LOMILEC VEZI
Neil T. Anderson
0.
K o n č n o s v o b o d n i!
Pred nekaj leti sem govoril v cerkvi na jugu Kalifornije na
temo gibanja new age (nova doba). Govoril sem o svetopisemskem tekstu iz 1
Timotej 4:1: "Duh
izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali
zavajajočim duhovom in naukom demonov." Po končanem govoru so
me spredaj v cerkvi obkrožili ljudje v stiski.
V zadnjem delu cerkvene dvorane je sedelo 22-letno dekle, ki
je nenadzorovano jokalo, odkar se je bogoslužje končalo. Nekaj ljudi jo je
poskušalo potolažiti, toda nikomur ni
dovolila, da bi se ji približal. Končno se je nekdo od osebja cerkve prerinil
skozi množico do mene in rekel: "Žal mi je,
ljudje, toda dr. Andersona nujno potrebujemo tam zadaj."
Ko sem se približal mladi ženski, sem lahko slišal njeno
ihtenje: "On
razume! On razume!" Odpeljali
smo jo iz dvorane v pisarno. Ko se je umirila, sem se dogovoril za srečanje z
njo naslednji teden.
Ko je Nancy prišla na sestanek, je bil njen obraz zaznamovan
z grdimi, odprtimi ranami. "Tako se
praskam vse od prejšnjega tedna in tega ne morem nadzorovati," mi je boječe
priznala.
Nancy mi je opisala svoje strašno otroštvo, ki je
vključevalo zlorabo iz strani očeta in babice, ki se je predstavljala kot črna
čarovnica. "Ko sem bila stara tri
leta, sem sprejela svoje varuhe – duhovne vodiče," je nadaljevala. "Oni so bili moji spremljevalci,
govorili so mi kako živeti in kaj govoriti. Nikoli se nisem spraševala, če je
imeti duhovne vodiče kaj neobičajnega, vse dokler me mama ni odvedla k verouku.
Potem sem začela sumiti, da morda moji duhovni vodiči niso dobri zame. Ko sem o tem vprašala svoje starše, me je oče pretepel. O tem nisem
spraševala nikoli več!"
Z namenom, da bi bila kos naraščajočemu trpinčenju, ki so ga
duhovni vodiči prinesli v njeno življenje, se je Nancy zatekla k zelo strogi
duhovni disciplini. V srednješolskih letih je začela verovati v Kristusa, kot
svojega odrešenika. Toda namesto, da bi
jo njeni "varuhi" pustili, so jo še bolj mučili.
Po srednji šoli se je Nancy zatekla k ekstremni disciplini –
odšla je med marince. Odločna, da bo postala najbolj žilava vojakinja
mornarice, je dobila priznanje za svojo disciplino. Toda duhovno mučenje je njen um in čustva še naprej gnalo na rob.
Leta ni hotela nikomur povedati o svojih borbah v mislih,
ker se je bala, da jo bodo označili za noro. Končno je bil pritisk tako močan,
da je počilo. Nancy je po tihem
dobila zdravniški dopust in se umaknila v samotno življenje nemira in bolečine.
Takšno je bilo Nancyino življenje, ko je prišla v cerkev in me slišala govoriti
o zavajajočih duhovih.
"Končno me nekdo razume!" je Nancy priznala v solzah.
"Ali bi se rada
znebila svojih duhovnih vodičev!" sem jo vprašal.
Bil je dolg premor. "Ali bodo zares odšli ali pa bom
odšla domov in me bodo spet mučili!"
"Osvobojena boš," sem ji zagotovil.
Po dveh urah je bila Nancy svobodna – in z ženo naju je objemala z odprtostjo, ki je
ni poznala nikoli prej. "Sedaj lahko pridejo ljudje k meni v hišo!"
je veselo zavpila.
R e s n i č n o s t t e m n e
s t r a n i
Bili so časi, ko sem mislil, da je Nancyino izkustvo bilo
neobičajna izjema. Čeprav je stopnja njenega problema bila nekako nenavadna,
sem spoznal, da je Pavel imel v mislih vsakega vernika, ko je napisal: "Kajti naš
boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem,
proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v
nebeških področjih" (Efežanom
6:12).
Po več kot tridesetih letih službe pastorja, profesorja na
fakulteti in govornika na konferencah sem
služil tisočim kristjanom po vsem svetu, ki so zavedeni in živijo poraženo
življenje.
To je resnična tragedija, kajti njihov nebeški Oče želi,
da bi živeli svobodno in produktivno življenje v Kristusu.
Moje osebno potovanje na to področje službe za Gospoda ni
prišlo po moji lastni izbiri. Bil sem inženir pri vesoljski družbi, preden me
je Bog poklical v službo zanj. Celo kot krščanski laik se nisem nikoli zanimal
za demonsko aktivnost ali okultne stvari. Nikoli me niso zanimala ezoterična
znanja in okultne moči. Za te stvari nisem imel interesa pa tudi izkušenj z
njimi ne.
Po drugi strani pa
sem vedno veroval, kar Sveto pismo pravi o duhovnem svetu, tudi če se je zdelo,
da je v nasprotju z zahodnjaškim racionalizmom in naturalizmom.
Kot rezultat tega je Gospod zadnjih petindvajset let vodil k
meni kristjane, kot je Nancy. Nad njimi so dominirali miselni vzorci, navade in
vedenja, ki so jih ovirala, da bi živeli svobodno in rodovitno življenje v
Kristusu.
Moje teološko šolanje me ni primerno pripravilo, da bi jim
pomagal. Pri svojih zgodnjih
namerah, da bi pomagal tem ljudem, dem taval in naredil veliko napak, toda z
vsako namero sem pridobil tudi nov vpogled. Vedno znova sem se vračal k Pismu
in iskal resnico, ki jih bo osvobodila.
Po letih učenja in služenja imam boljše razumevanje tega,
kako nas resnica osvobaja, in potrebo, da se upremo hudiču in podredimo Bogu (Jakob 4:7).
Psihoterapija, ki
zanemarja resničnost duhovnega sveta, nima ustreznega odgovora, toda tudi
služba osvobajanja ne, le-ta vidi problem zgolj kot duhoven.
Bog je resničen in on se obrača k nam kot k celovitim
osebam – njegova Beseda zagotavlja vsestranski odgovor za vse, ki živijo v tem
padlem svetu.
B o g v a s ž e l i
s v o b o d n e i n r a s t o č e v
K r i s t u s u
Od prve izdaje te knjige sem bil soavtor (skupaj z dr.
Robertom Saucyem), knjige o posvečenju z naslovom The Common Made Holy
(Preprosti postanejo sveti). Zelo pomembno je razumeti proces posvečenja, kajti Božja
volja za naša življenja je naše posvečenje
(1 Tesaloničanom 4:3). "Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem
rasli vanj, ki je glava, Kristus. . . .do popolnega človeka, do mere doraslosti
Kristusove polnosti" (Efežanom 4:15 in 13).
Če nam je Bog dal vse, kar potrebujemo, da bi postali zreli v Kristusu (2 Peter 1:3), zakaj potem več kristjanov ne raste v Kristusu? Nekateri niso nič
bolj podobni Kristusu, kot so bili pred dvajsetimi leti.
Pavel pravi: "Namen te zapovedi pa je ljubezen, ki izvira iz
čistega srca, dobre vesti in iskrene vere" (1 Timotej 1:5).
Mi bi morali biti zmožni vsako leto svojega krščanskega
življenja reči: "Zrasel sem v veri in
sedaj ljubim Boga ter druge bolj, kot sem jih ljubil preteklo leto."
Če tega ne moremo reči, potem ne rastemo.
Del razloga za to mesenost je dana v 1 Korinčanom 3:2-3: "Mleka sem
vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete.
Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med
vami nevoščljivost in prepir?"
Po Pavlovem mnenju
nekateri kristjani sploh niso zmožni sprejemati dobrih biblijskih navodil
zaradi nerešenih konfliktov v svojem življenju. Kar je potrebno storiti, je na
nek način rešiti te osebne in duhovne konflikte skozi iskreno kesanje in vero v
Boga.
To je namen te knjige; vendar se bolj osredotoča na
duhovno plat problema.
Moja prva knjiga Victory Over the Darkness (Zmaga nad temo),
se osredotoča na osebno plat vernikovega življenja v Kristusu in
hojo v veri, hoditi v Duhu, obnavljati svoj um, nadzirati svoja čustva in
reševati čustvene travme iz vaše preteklosti skozi vero in odpuščanje.
Da bi videli celotno sliko, vam toplo priporočam, da
predelate knjigo Victory Over the Darkness skupaj s preučevanjem te knjige.
Preden smo prejeli Kristusa, smo bili sužnji grehu. Sedaj pa je
zaradi Kristusovega dela na križu moč greha nad nami zlomljena.
Satan nima oblasti
ali avtoritete nad nami. On je premagan sovražnik, vendar je predan temu, da
nas ovira pri tem, da bi to spoznali. Oče laži lahko blokira vašo učinkovitost
kot kristjan, če vas uspe zavesti v verovanje, da ste vi le proizvod svoje
preteklosti – podvrženi grehu, nagnjeni k neuspehu in kontrolirani od svojih
navad.
Pavel je rekel: "Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte
trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti" (Galačanom
5:1).
Vi ste svobodni v Kristusu,
toda če vas hudič zavede v verovanje, da niste nič več kot grešen in bolan
proizvod svoje preteklosti, potem vas bo s to lažjo premagal.
Satan ne more
storiti ničesar glede vašega položaja v Kristusu, toda če vas uspe zavesti, da
verjamete nečemu, kar sicer Pismo pravi, da ni res, boste tudi živeli v tem prepričanju.
Ljudje so zvezani z lažmi, ki jim verjamejo.
Zato je Jezus rekel: "In spoznali boste resnico in resnica vas bo
osvobodila" (Janez 8:23).
Jaz ne verjamem v takojšnjo zrelost. Ves preostanek življenja bomo potrebovali,
da obnovimo svoj um in se preoblikujemo v Kristusovo podobo.
Toda ni potrebno
dolgo, da pomagamo ljudem rešiti njihove osebne in duhovne konflikte ter jim
pomagamo najti svobodo v Kristusu.
Biti živ in svoboden v Kristusu je del nenehnega
posvečenja, kar je temelj za stopnjevanje posvečenja. Z drugimi besedami, ne
moremo poskušati postati Božji otroci, ampak mi SMO Božji otroci, ki postajamo
vse bolj podobni Kristusu.
Enkrat, ko so ljudje oživljeni in osvobojeni v Kristusu
skozi iskreno kesanje in vero v Boga, jih opazujte, kako rastejo! Imajo novo žejo
po Božji besedi in vedo, kdo so v Kristusu, zato ker "sam Duh pričuje
našemu duhu, da smo Božji otroci" (Rimljanom
4:7).
V tej knjigi nameravam pojasniti naravo duhovnega konflikta
in kako je lahko razrešen v Kristusu.
Prvi del pojasnjuje
vaš položaj svobode, zaščite in avtoritete v Kristusu.
Drugi del opozarja
na vašo ranljivost glede skušnjav, obtožb in zavajanj.
Tretji del pa
predstavlja korake k svobodi v Kristusu, ki vas bodo osvobodili, da se podredite
Bogu in uprete hudiču (Jakob 4:7).
Nasprotje med zvezanostjo in svobodo v vernikovem življenju
je močno ilustrirano v naslednjem pismu nekega strokovno usposobljenega
človeka. Za razliko od Nancy, je ta mož navidezno deloval kot čisto normalen
kristjan, ki hodi v cerkev in živi zelo uspešno življenje na področju svojega
družinskega življenja in svoje kariere. Vendar ni doživljal svobode v Kristusu.
Dragi Neil!
Pišem ti, ker sem
doživljal vrsto navidezno nerazložljivih "psihološko povezanih"
napadov. Moji čustveni problemi so imeli verjetno korenine v mojem otroštvu, ko
sem gledal grozljivke, kot je Ouija boards in podobno. Jasno se spomnim svojega
strahu, da me bodo obiskale demonske sile, ko sem gledal film z naslovom
"The blood of Dracula".
Moj oče je bil zelo
temperamenten in imel je čustvene izbruhe. Moj odziv je bil nejevolja in
obtoževanje samega sebe, ker sem ga razjezil. Tlačenje čustev vase je postal
moj način življenja. Ko sem odrasel, sem se še naprej obtoževal za vsakršne
osebne pomanjkljivosti in neuspehe.
Potem sem sprejel
Kristusa za svojega osebnega odrešenika in Gospoda. Naslednjih nekaj let sem
duhovno rasel, toda nikoli nisem užival v popolnem miru. Vedno je obstajal
kanček dvoma glede mojega odnosa z Bogom, na katerega sem gledal kot na oddaljenega
in strogega.
Imel sem težave z
molitvijo, branjem Svetega pisma in s poslušanjem pastorjevih pridig. Zares sem
se spraševal o smislu svojega življenja. Mnogokrat sem imel hude nočne more in
se prebujal ob svojem vpitju.
Šele po času molitve z
vami sem končno našel svobodo v Kristusu. Spoznal sem, da Bog ni krut,
brezbrižen in kaznovalen, ampak je ljubeč Oče, ki se veseli nad mojimi dosežki.
Doživel sem veliko
olajšanje in osvoboditev, ko sem molil skozi "Končni koraki".
Sedaj ko berem Božjo besedo,
jo razumem kot nikoli doslej. Razvil sem bolj pozitivno razpoloženje in moj
celoten odnos z Gospodom se je povsem spremenil. Od najinega srečanja naprej
nisem imel niti ene nočne more.
Neil, bojim se, da je še mnogo kristjanom, ki živijo življenje "tihega
obupa" in so podvrženi napadom demonskih sil. Če sem jaz lahko postal plen
teh sil. Potem so to lahko tudi drugi.
Ali ste vi eden izmed teh kristjanov, ki živijo v vezeh
strahu, depresije, navad, ki jih ne morete zlomiti, misli ali notranjih glasov,
ki jih ne morete utišati ali mogoče grešnega vedenja, ki mu ne morete uiti.
Bog je storil vse,
da bi vi lahko živeli in bili svobodni v Kristusu.
Skozi strani te knjige vam želim predstaviti Njega, ki je
temo že premagal in zagotovil vašo svobodo: Jezusa Kristusa, lomilca vezi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar