1. Neil T. Anderson - NI VAM POTREBNO ŽIVETI V SENCAH

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

1.

N i    v a m    p o t r e b n o   ž i v e t i    v    s e n c a h

V mojih zgodnjih letih razumevanja teh stvari, me je lokalni krščanski svetovalec prosil, če bi lahko podal oceno o eni izmed njegovih varovank. Dal ji je kar nekaj psiholoških testov, vendar nikoli ni mogel prodreti do korenin njenega problema. Po štirih letih svetovanja brez rezultatov, je vzel v obzir možnost, da je njegova varovanka v nekih duhovnih vezeh. V tem prvem obdobju svetovanja je varovanka napisala naslednjo molitev k Bogu in se deset minut kasneje poskušala ubiti s preveliko dozo tablet, vendar ji ni uspelo:

Dragi Bog!

Kje si? Kako lahko gledaš in mi ne pomagaš? Tako hudo sem ranjena in sploh ti ni mar. Če bi ti bilo mar, bi to zaustavil ali mi dovolil umreti. Ljubim te, toda zdiš se tako daleč stran. Ne morem te slišati, čutiti ali videti, vendar naj bi verovala, da si tu. Gospod, čutim njih in slišim njih. Oni so tukaj. Vem, da si resničen, Bog, toda oni so sedaj zame bolj resnični. Prosim te, naredi, da mi bo nekdo verjel, Gospod. Zakaj tega ne zaustaviš? Prosim, Gospod, prosim! Če me ljubiš, mi dovoli umreti.

Izgubljena ovca

Kraljestvo teme ji je bilo bolj resnično kakor prisotnost Boga.

Zadnjih dvajset let sem se srečeval s stotinami kristjanov, ki so imeli podobne težave kot ta ženska, ki je napisala to žalostno sporočilo. Večina izmed njih se ni poskušala ubiti, toda mnogi so govorili o temačnih mislih, da bi to storili. In skoraj vsi so priznali, "njihovo" prisotnost: prisotnost notranjih sil in glasov, ki so jih hujskali na to, skušali, zbadali, obtoževali ali jim grozili. Sam velikokrat opozorim ljudi, ki se dogovorijo za pogovor z mano, da bodo slišali v svojem umu izjave, kot na primer: "Ne hodi, on ti ne more pomagati!" Ali pa bodo imeli oviralne misli, ki se bodo pojavljale v prvi osebi ednine, kot na primer: "Ne želim iti," ali "to sem poskušal že prej in ni pomagalo." 

Neka oseba mi je napisala: "Vsakič, ko poskušam govoriti z vami ali celo, ko samo pomislim na to, da bi govorila z vami, se popolnoma zaprem. Glasovi v meni dobesedno vpijejo name: 'Ne!' Razmišljala sem celo o tem, da bi se ubila, samo da bi končala ta strašen boj, ki se odvija v moji notranjosti. Potrebujem pomoč!"

Mnogi drugi kristjani, s katerimi se ukvarjam, se ne pritožujejo nad tem, da bi slišali glasove kot take, ampak so njihove misli tako zmedene, da je njihova vsakdanja hoja s Kristusom neizpolnjujoča in neproduktivna. Ko poskušajo moliti, začnejo misliti na milijone drugih stvari, ki bi jih morali početi.

Ko se usedejo, da bi brali Sveto pismo ali dobro krščansko knjigo, se ne morejo skoncentrirati ali pa nekaj minut berejo in naenkrat spoznajo, da so z mislimi kilometre stran.

Ko imajo priložnost služiti Gospodu na nek način, se jim takoj pojavijo dvomi v samih sebi: "Nisem dovolj močan kristjan!" "Ne vem dovolj iz Svetega pisma". "Še vedno imam slabe misli." "Nimam veliko duhovnih darov." Namesto da bi bili zmagovalni, produktivni, radostni kristjani, se pod tem oblakom vlečejo skozi življenje in poskušajo zdržati, dokler Jezus ponovno ne pride.

Delno je to prav gotovo zaradi pomanjkanja discipline uma in vzorcev mesa, toda jasno se lahko razloči tudi sovražnikova prevara.

Videl sem tisoče ljudi, ki so bili osvobojeni od tovrstnega trpljenja uma.

P o g o s t e    n a p a č n e

p r e d s t a v e    o    v e z e h

Od kod prihajajo ti "glasovi" in kaj je vzrok za vso zmedo v umu, kar obremenjuje toliko ljudi?

Eden od glavnih razlogov, zakaj sem bil nespreten in neuspešen v prvih letih služenja ljudem v vezeh je bil, ker nisem poznal odgovora na ti vprašanji.

Pomikanje od svojega vzhodnjaškega nazora k svetopisemskemu nazoru je zahtevalo, da sem spremenil kar nekaj svojih vzorcev. Deloval sem skozi nekatere napačne predstave o duhovnem svetu, ki sem se jih moral znebiti. Mogoče se tudi vi borite z nekaterimi napačnimi idejami, ki držijo kristjane v temi:

1.      Demoni so delovali, ko je bil Kristus na zemlji, toda njihovo delovanje se je zmanjšalo.

Kristjani, ki se oklepajo tega gledišča, ne sprejemajo celovitega Božjega nasveta v luči tega, kar pravi Božja beseda in se tudi ne soočajo z resničnostjo. Nova zaveza jasno pravi, da se bodo verniki borili "proti vladarstvom, proti oblastem proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih" (Efežanom 6:12).

Pavel v nadaljevanju  navaja dele duhovne opreme, ki naj si jo nadenemo, da bi se zaščitili pred "vsemi ognjenimi puščicami hudega" (v. 13-17). V 2 Korinčanom 10:3-5 Pavel spet pravi, da se verniki bojujemo v duhovni borbi zoper sile, ki se dvigajo proti spoznanju Boga.

Če temne duhovne sile ne napadajo več vernikov, zakaj bi nas potem Pavel opozarjal na njih in vztrajal, da se oborožimo proti njim? Zagotovo je Božja oprema namenjena vernikom, ne nevernikom.

Moči in sile, o katerih je Pavel pisal v prvem stoletju, so še vedno vidne na obzorju enaindvajsetega stoletja. Še vedno imamo običajne kulte in okultne prakse, vendar smo priče tudi naraščajočemu gibanju new age. Seveda pri new age-u ni nič novega. Ljudje prakticirajo enak stari spiritizem, ki je omenjen v Stari zavezi. Edino, kar so spremenili, so termini, in sicer, posrednik je kanal in demon je duhovni vodič.

Božje kraljestvo je glavna tema Svetega pisma, toda razumeti ga moramo kot nasprotje kraljestva teme.

Borba od Prve Mojzesove knjige do Razodetja se odvija med tema dvema kraljestvoma; med Kristusom in Antikristom, med Duhom resnice in očetom laži, med Božjimi preroki in krivimi preroki, med pšenico (sinovi kraljestva) in ljuljko (sinovi hudiča – glej Matej 13:38).

Boj zoper temne duhovne sile ni fenomen prvega stoletja, tudi ni le za nekatere kristjane danes. Kraljestvo teme je še vedno prisotno in hudič še vedno "hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl." (1 Peter 5:8).

V luči tega nas Peter opozarja, naj smo "trezni in budni . . . uprite se mu trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu" (1 Peter 5:8-9). Če vaš biblijski nazor ne vključuje kraljestva teme, potem bo bodisi Bog ali vi moral prevzeti odgovornost za vso pokvarjenost, ki jo satan vsiljuje vam in ostalemu svetu.

2.     Kar je prva cerkev imenovala za demonske aktivnosti, mi danes razumemo kot duševne bolezni.

Takšne izjave podcenjujejo verodostojnost Svetega pisma. Božansko razodetje je nezmotljivo. Prvi, z demonom mučeni kristjanki, ki je prišla k meni na svetovanje, so zdravniki postavili diagnozo, da ima paranoično shizofrenijo. Po nekajkratnih poskusih zdravljenja in bivanja v bolnišnicah je medicina dvignila roke od nje. Diagnoza je bila postavljena na osnovi njenih simptomov. Od strahu je bila skoraj paralizirana in ujeta v obsojajoče misli, kot skoraj vsak, ki je pod duhovnim napadom.

Vsaka diagnoza, ki temelji na opaznih ali s strani pacienta razkritih simptomov, sama po sebi ne nudi nobene razlage za vzrok. Termini, ki so shizofrenija, paranoja, psihoza, itd., so zgolj označbe, ki klasificirajo simptome. Toda kaj ali kdo povzroča simptome? Ali je vzrok duhoven, psihološki ali nevrološko kemično neravnovesje. Vsekakor morajo vse te možnosti biti raziskane.

Toda kaj storiti, ko ne najdemo nobenega fizičnega ali psihološkega vzroka?

Nebi smeli biti presenečeni, ko posvetni psihologi, ki se omejujejo le na naravne nazore, poskušajo nuditi  naravne razlage za duševne težave. Njihov nazor ne vključuje Boga ali boga tega sveta. Celo mnogi kristjani, ki glasno zavračajo znanstveno evolucijsko razlago izvora človeštva, naivno sprejemajo razlago o duševnih boleznih s strani posvetnih psihologov.

Raziskava, ki temelji na znanstveni metodi raziskovanja človeških  duhovnih problemov, ni napačna; je le nepopolna. Zanemarja vpliv duhovnega sveta, zato ker se niti Bog niti hudič ne podrejata našim metodam raziskovanja.

Da bi bili učinkoviti krščanski svetovalci, se moramo naučiti razločevati med organskimi in psihološkimi duševnimi boleznimi in duhovnimi borbami za um. To sem želel prikazati v svoji nedavno izdani knjigi o depresiji Finding Hope Again (Znova najti upanje). Depresija je problem telesa, duše in duha, katera zahteva odgovor uravnoteženosti telesa, duše in duha.

3.     Nekateri problemi so psihološki in nekateri so duhovni.

Verjamem, da takšno razmišljanje ustvari napačno dihotomijo, ki narekuje ločevanje človeške duše in duha.

Ne obstaja nobeden notranji konflikt, ki ni psihološki, zato ker se v nobenem trenutku ne zgodi, da vaš um, čustva in volja nebi bili vključeni. Prav tako ne obstaja noben notranji konflikt, ki ni psihološki, zato ker se v nobenem trenutku ne zgodi, da vaš um, čustva in volja nebi bili vključeni. Prav tako ne obstaja noben problem, ki ni tudi duhoven.

Ni trenutka, ko Bog nebi bil prisoten. ". . . z besedo svoje moči nosi vse" (Hebrejcem 1:3).

Sveto pismo predstavlja neviden duhovni svet enako resnično, kot naraven svet, ki ga vidimo s prostim očesom: "Ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno" (2 Korinčanom 4:18).

Prav tako Sveto pismo ne omenja časa, ko bi si bilo varno sneti Božjo opremo. Vse dokler živimo na planetu Zemlja, je možnost, da si skušan, obtoževan ali zaveden, neprenehoma prisotna.

Če lahko sprejmemo to mišljenje, bomo nehali nihati med iskanjem le medicinskih odgovorov, le psiholoških odgovorov ali le duhovnih odgovorov.

Dr. Paul Hiebert, ki preučuje na šoli Trinity Evangelical Divinity School, trdi, da vse dokler vernik sprejema "dvoslojni nadzor, kjer je Bog zaprt v nadnaravnem svetu, fizični svet pa deluje v svojem praktičnem namenu v skladu z avtonomnimi zakoni znanosti, bo krščanstvo še naprej sekularna sila v svetu."

4.     Kristjani ne morejo biti napadeni od demonov.

Nekateri evangelijski kristjani verujejo, da kristjani ne morejo biti napadeni ali biti pod vplivom demonov. Zgolj predlog, da je demonski vpliv lahko del problema, povzroča takojšnjo trditev: "Nemogoče! Jaz sem kristjan!" Takšno razmišljanje pelje cerkev stran od možnosti, da nudi ustrezen odgovor in pomaga tem, ki so podvrženi napadu ter pušča takšne ljudi brez upanja, kajti mi smo edini, ki jim lahko pomagamo.

Nič ni povzročilo več škode pri prepoznavanju duhovnih problemov kot ta neresnica.

Če se satan ne more dotakniti cerkve, zakaj nam potem Sveto pismo daje napotke, da si naj nadenemo Božjo bojno opremo? Če nismo nagnjeni k temu, da bi se uprli hudiču, da bi stali trdno in bili budni? Če nismo nagnjeni k temu, da nas satan lahko rani in ujame v past, zakaj potem Pavel opisuje naš odnos do sil teme kot bojevanje? Tisti, ki zanikajo sovražnikovo moč uničevanja, so najbolj ranljivi.

5.     Demonski vpliv je viden le v ekstremnem ali nasilnem obnašanju in velikem grehu.

Sam sem kot pastor veliko let deloval pod vplivom takšnega razmišljanja in zato seveda spregledal prefinjeno prevaro, ki pri mnogih kristjanih povzroča "ne prinašanje sadov".

Čeprav so nekateri primeri tudi danes, kot na primer divji obsedenec imenovan "Legija" v Lukovem evangeliju 8, pa večina zavedenih kristjanov živijo relativno normalna življenja, medtem ko doživljajo osebne in medsebojne probleme, za katere ne najdejo nobenega vzroka ali rešitve.

Vse dokler pripisujejo misel o satanskem vplivu le na primere množičnih morilcev ali nasilnih zločincev, se ti navadni, s problemi ujeti posamezniki, sprašujejo, kaj je narobe z njimi in zakaj enostavno ne morejo biti boljši.

Satanova prva in glavna strategija je prevara.

Pavel je opozoril: "Nič čudnega ni, saj se tudi sam hudič preoblači v angela luči. Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti" (2 Korinčanom 11:14-15).

Ni le nekaj besnih demonov, ki povzročajo v cerkvi neučinkovitost, ampak satanova prefinjena prevara in nadlegovanje življenj "normalnih" vernikov.

Neki krščanski psihoterapevt, ki se je udeležil moje konference "Living Free in Christ" (Živi svobodno v Kristusu), je rekel: "V svojih 15-tih letih svetovanja nisem še nikoli videl znakov demonskih sil, vse dokler nisem prišel na to konferenco. Ko sem se vrnil v službo, sem ugotovil, da sta dve tretjini mojih pacientov v umu zavedeni – in skupaj z njimi tudi jaz."

6.     Svoboda od duhovnih vezi je rezultat moči, ki se srečuje z demonskimi silami.

Svoboda od duhovnih borb in vezi ni soočanje z močjo; to je soočanje z resnico.

Satan je zapeljevalec in on bo svoje želel doseči za vsako ceno.

Toda resnica Božje besede razkriva njega in njegove laži.

Njegovi demoni so kot ščurki, ki se takoj zavlečejo v temo, ko pride svetloba.

Hudičeva moč je v njegovi laži in ko je njegova laž s pomočjo resnice razkrita, njegovi načrti padejo v vodo.

Ko sem bil še deček, sem skupaj z očetom in bratom obiskal kmetijo našega soseda, da bi izmenjali pridelke. Sosed je imel majhnega psa, ki me je vedno vlekel za moje nogavice. Ko je pritekel izza vogala, sta moj oče in brat mirno stala, jaz pa sem začel teči. Uganite, koga je pes začel loviti! Pobegnil sem na naš majhen dostavni kamion, medtem ko je majhen pes na tleh lajal name.

Vsi razen mene so videli, da majhen pes nima nobene moči nad mano, razen toliko, kolikor sem mu dopustil.

Razen tega pes ni imel prirojene moči, da bi me vrgel na kamion; ampak moje verovanje je bilo tisto, ki me je vodilo tja. Ker sem se odločil verjeti laži, sem pravzaprav dovolil temu psu, da je uporabil moj um, moja čustva, mojo voljo in moje mišice – vse to pa je bilo motivirano s strahom.

Končno sem zbral pogum, skočil s kamiona in brcnil v cucka majhen kamen. In glej, zbežal je stran!

Tudi satan je kot majhen pes: ljudi zavaja. Da se ga bojijo bolj kakor Boga. Njegova moč je laž. On je oče laži (Janez 8:44), ki zavaja ves svet (Razodetje 12:9) in kot posledica tega je ves svet pod vplivom hudega (1 Janez 5:19).

On ne more ničesar storiti glede tvojega položaja v Kristusu, toda če te lahko prevara, da začneš verjeti njegovim lažem o sebi in Bogu, potem boš preživel veliko časa na kamionu!

Ni ti potrebno, da vanj nekaj mečeš ali ga brcaš, da bi bil osvobojen od njegovega vpliva. Moraš ga le zavrniti z resnico. Veruj izjavi in deluj po resnici Božje besede in na ta način boš onemogočil njegovo strategijo.

Ta koncept je imel dramatičen učinek na moje svetovanje.

Ko sem v preteklosti odkrival demonski vpliv pri določeni situaciji v življenju mojih pacientov, se je to obrnilo v reševanje tega z močjo. Pri takšnem procesu sem videl paciente, da so odreveneli, zbežali iz sobe ali postali čisto zmedeni.

Poskušal sem prevzeti nadzor nad demonom. Moj prvi pristop je bil, da sem poskušal demona pripraviti do tega, da se odkrije: potem pa sem mu zapovedal, naj odide.

Takšen pristop je pri pacientu velikokrat povzročil veliko travmo. Čeprav se je opazil napredek, sem postopek pogostokrat moral ponoviti.

Toda iz Svetega pisma sem se naučil, da je resnica ta osvobajajoči dejavnik in dokazalo se je, da je to bil pravi pristop pri vsakem uspešnem svetovanju.

Jezus je Resnica

in on je ta,

ki osvobaja ujete.

Moč vernika pride iz tega, da pozna in izbere resnico. Prizadevati si mora za resnico, kajti v Kristusu imamo vso moč, ki jo potrebujemo (glej Efežanom 1:18-19).

Vrh tega, ljudje v vezeh niso osvobojeni glede na to, kar storim jaz, kot pastor/svetovalec, ampak glede na to, kaj se odločijo verjeti, priznati, čemur so se pripravljeni odreči in koliko so pripravljeni odpustiti.

Opazite stopnjujočo logiko v Svetem pismu:

In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila (Janez 8:32).

Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Janez 14:6).

Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico (Janez 16:13).

Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. . . . . Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica (Janez 17:15-17).

Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti (Efežanom 6:14).

Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, . . . . vse to imejte v mislih  (Filipljanom 4:8).

Ko je Bog kaznoval prvo cerkev v Apostolskih delih 5, je to storil na zelo dramatičen način. Kaj je bil problem: mamila – spolnost?

Ne, šlo se je za resnico oziroma pomanjkanje le-te. Peter je izzval Hananijo in Safiro: "Zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu?" (v. 3).

Bog je želel, da se cerkev zaveda tega, da nas satan, zapeljivec, lahko uničim če začnemo verjeti in živeti laž.

Zato je tako zelo pomembno, da "vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu" (2 Korinčanom 10:5). Če bi cerkev, odbor ali osebo lahko neopaženo prepojil in jih zavedel, da bi verjeli laži, bi lahko nad njihovimi življenji uveljavljal določeno mero kontrole!

Ali je lahko dober kristjan zaveden?

Eva ni nikoli prej grešila, ko je bila prevarana in je verjela laži.

Zadnja knjiga Svetega pisma upodablja bitko v poslednjih časih. Ne govori o nefunkcionalnih družinah, spolnih zasvojenostih, zlorabi mamil, zločinih ali drugih pokvarjenostih. Pravzaprav se beseda greh v knjigi Razodetja sploh ne pojavi. Ampak odkriva bitko med Kristusom in Antikristom (satanom) ter ključno strategijo hudobnega – zavajanje.

Med tema dvema obdobjema zgodovine je "Cerkev živega Boga, steber in opora resnice" (1 Timotej 3:15). in mi, cerkev, smo bili poklicani, da oznanjamo veselo vest in živimo iz resnice v ljubezni (Efežanom 4:15).

U j e t n i k e    o s v o b a j a t i

Eden izmed zadržkov, da bi se več ljudi ukvarjali z osvobajanjem ujetih, kot je to počel Jezus in apostoli, je pomanjkanje napotkov glede te teme v pismih.

Kolikor sem seznanjen, ni v Svetem pismu nobenih določenih napotkov, kako iz nekoga izganjati demone.

Naj vam predstavim svoje gledišče, ki bo mogoče razjasnilo nekaj stvari in dovolite, da predstavim, kako bi se morali soočati z demonskim vplivom v svojih lastnih življenjih in v služenju drugim, ki so v vezeh.

Glede na križ so božansko navdihnjeni zastopniki – kot so bili Jezus in njegovi točno določeni apostoli – morali prevzeti oblast nad demonskimi silami v svetu. Opazimo prvo stvar, ki jo je Jezus rekel, ko je poslal dvanajstere oznanjat evangelij: "Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljenje bolezni" (Luka 9:1).

V tistem času satan še ni bil premagan nasprotnik

in verniki niso bili posedeni skupaj s Kristusom v nebesih.

Toda na križu in pri vstajenju se je zgodilo nekaj radikalnega, kar je spremenilo naravo duhovnih spopadov za vso večnost.

1.       Jezusova smrt in vstajenje sta premagala in razorožila vladarstva in oblasti kraljestva teme (Kološanom 2:15).

Jezus je razglasil: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji" (Matej 28:18). Zaradi križa je satan premagan nasprotnik in nima nobene oblasti nad temi, ki živijo skupaj s Kristusom in sedijo z njim v nebeških področjih (Efežanom 2:5-6).

Potrditev resnice o Kristusovi zmagi in satanovem porazu je osnovni korak k uspešnem zoperstavljanju sovražnikovim nameram, da vas zastrašuje.

2.      Ker ste oživljeni v Kristusu in posedeni z njim v nebesih, ne potrebujete več zunanjega zastopnika, ki izvršuje oblast za vas. Sedaj prebivate "v Kristusu", ki ima vso oblast.

Da bi se uprli hudiču, morate najprej razumeti in si prisvojiti svojo identiteto, položaj in avtoriteto v Kristusu. Svoboda v Kristusu je vaša dediščina kot kristjana.

Zato je Pavel napisal:

Molim, da bi imeli "razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, 19 kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, 20 ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, 21 nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem" (Efežanom 1:18-21).

Za kristjana ni nobene potrebe, da premaga hudiča.

Kristus je to že dosegel.

Mi moramo le verovati.

Ko beremo Sveto pismo, je očitno, da nas je Jezus že osvobodil od satana in greha.

To je bila vesela vest, ki jo je Pavel sporočal v svoji molitvi.

Bog je storil vse, kar mora storiti, da bi mi lahko živeli zmagovito življenje v Kristusu

Sedaj pa moramo pogledati našo odgovornost.

Vaša osebna odgovornost kot vernika je, da se skesate in verujete resnici, ki vas bo osvobodila.

Nihče drug ne more tega storiti namesto vas.

Jaz si ne morem namesto vas nadeti Božje bojne opreme,

verovati namesto vas,

se skesati namesto vas,

odpustiti drugim namesto vas,

lahko pa vam pomagam, da najdete svojo svobodo v Kristusu in pomagate drugim, da naredijo isto.

O tem govori tretji del knjige.

Ženska, ki se je poimenovala "izgubljena ovca", je končno dosegla neko mero svobode. Neko nedeljo, po štirih letih odkar je napisala tisto obupano molitev, je sedela v cerkvi in začutila, da jo Bog vodi k temu, da napiše njegov odgovor na njeno pismo.

Napisala je naslednje:

Moja draga izgubljena ovca!

Sprašuješ me, kje sem. Moj otrok, ob tebi sem in vedno bom ob tebi. Ti si slabotna, toda v meni si močna. Jaz te tako zelo ljubim, da ti ne morem dovoliti, da umreš. Tako blizu sem, da čutim prav vse, kar čutiš ti.

Vem, kaj vse preživljaš, kajti jaz preživljam vse to skupaj s tabo. Toda osvobodil sem te in stati moraš trdno. Ni ti potrebno fizično umreti, da bi moji sovražniki izginili, ampak bodi križana z mano in jaz bom živel v tebi in ti boš živela v meni. Vodil te bom po poteh pravičnosti. Moj otrok, ljubim te in nikoli te ne bom zapustil, kajti ti si resnično moja.

Z ljubeznijo, Bog.