi psi pod mizo jedo drobtinice otrok.« (Marko 7,28).
Namesto da bi se užalila, otrdela srce in se obrnila nazaj, se je ta ženska še bolj ponižala in stopila še globlje na rob vere. Kakšno globoko dejanje ponižnosti in obupa! Očitno je pritegnila Jezusovo pozornost, saj v Marku 7,29–30 piše: »In rekel ji je: 'Zaradi te besede pojdi, demon je zapustil tvojo hčer.' In ko je šla domov, je našla deklico ležati v postelji, demona pa ni bilo več.«
Naša ponižnost in obup ganeta Božje srce, celo do te mere, da spremenimo Njegov prvotni načrt. Ko smo pripravljeni opustiti užaljenost, sram, strah, neodpuščanje itd. in storiti vse, kar je potrebno, da prejmemo ozdravljenje, Bog to opazi in se odzove.
»Zato se ponižajte pod mogočno Božjo roko, da vas bo ob svojem času povišal. Vso svojo skrb preložite nanj, kajti on skrbi za vas. Bodite trezni, bedite, kajti vaš nasprotnik, hudič, hodi naokoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, stanovitni v veri, saj veste, da isto trpljenje doživljajo tudi vaši bratje in sestre na svetu. Bog vse milosti pa, ki vas je poklical v svojo večno slavo v Kristusu Jezusu, naj vas po vašem nekaj trpljenju izpopolni, utrdi, okrepi in utrdi. Njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.« (1 Peter 5,7–11).
https://aliciamtaylor.com/are-you-willing-to-do-whatever-it-takes-for-your-healing/
Ni komentarjev:
Objavite komentar