6. Neil T. Anderson - JEZUS VAS JE POKRIL

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

6.

J e z u s   v a s   j e   p o k r i l

Naslednje pismo sem prejel v času enotedenske konference, kjer sem govoril o duhovnih bojih. Francesine težave so vidno izvirale iz duhovnega boja, ki omreži mnoge kristjane:

Dragi dr. Anderson!

Bila sem na vašem nedeljskem bogoslužju, toda medtem ko sem čakala, da bi se pogovorila z vami po končanem dopoldanskem bogoslužju, sem naenkrat začutila slabost. Gorela sem, kot če bi imela vročino in bila sem tako slabotna, da sem mislila, da bom omedlela. Zato sem odšla domov.

Potrebujem pomoč. Odkar sem postala kristjanka, imam veliko več težav. Tolikokrat sem popila preveč alkohola in vzela preveč drog, da niti prešteti ne morem. Nekajkrat sem se porezala z ostrim rezilom, včasih z zelo resnimi poškodbami, Misli, čustva in ideje o samomoru se pojavljajo vsak teden in sicer takšne, da bi se zabodla v srce. Sem suženj masturbacije oz. samozadovoljevanja; nimam nobene kontrole in ne vem, kako nehati.

Na zunaj izgledam povsem normalno. Imam dobro službo in živim v družini, ki je zelo ugledna v družbi. V cerkvi celo delam s srednješolci. Zares ne morem opisati več svojega odnosa z Bogom. Dve leti že obiskujem psihiatra. Včasih mislim, da je moje življenje takšna zmešnjava zaradi mojega otroštva ali sem mogoče bila rojena takšna.

Kako lahko vem, če so moji problemi v mislih ali so posledica greha zoper Boga ali so dokaz demonskega vpliva? Rada bi se pogovorila z vami v času konference. Toda ne želim poizkusiti še ene stvari, ki ne deluje.

Frances

Zaradi dejstva, da je Francesin problem v njenem umu in zaradi greha, mi je bilo jasno, da je v duhovnih vezeh. Tisti teden sem se srečal z njo in bila je nesrečna, razočarana in poražena tako kot v svojem pismu. Želela je služiti Bogu z vsem svojim srcem in imela je enako moč in oblast, da se upre satanu kot jaz, vendar ni vedela, kako rešiti ta problem.

Enkrat, ko je Frances začela spoznavati, da v tej borbi ni nemočna, ali brez zaščite in se je odločila, da bo spremenila svojo situacijo, so ji vezi odpadle in bila je osvobojena. Po enem letu mi je napisala:

Omahovala sem, če vam naj napišem pismo ali ne, ker nisem mogla verjeti, da se moje življenje lahko spremeni ali postane drugačno.

Sem dekle, ki se je poskušala ubiti, porezati, uničevala sem samo sebe na vsak mogoč način. Nikoli nisem verjela, da me bo bolečina v umu in duši kdaj zapustila, tako da bi bila lahko čvrsta in učinkovita služabnica Gospoda Jezusa Kristusa.

Sedaj sem svobodna že več kot eno leto in to je bilo najboljše leto mojega življenja. Od tiste konference naprej sem zrasla na toliko različnih načinov. Počutim se stabilno in svobodno, ker razumem duhovno borbo, ki se je odvijala zaradi mojega življenja. Včasih se določene stvari vračajo v um, toda sedaj vem, kako se jih takoj znebiti.

B o ž j a   z a š č i t a

Vsak kristjan bi moral vedeti "kako se jih takoj znebiti". Če razumemo duhovno borbo in vemo, kakšno zaščito imamo v Kristusu, nebi bilo toliko žrtev.

Satanov prvi cilj je zaslepiti um nevernikov (2 Korinčanom 4;3-4). Toda boj se ne konča, ko postanete kristjan. Hudič ne zvije svojega repa in potegne nazaj svojih čekanov, če mu ne uspe preprečiti, da bi prišli h Kristusu. Še vedno je predan temu, da uničuje naše življenje in "dokazuje", da krščanstvo ne uspeva, da Božja beseda ni resnična in da se pravzaprav ni zgodilo prav nič, ko ste bili nanovo rojeni.

Nekateri kristjani so malo paranoični glede hudobnih sil, ki prežijo za vsakim vogalom in iščejo nekoga, ki bi ga pogoltnili. To je neutemeljen strah. Vaš odnos do demonskih sil v duhovnem področju je zelo podoben vašemu odnosu do bacilov v fizičnem svetu. Veste, da so bacili vse naokrog vas; v zraku, v vodi, v vaši hrani, v drugih ljudeh, in celo v vas samih. Ampak ali živite v neprestanem strahu pred njimi? Ne, razen če ste hipohondrični! Edini pravi odziv na veliko množico bacilov okrog nas je, jesti pravo hrano, imeti dovolj počitka in gibanja, ohranjati osebno higieno in čistočo v prostoru, kjer živimo – in naš imunski sistem nas bo zaščitil.

Toda če nebi verjeli v bacile, je malo verjetno, da bi te stvari počeli. Na primer, preden so v medicini odkrili obstoj in naravo mikrobov, niso videli potrebo po nošenju mask, razkuževanju rok ali uporabi antibiotikov pred operacijo.

Enako je v duhovnem področju. Demoni so kot majhni, nevidni bacili, ki iščejo, koga bi okužili. Sveto pismo nam nikjer ne pravi, naj se jih bojimo. Moramo se le zavedati njihovega obstoja in zagotoviti, da vemo resnico in živimo pravično življenje.

Zapomnite si: edna velika stvar pri demonu so njegova usta. Demoni so kronični lažnivci. Edino pravo zatočišče, ki ga imate, je vaš položaj v Kristusu in v njem imate vso zaščito, ki jo potrebujete.

V Efežanom 6:10-18 Pavel opisuje Božjo opremo, ki nam jo je Bog namenil za zaščito, Prva stvar, ki jo morate razumeti o Božji zaščiti je ta, da naša vloga ni pasivna. Opazite, kolikokrat nam je zapovedano, da prevzamemo aktivno vlogo:

Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči. Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam. Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati. (v. 10-13 poudarek dodan).

Mogoče se sprašujete: "Če je moj položaj v Kristusu siguren in imam zaščito v njem, zakaj se potem moram aktivno vključiti? Ali nebi lahko le počiva v njegovi zaščiti?" To je tako, kot če bi vojak rekel: "Naša država je najmočnejša vojaška sila na svetu. Imamo najbolj izpopolnjene tanke, letala, izstrelke in ladje. Zakaj bi moral nositi čelado, biti na straži ali se učiti kako streljati z orožjem? Veliko bolj udobno je ostati v taboru, medtem ko se tanki in letala bojujejo v vojni." Ko se bodo sovražnikove čete prebile do tabora, uganite, kdo bo eden izmed prvih vojakov, ki ga bodo ustrelili!

Naš "poveljniški častnik" je zagotovil vse, kar potrebujemo, da ostanemo zmagovalci  nad hudobnimi silami teme. Vendar on pravi: "Jaz sem pripravil zmagujočo strategijo in priskrbel učinkovito orožje. Toda če ti ne opraviš svojega dela tako, da ostaneš aktiven na dolžnosti, boš zelo verjetno postal žrtev vojne."

V svoji knjigi War on the Sants (Vojna proti svetim), je Jessie Penn Lewis napisala: "Glavni pogoj za delovanje zlih duhov v človeškem bitju, razen greha, je pasivnost, ki je popolno nasprotje pogoja, ki ga Bog zahteva od svojih otrok za svoje delovanje v njih." Ne morete pričakovati, da vas bo Bog zaščitil pred demonskim vplivom, če sami ne prevzamete aktivne vloge v njegovi vnaprej pripravljeni strategiji.

Primer aktivne vloge, ki jo moramo odigrati, ja naš odziv v nočnih duhovnih napadih – nenadno nerazložljivo prebujanja povezano z občutkom tesnobe in preplašenosti. Tovrstne napade sem sam velikokrat doživljal, po navadi v pomembnim delom za Gospoda. Vendar te stvari sedaj niso zame zastrašujoče doživetje in tudi za vas nebi smele biti. Janez je obljubil: "Ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu" (1 Janez 4:4).

Vi imate oblast nad satanovim delovanjem in imate Božjo opremo, da vas zaščiti. Kadarkoli hudič napada, "zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči" (Efežanom 6:10). Zavestno se predajte v Gospodove roke, uprite se hudiču in nazaj zaspite.

Vendar vas prosim, da ne sumite ob vsakem prebujanju ponoči, da ste pod napadom. Lahko se zbudite zaradi nasoljenega mesa, ki ste ga jedli, zaradi hrupa v hiši ali le zaradi naravne potrebe. Če pa pridete pod duhovni napad, kot smo ga prej omenili, to ni nujno zato, ker počnete nekaj narobe. Ni greh biti pod napadom. Mogoče doživljate duhovno nasprotovanje, ker delate nekaj prav. Pravzaprav, če ne doživljate določenega duhovnega nasprotovanja v službi za Gospoda, je velika verjetnost, da vas hudič ne vidi kot grožnjo njegovim načrtom.

O b l e č e n i    z a   b o j

Ker smo v duhovnem boju, se je Pavel odločil našo zaščito v Kristusu opisati z uporabo ilustracije o opremi. " Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru. Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega. Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda." (Efežanom 6:14-17).

Ko si nadenemo Božjo opremo, si nadevamo opremo luči, ki je Gospod Jezus Kristus. (Rimljanom 13;12-14). Ko si nadenemo Kristusa, sami sebe prestavimo ven iz področja mesa, kjer smo ranljivi.

Satan nima nobene moči (Janez 14:30), ko si nadenemo Kristusa in hudobni se nas ne more dotakniti (1 Janez 5:18). On se lahko dotakne le tega, kar je na njegovi stopnji. Zato nam je zapovedano, naj ne skrbimo za meso, da bi stregli njegovim poželenjem (Rimljanom 13:14), kar bi dalo hudiču odprto pot za napad.

O p r e m a,   k i   s t e   s i   j o   ž e   n a d e l i

Iz glagolov v Efežanom 6:14-15 se vidi, da obstajajo trije deli opreme – 1) pas, 2) klep in 3) čevlji – ki smo si jih že nadeli. – "prepasani", "oblečeni", "obuti".

Ti deli opreme predstavljajo elemente naše zaščite, ki so nam na razpolago, ko sprejmemo Jezusa Kristusa in s katerim nam je zapovedano, naj stojimo. To nakazuje na to, da si je opremo potrebno nadeti že prej, da bi lahko potem stali. Na ta logičen način bi se tudi vojak pripravil za akcijo: nadel bi si pas, oklep in čevlje, preden bi trdno stal. Tako si moramo tudi mi nadeti celotno Božjo opremo, potem, ko smo si že nadeli Kristusa.

Prepasani okoli ledij z resnico. Jezus je rekel: "Jaz sem . . . . resnica" (Janez 14:6). In ker je Kristus v vas, je tudi resnica v vas.

Pas resnice je naša obramba

zoper satanovo primarno orožje,

kar je prevara.

" . . .Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnivec in oče laži" (Janez 8:44). Pas resnice (ki drži druge dele opreme telesa na mestu) je neprenehoma pod napadom.

Verjamem, da je laganje največji družbeni problem v ZDA. Ironično, večina ljudi laže, da bi se zaščitili. Toda Pavel pravi, da je resnica prvo sredstvo obrambe. Resnica ni nikoli sovražnik – ampak je osvobajajoči prijatelj. Soočanje z resnico je prvi korak v kakršnemkoli programu zdravljenja. Resnico je potrebno govoriti v ljubezni (Efežanom 4:15), če želite živeti svobodo v Kristusu in imeti dobre odnose.

Edina stvar, ki jo kristjan mora priznati je resnica. Če vam na misel pride nekaj, kar ni v skladu z Božjo resnico, TO ODPRAVITE.

Če se pokaže priložnost, da poveste ali naredite nekaj, kar bi bilo v kompromisu ali v nasprotju z resnico, se temu izognite.

Osvojite enostavno pravilo za življenje: Če je resnica, sem vključen: če ni resnica, ne sodelujem v tem.

Jezus je molil: "Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega" (Janez 17:15). Kako? "Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica" (v. 17).

Očeta laži lahko premagate z božanskim razodetjem

ne pa s človeškim umovanjem ali raziskovanjem.

Oklep pravičnosti.

Ko si ob odrešenju nadenete Kristusa, ste pred svetim Bogom opravičeni. (Rimljanom 5:1). To ni vaša pravičnost, ampak Kristusova pravičnost (1 Korinčanom 1:30; Filipljanom 3:8-9). Biti oblečen v oklep pravičnosti je naša obramba zoper tožnika bratov. Torej, ko satan v vas ustreli puščico s tem, da govori; "Nisi dovolj dober, da bi bil kristjan," lahko odgovorite skupaj s Pavlom, "Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje!" (Rimljanom 8:33).

Čeprav stojimo na svoji pravičnosti v Kristusu, se moramo zavedati, kakršnihkoli del pravičnosti. Mi smo sveti, ki včasih pogrešijo. Nadeti si opremo luči pomeni, da hodimo v luči, kakor je v luči on sam (1 Janez 1:6-8). Hoditi v luči ni brezgrešna popolnost. To pomeni hoditi v skladnosti z Bogom. To je del našega procesa rasti. "Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen" (1 Janez 1:9).

Priznati ne pomeni reči: "Žal mi je." Mnogim ljudem je žal, toda po navadi jim je žal, ker so jih ujeli in celo po tem bodo priznali le najmanj, kar je potrebno. Priznavati (v gr. Jeziku homologeo) pomeni priznati ali se strinjati. To je zelo podobno konceptu hoje v luči. Priznavati pomeni reči: "Storil sem to," – v trenutku, ko se zavedaš, da si storil nekaj narobe. Prikrivanje nečesa je enako kakor hoditi v temi.

Lahko hodite v luči, ker vam je že odpuščeno. Vi ste Božja pravičnost v Kristusu (2 Korinčanom 5:21).

Ko grešite, nista na kocki vaš odnos z Bogom

in vaša večna usoda,

ampak vaša vsakdanja zmaga.

Vaše priznanje greha

očisti pot za rodoviten izraz pravičnosti

v vašem vsakdanjem življenju.

Morali bi biti kot Pavel, ki je povedal: "Zato si tudi sam prizadevam, da bi imel vedno čisto vest pred Bogom in pred ljudmi" (Apostolska dela 24,16).

Čevlji miru. Ko sprejmete Kristusa, ste združeni s knezom miru. Prav sedaj imate pozicijski mir z Bogom (Rimljanom 5:1), toda Kristusov mir mora kraljevati tudi v vašem srcu in to je možno le, ko dovolite, da Kristusova beseda bogato prebiva v vas (Kološanom 3:16-16).

Čevlji miru postanejo zaščita zoper uničujoče spletke hudiča, ko med verniki delate v prid miru (Rimljanom 14:19). Ljudje, ki delajo za mir, povezujejo ljudi, spodbujajo skupnost in imajo službo sprave.

Oni razumejo, da skupnost in enotnost v Kristusovem telesu temeljita na skupni dediščini. Resnični verniki so Božji otroci in to je dovolj, da nas poveže v miru. Če boste čakali na sprejetje nekoga vse dokler se ne boste z njim strinjali na vsaki točki nauka, boste najbolj osamljen kristjan na zemlji. Delati moramo na tem, da si "prizadevamo ohraniti edinost Duha z vezjo miru" (Efežanom 4:3). "Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi" (Matej 5:9). Imamo obljubo: "Bog miru pa bo prav kmalu strl satana pod vašimi nogami" (Rimljanom 16:20).

O s t a l a   o p r e m a

Pavel omenja še tri dodatne dele opreme, ki si jih moramo nadeti za zaščito pred satanovimi napadi:

a)    ščit vere,

b)   čelado odrešenja in

c)    meč Duha, kar je Božja beseda.

Prvi trije deli opreme so vzpostavljeni z našim položajem v Kristusu,

zadnji trije pa nam pomagajo zmagovati v borbi.

Š č i t   v e r e

Predmet naše vere je Bog in njegova beseda.

Več ko veste o Bogu in njegovi besedi, več vere boste imeli.

Manj kot veste, manjši bo vaš ščit in toliko lažje bo satanovim ognjenim puščicam zadeti tarčo.

Če želite, da bo vaš ščit vere zrasel in postal učinkovitejši, se mora vaše spoznanje o Bogu in njegovi besedi povečati (Rimljanom 10:17).

Satanove ognjene puščice niso nič več kot zadimljene laži, ognjevite obtožbe in vztrajne skušnjave, ki bombardirajo naš um.

Kadarkoli prepoznate zavajajočo misel, obtožbo ali skušnjavo, se temu zoperstavite s tem, kar veste, da je resnica o Bogu in njegovi besedi.

Kako je Jezus odklonil puščice satanovih skušnjav? Tako, da se je zaščitil z izjavami iz Božje besede.

Vsakokrat, ko se naučite na pamet svetopisemsko vrstico, poslušate pridigo ali sodelujete na biblijskem preučevanju, širite svoje znanje o Bogu in večate svoj ščit vere.

Č e l a d a   o d r e š e n j a

Če vaš ščit vere malo prepušča in se vam vsakdanje zmage izmikajo, vseeno zaupajte, da vam čelada odrešenja zagotavlja vašo večno zmago.

V metafori o opremi, čelada prav tako predstavlja pokrivalo za najbolj kritičen del telesa: vaš um, kjer v duhovni borbi zmagujete ali ste poraženi.

Ko se vsak dan borite s svetom, mesom ali hudičem, stojte trdno vedoč, da vaše odrešenje ne temelji na vaših dobrih delih, ampak na dobrih delih Kristusa. Vi ste Božji otrok in nič vas ne more ločiti od Kristusove ljubezni (Rimljanom 8:35).

Skušnjava je v tem, da dvomimo v svoje odrešenje, ko smo pod napadom.

Toda Kristusov vojak nosi čelado odrešenja v smislu, da je on prejemnik in imetnik odrešenja, oblečen in opremljen z zmago svoje glave, ki je Jezus Kristus. Ker smo združeni z Gospodom Jezusom Kristusom, hudič nima nobene zakonite lastnine nad nami, kajti Bog "nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega sina" (Kološanom 1:13). Bodite sigurni v svoje odrešenje. "Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci." (Rimljanom 8:16).

M e č   D u h a.

Božja beseda je edino ofenzivno orožje med Božjo opremo.

Pavel za termin "beseda" v Efežanom 6:17 uporablja besedo RHEMA namesto besede LOGOS, zato ker želi naglasiti IZGOVORJENO BOŽJO BESEDO.

Obstaja le ena Božja beseda, toda grška beseda rhema vsebuje idejo o oznanjanju.

Na primer, Pavel pravi v Rimljanom 10:17: "Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi (rhema), ker je to poudarek na oznanjanju vesele vesti in poslušanju le-te.

Naša obramba zoper neposredne napade hudega je glasno govoriti Božjo resnico.

Zakaj je tako pomembno govoriti Božjo besedo poleg tega, da verujemo in premišljujemo o njej?

Zato, ker satan ni vseveden in ne ve točno, kaj vi premišljujete.

Z opazovanjem lahko precej točno pove, kaj premišljujeta, tako kot to lahko stori vsak proučevalec človeškega obnašanja. Toda on ne ve, kaj boste vi storili. Če usmerjate pozornost k zavajajočemu duhu (1 Timotej 4:1), potem bo dajal misli v vaš um in bo vedel, ali verjamete njegovim lažem po tem, kako se obnašate. Zanj ni težko uganiti, kaj premišljujete, če vam je on posejal neko misel.

Če ste brali to knjigo, sem tudi jaz posejal misli v vaš um. Toda jaz ne morem brati vaših misli. Na podoben način lahko satan poskuša vplivati na vas tako, da poseje misli v vaš um, vendar ne more brati vaših misli. Satanu pripisujete preveč moči, če mislite, da on lahko bere vaše misli in pozna prihodnost. Vsaka okultna praksa trdi, da pozna um (ali vpliva nanj) ali lahko napove prihodnost. Toda le Bog pozna misli in namere vašega uma in samo on pozna prihodnost.

Nikoli ne smete Božanske lastnosti Boga pripisovati satanu.

Vi lahko tiho komunicirate z Bogom v svojih mislih in duhu, zato ker on pozna vzgibe in misli vašega srca (Hebrejcem 4:12).

Lahko imate verbalno skupnost s svojim nebeškim Očetom.

Če pa, pridete pod neposreden satanov napad, na primer ponoči v svoji sobi, potem boste morali uporabiti svojo avtoriteto v Kristusu s tem, da boste glasno izgovorili, kajti hudoben nima sposobnosti popolnoma poznati vaših misli.

Dobra vest je, da se večina napadov pojavi ponoči in ko ste sami, tako da glasno izrečeno zoperstavljanje satanu ne bo postav javni spektakel.

Pavel pravi: "S srcem namreč verujemo, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja" (Rimljanom 10:10).

Glede na to, da vi in Bog poznate vaše misli, zakaj je potem za odrešenje potrebno izgovorjeno priznanje?

Pavel bi lahko rekel, da odrešujoča vera ni popolna, dokler ni vključena tudi volja, lahko bi pa nakazoval na potrebo po tem, da bog tega sveta sliši našo predanost resničnemu Bogu.

Ko sem govoril na konferencah, sem udeležencem zastavil naslednje vprašanje: "Koliko ljudem izmed vas se je zgodilo, da ste se naenkrat prebudili ponoči in vas je preplavil velik občutek strahu? Mogoče ste čutili stiskanje v prsih ali vas je nekaj grabilo za vrat. Skušali ste se fizično odzvati, vendar niste mogli ničesar izgovoriti." Nikoli nisem videl manj kot tretjino ljudi, ki so dvignili roko in priznali, da so doživeli takšen duhovni napad.

Če recimo ne moremo govoriti, kako se potem rešimo takšnega napada?

Prvič, da bi se zoperstavili napadu, nam ni potrebno fizičnih naporov, zato ker "orožje našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moč, da podira trdnjave" (2 Korinčanom 10:4).

Prvotni meseni odziv na takšen napad je strah – toda to ni Gospodov strah. Lahko poskušate sami priti ven iz tega, vendar so velike možnosti, da boste le tam ležali in se mučili rešiti.

Drugič, opazimo vrstni red v Jakobovemu pismu: "1. Podvrzite se torej Bogu, 2. hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil" (4:7).

Vedno se lahko obrnete k Bogu z vsem svojim srcem in z vsem svojim mišljenjem, ker je vaš nebeški Oče vseveden in pozna vaše srce in vaše misli.

V trenutku, ko pokličete Gospodovo ime (Jezus!), se boste lahko uprli hudiču.

Vse kar morate izgovoriti, je "Jezus". Takšni trenutki vam razkrijejo, kako smo pravzaprav odvisni od Bog.

Z a š č i t n a   m o č   m o l i t v e

Mati enega od mojih študentov v biblijski šoli je bila jasnovidka. Vprašala je svojega sina: "Ali si molil zame?"

"Seveda sem, mama!"

"Torej, ne moli", mu je branila. "Motiš mojo auro."

Sam sem mu svetoval: "Moli naprej!" Mogoče ne bomo videli učinka svojih molitev, vendar vemo, da Bog vključuje naše molitve kot del strategije za vzpostavljanje svojega kraljestva.

Nekoč sem svetoval človeku, ki je trdil, da je veliki duhovnik na višji stopnji satanizma. Pokazalo se je, da je bilo njegovo spreobrnjenje eno najbolj dramatičnih, ki sem jih kdaj koli videl. Šest mesecev za tem, ko je sprejel Jezusa Kristusa, je dal v naši cerkvi pričevanje. Vprašal sem ga: "Glede na tvoje izkušnje 'na drugi strani', kaj je krščanska primarna obramba zoper demonski vpliv?"

"Molitev," je odgovoril prepričljivo. "In ko molite, zares to mislite. Goreča molitev kljubuje satanovemu delovanju bolj kot karkoli drugega."

Kaj je molitev?

To je komunikacija z Bogom. (Pogovor z Bogom – ne avtomatično ponavljanje naučenih molitev).

Bog ve, kaj potrebujemo v boju zoper moči teme in nas je bolj voljan rešiti ter zadovoljiti naše potrebe, kot smo pripravljeni prositi.

Naše stališče v molitvi bi moralo biti: "Ti si Gospod, ne jaz. Ti veš najbolje, jaz ne vem. Jaz ne govorim tebi, kaj naj storiš; jaz sprašujem tebe. Popolnoma sem odvisen od tebe."

Potem ko nas je poučil, naj si nadenemo opremo, ki nam jo Bog zagotovi. Pavel nadaljuje: "Ob vsaki priložnosti molite v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo in molite za vse svete" (Efežanom 6:18).

V svojih molitvah moramo biti vodeni po Duhu, zato ker sami, brez Boga, pravzaprav ne vemo, kaj moliti in kako moliti. "Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi" (Rimljanom 8:26).

Izraz "prihaja na pomoč" (sunantilambano) v tej vrstici nam pomaga premostiti brezno potreb, ki ga ne znamo prečkati. Kakršna koli molitev, h kateri nas Bog Sveti Duh spodbuja, je molitev, katero Bog, naš nebeški Oče, vedno usliši.

M o l i t e v   z a   d u h o v n i   p o g l e d

Obstaja nekaj specifičnih potreb, ki jih moramo vzeti v obzir kot cilj molitve v duhovnem boju.

Ena potreba se nanaša na stanje zaslepljenosti, ki ga je satan dal nevernikom (2 Korinčanom 4:3-4).

Ljudje ne morejo priti h Kristusu, če njihove oči ne spregledajo.

Theodore Epp je napisal: "Če je satan zaslepil in zvezal može in žene, kako bomo potem videli duše odrešene? Tukaj tu in jaz stopiva na sceno. Uničiti sredstva močnega je povezano z osvoboditvijo teh, ki jih je satan zaslepil in jih ima zvezane . . . Tukaj nastopi molitev."

Molitev je primarno orožje v boju zoper duhovno slepoto.

Apostol Janez je napisal: "In to je zaupnost, ki jo imamo z njim; on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem usliši, za kar ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili" (1 Janez 5:14-15).

V nadaljevanju izziva vernike, da prenesejo to načelo v življenje s tem, da prosijo Boga, naj prinese življenje nevernikom (v. 16).

Naša evangelizacijska strategija mora vsebovati avtoritativno molitev, naj Božja luč predre satansko zaslepljenost.

Moliti moramo tudi, kot je Pavel v Efežanom 1:18-19, da bi bile oči vernikov razsvetljene, da bi razumeli duhovno moč, oblast in zaščito, ki je naša dediščina v Kristusu. 

Vse dokler nas satan lahko drži v temi glede našega položaja in oblasti v Kristusu, nas ovira v rasti in povzroča neučinkovitost pri pričevanju ter službi za Gospoda.

Neprenehoma moramo moliti drug za drugega, da bo satanov zamegljen zaslon laži razpršen in da bo naš pogled jasen.

Z a v e z a t i   m o č n e g a

Drugi cilj avtoritativne molitve je "močni", omenjen v Mateju 12:29. Jezus je rekel, ko je govoril o satanu in njegovih demonih: "Kako more kdo vstopiti v hišo močnega in mu zapleniti premoženje, če močnega prej ne zveže? Šele tedaj bo izropal njegovo hišo."

S tem je rekel, da ljudi ne moremo osvoboditi vezi duhovne slepote ali demonskega vpliva, če prej ne zvežemo in premagamo njihovega zavojevalca.

Satanova moč je že zlomljena, vendar on ne bo pustil ničesar, za kar misli, da lahko drži, dokler ne izrečete avtoritete, ki nam jo je dal Gospod Jezus Kristus.

Ko molimo, ne poskušamo Boga prepričati, da bi se nam pridružil v našem služenju njemu; molitev je aktivnost, ko se mi pridružujemo Bogu v njegovi službi.

Po veri osvajamo lastnino, ki jo ima satan v prijemu in ki po pravici pripada Bogu, in vztrajamo, dokler satan ne popusti. Aleluja!!!!

C. Fred Dickason, ki je leta poučeval sistematično teologijo na Moody Bible Institute (Modijev biblijski inštitut), podaja nekaj koristnih predlogov, kako moliti za nekoga, ki ga nadlegujejo demoni:

1. Molite, da bodo demoni odrezani od vsake komunikacije in pomoči drugih demonov in satana.

2. Molite, da bodo demoni zmedeni in oslabljeni v vplivanju na osebo.

3. Molite, da bo oseba močnejša v veri in razumevanju svojega položaja v Kristusu ter da bo zaupala Bogu in bo poslušna Božji besedi.

4. Molite, da bo oseba zmožna razločevati med svojimi mislimi ter temi, ki jih podtika satan.

5. Molite, da bo oseba sposobna prepoznati demonsko prisotnost in se ne bo zmenila, ampak bo voljno iskala Božji nasvet in pomoč

6. Molite, da bo Bog zaščitil in vodil svojega otroka ter poslal na delo angelske sile, ki bodo zlomile vsako sovražnikovo namero.

BILL

Pred nekaj leti mi je osebno izkustvo pokazalo moč molitve v soočanju z ljudmi, ki so v prijemu hudobnega. Takrat sem delal kot eden izmed delavcev v cerkvi. Nekega dne sem se vrnil s kosila in našel nekaj naših pisarniških delavcev ter oskrbovalcev, ki so ob pogovoru pili kavo v sobi poleg cerkvene pisarne. Na drugem koncu pisarne je stal človek v svojih srednjih dvajsetih letih, zame popoln tujec, in s kredo pisal na tablo majhne besede in jih potem brisal. "Kdo je to? " sem vprašal sodelavce.

"Ne vemo, kar tako je vstopil."

Presenečen, da ni še nihče pozdravil moža, sem stopil do njega in rekel:" Pozdravljen, moje ime je Neil. Ali vam lahko pomagam?"

"Oh, ne vem," je odgovoril malo zadržano, medtem ko je odložil kredo. Izgledal in zvenel je kot da je njegov um popolnoma pod vplivom drog, zato sem se odločil, da ga odpeljem ven in se z njim še malo pogovorim. Izvedel sem, da mu je ime Bill in da dela v lokalni avtopralnici. Povabil sem ga, naj pride naslednjič v cerkev. Po enournem pogovoru je odšel.

Čez dva dni se je Bill vrnil in spet sva se pogovarjala.

Potem nekako dva tedna pozneje, v nedeljo popoldan, sem bil v svoji pisarni in se pripravljal na večerno bogoslužje. Zazvonil je zvonec. "Spodaj je človek po imenu Bill, ki te želi videti."

"Pošlji ga gor," sem odgovoril.

Nisem imel preveč časa, ki bi ga lahko preživel z Billom, vendar ga nisem hotel kar odpraviti. Zato sem prišel takoj k bistvu. "Vesel sem, da si tukaj, Bill," sem začel, "Ali te lahko vprašam osebno vprašanje?" Bill je prikimal. "Ali si kdaj prosil Kristusa, da postane tvoj Gospod in odrešenik?"

"Ne."

"Ali bi ga hotel prositi?"

"Ne vem," je odgovoril Bill z malo težkim izrazom.

Vzel sem traktat, ki vsebuje korake, sprejetja Jezusa in ga prebral skupaj z Billom. "Ali  razumeš to, Bill?"

"Da."

Nisem bil prepričan, ča lahko bere, zato sem rekel: "Jaz bom molil enostavno molitev sprejetja Jezusa in ti ponavljaj za mano stavek za stavkom, prav?"

"V redu."

"Gospod Jezus, potrebujem te," sem začel.

Bill se je začel odzivati: "Gos-p-o-o . . ." Potem se je povsem zaprl vase. Lahko sem začutil pritisk v sobi.

"Bill, odvija se borba za tvoj um," sem rekel, "Prebral bom nekaj svetopisemskih vrstic in glasno molil zate. Zavezal bom sovražnika in se mu zoperstavil. Takoj, ko boš lahko, povej Jezusu kaj veruješ."

Njegove oči so potrdile, da se odvija divja borba.

Začel sem brati svetopisemske vrstice in glasno molil vsako molitev, ki sem se je spomnil. Takrat je bilo zame precej novo soočati se z demonskimi silami, zato sem se oprijemal vsake bilke.

Po nekako petnajstih minutah molitve in vrstic, je Bill naenkrat zastokal: "Gospod Jezus, potrebujem te." Nato se je zleknil nazaj na stol, kot da ima za sabo deset rund borbe s prvakom v težki kategoriji. Pogledal me je s solznimi očmi in rekel: "Svoboden sem." Jaz mu nikoli nisem omenil besede "svoboda"; to je bil njegov izraz. Toda bil je osvobojen in zavedal se je tega: in jaz sem to lahko videl.

Razumevanje duhovne narave našega sveta bi moralo imeti globok učinek na našo evangelizacijsko strategijo.

Prepogosto oznanjamo nevernikom vrline krščanstva enako, kot če bi nekdo stal zunaj zapora in ljudem v zaporu oznanjal lepoto življenja v zunanjem svetu. Toda, če nekdo ne premaga stražarjev v zaporu in odpre vrat, kako lahko jetniki izkusijo svobodo, o kateri jim govorimo?

Glede izgubljenih obstajajo štiri stvari, za katere morate moliti.

1.       Ker so polja bela za žetev, moramo moliti za delavce (Matej 9:37-38). Pavel sprašuje: "In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?" (Rimljanom 10:14).

Prosite Boga, da pošlje nekoga, ki bo z njimi podelil veselo vest.

2.      Izgubljeni so mrtvi v svojih prestopkih in grehu in Jezus je prišel, da bi jim dal življenje (Janez 5:16).

3.      Molite zoper mišljenje, ki se dviguje proti spoznanju Boga in da bo satan zvezan.

4.      Molite, da bodo izgubljeni spregledali in videli resnico, ki jih bo osvobodila v Kristusu.