LOMILEC VEZI
Neil T. Anderson
3.
V s o p r a v i c o i m a t e
b i t i s v o b o d n i
Lidija je ženska srednjih let, ki je potegnila na kratko.
Spomini na obredne in spolne zlorabe, ki jih je pretrpela kot otrok, so jo
neprenehoma preganjali skozi njeno krščansko življenje. Ko je prišla k meni na
svetovanje, se je zdela njena slika o sebi nepopravljiva. Ko mi je
pripovedovala svojo zgodbo, je pokazala nekaj čustev, toda njene besede so
odsevale popoln obup.
"Lidija, kaj misliš, kdo si ti? S tem mislim, kako
vidiš samo sebe?" sem jo vprašal.
"Mislim, da sem hudobna," je odgovorila ravnodušno
"Jaz nisem prav dobra za nikogar. Ljudje mi pravijo, da sem hudobna in
vse, kar prinašam, so same težave."
"Kot Božji otrok nisi hudobna. Mogoče si naredila
hudobne stvari, toda srž tvojega bitja je delati dobro, drugače nebi bila
tukaj," sem ji oporekal. Dal sem ji naslednji seznam svetopisemskih
vrstic, ki kažejo na to, kdo je ona v Kristusu?
V Kristusu sem
sprejet/-a:
|
Sem Božji otrok, rojen-a iz Boga ker sem Jezusa Kristusa
sprejel-a za svojega osebnega Odrešenika
|
Jn 1,12
|
|
Sem Kristusov-a prijatelj-ica, če delam kar mi naroča
|
Jn 15,15
|
|
Opravičen-a sem iz vere v Boga
|
Rim 5,1
|
|
Sem združen-a z Gospodom in sem z Njim eno v Duhu
|
1 Kor 6,17
|
|
Odkupljen-a sem bil-a za visoko ceno
zato poveličujem Boga v svojem telesu
|
1 Kor 6,20
|
|
Sem član-ica Kristusovega telesa
|
1 Kor
12,27
|
|
Pred stvarjenjem sveta sem bil-a odbran-a v Jezusu Kristusu,
da bi bil-a pred Božjim obličjem svet-a in brezmadežn-a
|
Ef 1,4
|
|
Sem posinovljen Božji otrok
|
Ef 1,5
|
|
Imam neposreden dostop k Očetu po Svetem Duhu
|
Ef 2,18
|
|
Imam odkupitev in odpuščanje vseh svojih grehov
|
Kol 1,14
|
|
Imam polnost v Kristusu. On je glava vsakega vladarstva in
oblasti
|
Kol 2,10
|
|
Svoboden-a sem od vsake obsodbe v Kristusu Jezusu
|
Rim 8:1-2
|
|
Njim, ki ljubijo Boga vse pripomore k dobremu.
|
Rim 8:28
|
|
Sem svet-a
|
Ef 1:1
|
|
Sem opravičen-a vseh obtožb ker me Bog opravičuj in
posreduje zame
|
Rim
8;31-34
|
|
Nič me ne more ločiti od Božje ljubezni
|
Rim
8;35-39
|
|
Bog me utrjuje, mazili in dal mi je pečat - poroštvo Duha
|
2.Kor
1;21-22
|
|
Moje življenje je s Kristusom skrito v Bogu
|
Kol 3,3
|
|
Prepričan-a sem, da bo Bog, ki je začel v meni dobro delo to
delo tudi dokončal
|
Fil 1,6
|
|
Moja domovina je v nebesih, od koder pričakujem Odrešenika
|
Fil 3,20
|
|
Bog mi ni dal duha boječnosti temveč duha moči, ljubezni in razumnosti
|
2 Tim 1,7
|
|
V času potrebe se lahko z zaupnostjo približam prestolu
milosti, da dosežem usmiljenje in najdem milost, ki mi bo v pravem trenutku
pomagala
|
Heb 4,16
|
|
Rojen-a sem iz Boga in hudič se me ne more dotakniti, ker me
varuje Jezus Kristus
|
1 Jn 5,18
|
V Kristusu sem
pomemben/-na:
|
Sem sol zemlje in luč sveta
|
Mt 5,13-14
|
|
Sem mladika Jezusa Kristusa – Bog Oče je moj vinogradnik
|
Jn 15;1
|
|
Sem mladika Jezusa Kristusa. Brez Njega ne morem ničesar
storiti
|
Jn 15.5
|
|
Bil-a sem izvoljen-a in postavljen-a, da obrodim sad.
Oče mi bo dal karkoli, kar ga bom prosila v imenu Jezusa
Kristusa
|
Jn 15,16
|
|
Sem priča za Kristusa, ker je Sveti Duh nad menoj
|
Apd 1,8
|
|
Sem Božji tempelj, ker Božji Duh prebiva v meni
|
1 Kor 3,16
|
|
Sem nova stvaritev v Kristusu.
Spravljen-a sem z Bogom v Jezusu Kristusu, postavljen-a v
službo sprave
|
2. Kor
5;17-20
|
|
Sem Božji-ja sodelavec-ka
|
2.Kor 6,1
|
|
V Kristusu Jezusu sem obujen-a in posajen-a v nebesa
|
Ef 2,6
|
|
Bog Oče me je v Kristusu Jezusu pripravil za dobra dela
|
Ef 2,10
|
|
K Bogu lahko pristopim s srčnostjo in popolnim zaupanjem po
veri vanj
|
Ef 3,12
|
|
Vse zmorem v Kristusu, ki mi daje moč
|
Fil 4,13
|
"Ali bi prebrala te izjave naglas?" sem jo
zaprosil. Lidija je vzela seznam in začela brati prvo izjavo: "Jaz sem B-
B-Božji otrok . . . . " naenkrat se je njeno obnašanje povsem spremenilo:
"Ni šanse, ti umazani . . .
sin!"
Nikoli ni prijetno videti, ko hudobni razodeva svojo
prisotnost skozi žrtev, kakor je bila Lidija. Mirno sem izrazil Kristusovo
avtoriteto in vodil Lidijo skozi "Korake k svobodi v Kristusu". Sedaj
je lahko videla drugačno sliko o tem, kdo ona zares je v Kristusu. S tem
spoznanjem ni bila le proizvod svoje preteklosti, ampak nova stvaritev v
Kristusu. Sedaj je lahko odvrgla verige duhovnih vezi in začela živeti v skladu
s tem, kdo ona zares je, Božji otrok.
Kasneje mi je povedala, da je seznam, ki sem ji ga dal za
prebrat, na trenutke izginjal, ko je začela brati. Ali je bilo kaj posebnega
glede tega papirja ali izjav, ki so bile zapisane na njem? Ne, bil je le
navaden papir. Toda bilo je nekaj neskončno pomembnega pri tem, ko je Lidija
spoznala, kdo je ona v Kristusu.
Satan jo je zavedel v verovanje, da je ničvredna in hudobna,
kar je bila laž. Ni hotel, da bi ona spoznala resnico o tem, kdo je ona v
Kristusu in kako Jezus lahko zadovolji njene potrebe po življenju, identiteti,
sprejetju, varnosti in vrednosti. Vedel je, da bi Božja resnica razorožila
njegovo laž, prav kakor luč prežene temo. In on se ni bil pripravljen predati
brez boja.
V i s t e B o ž j i
o t r o k
Nič ni bolj bistveno za vašo osvoboditev od satanovih vezi
kot razumevanje in potrditev tega, kar je Bog storil za vas v Kristusu in kdo
ste vi kot njegov otrok. Na vaša stališča, dejanja, odzive in reakcija na
življenjske okoliščine v veliki meri vpliva vaše verovanje o samem sebi. Če
same sebe vidite kot nemočno žrtev satana in njegovih spletk, boste verjetno
živeli kot žrtev in boste zvezani z njegovimi lažmi. Toda če same sebe vidite kot dragocenega, ljubljenega in sprejetega
Božjega otroka imate več možnosti, da boste tako tudi živeli. Mislim,
da je zato Janez napisal v 1 Janez 3:1-3: "Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji
otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal
njega. Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da
mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in
vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist."
Vsi poraženi kristjani, s katerimi sem delal, so imeli eno
skupno stvar. Nihče izmed njih se ni zavedal, kdo je v Kristusu oz. ni razumel,
kaj pomeni biti Božji otrok. Sveto pismo je glede tega zelo jasno: "Sam duh
pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. In če smo otroci, smo tudi dediči:
dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom . . . . da bomo z njim tudi
poveličani" (Rimljanom 8:16-17).
V tem poglavju želim izpostaviti nekaj kritičnih vidikov
vaše identitete in položaja v Kristusu. Mnogi izmed vas ste že ponotranjili
tukaj povzete svetopisemske resnice, toda spet drugim se zdi ta odsek preveč
enostranski, ker vsebuje nauk. Toda spodbujam vas, da ne spregledate te osnove
in preskočite k bolj praktičnim poglavjem.
Ti koncepti so osnovni za vašo osvoboditev od duhovnih vezi
kot Božji otrok. Vprašanje duhovne identitete in zrelosti v Kristusu je tako
pomembno, da vam še enkrat predlagam, da predelate knjigo Victory Over the
Darkness (Zmaga nad temo) skupaj z branjem te knjige.
V i s t e
d u h o v n o b i t j e i n
s t e m t u d i
v e č n o b i t j e
Temeljna narava človeštva sestoji iz dveh glavnih delov: vaš
fizičen jaz in vaš breztelesen jaz oz. vaš zunanji in notranji človek (2
Korinčanom 4:16). Zunanji človek je
naše fizično telo, notranji človek pa je vaša duša/duh. Ker smo
ustvarjeni po Božji podobi, imamo sposobnost razmišljati, čutiti in izbirati
(um, čustva in volja skupaj tvorijo dušo) ter imeti odnos z Bogom (če smo
duhovno živi). Vaša
duša/duh stopi v skupnost z Bogom v trenutku vaše spreobrnitve in to vas
duhovno oživi. Fizično pa ste živi, ko je vaše telo v skupnosti z
vašo dušo/duhom. (Opomba: termina duša/duh uporabljam zato, ker se teologi ne
strinjajo popolnoma glede tega, ali sta duša in duh ločena ali sta v bistvu eno
in isto. Toda za našo razpravo ni nujno, da ju primerjamo).
Ko je Bog ustvaril
Adama, je bil fizično in duhovno živ. Toda zaradi Adamovega greha in posledično
duhovne smrti, je vsaka oseba, rojena na svet, fizično živa, duhovno pa mrtva (Efežanom
2:1).
Ko ste bili nanovo rojeni, je vaša duša/duh bil združeni
Bogom in ste duhovno oživeli. Sedaj
niste več "v Adamu" – ampak ste v "Kristusu". Za vsako
vrstico, kjer pravi, da je Kristus v vas, obstaja deset vrstic, ki pravijo "v Kristusu".
Večno življenje ni nekaj kar dobiš, ko fizično umreš; to
je nekaj, kar dobiš v trenutku, ko si nanovo rojen!
"Kdor ima Sina ima življenje; kdor nima Božjega
Sina, nima življenja"
(1 Janez 5:12).
Satan, čeprav nasproti svojemu verovanju, ne more nikoli
odvzeti vašega večnega življenja, ker vam ne more odvzeti Jezusa, ki je
obljubil, da vas ne bo nikoli zapustil ali pustil samih. (Hebrejcem 13:5). In ni vam
potrebno fizično umreti, da bi se znebili trpinčenja duhov, kajti to je laž, ki
je žal mnoge ljudi zapeljala. Lahko se podredite Bogu in uprete hudiču ter bo
zbežal od vas. (Jakob 4:7).
V i s t e
n o v a s t v a r i t e v v K
r i s t u s u
Če v celoti ne razumete svoje identitete in položaja v
Kristusu, boste verjetno verjeli, da je majhna razlika med vami in nekristjani.
Satan, tožnik, bo zgrabil to priložnost, vam natovoril krivdo in vzbujal dvome
glede vašega odrešenja. In kot poražen kristjan boste priznali svoje grehe in
si prizadevali delati bolje, toda v notranjosti boste razmišljali takole: "Jaz
sem samo grešnik, odrešen po milosti in bom skušal zdržati do Jezusovega
ponovnega prihoda. Edina stvar, ki se je zgodila pri mojem odrešenju, je bilo
to, da so mi bili grehi odpuščeni. Toda še vedno sem ista oseba, kot sem bil
prej." (TO JE LAŽ).
Tako pa vas Pavel opisuje, kdo ste bili, PREDEN STE PRIŠLI H
KRISTUSU: "Po
njiju nam je podaril tiste dragocene in največje obljube, da bi po teh postali
deležni božanske narave in ubežali pred svetno, poželjivo pokvarjenostjo."
(2 Peter 1:4).
Kot nanovo rojeni
Božji otrok niste več v "mesu"; sedaj ste "v Kristusu". Bili ste
grešniki, toda sedaj ste glede na Sveto pismo sveti. Imeli ste naraven in omejen začetek, toda sedaj
ste za večno združeni s Kristusom. Pavel je rekel: "Nekoč ste bili tema sedaj pa ste luč
v Gospodu. Živite kot otroci luči." (Efežanom 5:8). "Če je kdo
v Kristusu, je nova stvaritev" (2
Korinčanom 5:17). Kljub satanovim
obtožbam moramo verovati in živeti v skladu z resnico, torej smo v
Kristusu za večno drugačni.
Ko Nova zaveza govori o starem človeku, govori o osebi,
kakršna ste bili, preden ste sprejeli Kristusa. Ob spreobrnjenju je ta stari človek, ki je
živel neodvisno od Boga in je označen z grehom, umrl (Rimljanom 6:6), oživel pa je novi človek ki je v skupnosti
s Kristusom (Galačanom 2:20). Biti duhovno živ
pomeni, da je vaš duh v skupnosti z Bogom in ste poistoveteni z njim:
Rimljanom 6:3 v
njegovi smrti,
Galačanom 2:20
Kološanom 3:1-3
Rimljanom 6:4 v
njegovem pokopu,
Rimljanom 6, v. 5,8,11 v
njegovem vstajenju,
Efežanom 2:6 v
njegovem vnebohodu,
Rimljanom 5:10-11 v
njegovem življenju,
Efežanom 1:19-20 v
njegovi moči,
Rimljanom 8:16-17 v
njegovi dediščini,
Efežanom 1:11-12.
Vaš stari človek je moral umreti, da bi lahko bil pretrgan
odnos z grehom, ki mu je vladal. Biti svet ali biti Božji otrok ne pomeni, da
ste brezgrešni (1 Janez 1:8). Toda odkar je vaš stari človek bil križan in
pokopan s Kristusom, vam ni TREBA več grešiti (1 Janez 2:1). Grešite, ko se odločite verjeti laži ali ko
delujete neodvisno od Boga.
L a h k o s t e
z m a g o v a l c i n a d g r e h o m
i n s m r t j o
Smrt je konec odnosa, vendar ne konec obstoja. Greh je še
vedno živ in privlačen, toda moč in oblast, ki jo je imel nad vami, je bila
zlomljena. "Zdaj
ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so V KRISTUSU JEZUSU. Kajti postava Duha
življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti" (Rimljanom 8: 1-2). Postava greha in postava
smrti sta še vedno prisotni, zato je Pavel tudi uporabil besedo
"postava" (zakon). Ne moreš delovati izven postave, lahko pa jo presežeš z
višjo postavo, ki je "postava Duha življenja v Kristusu Jezusu".
Poleg tega je meso
še vedno prisotno tudi po odrešenju. Še vedno imate v
svojih možganih ukoreninjene vzorce navad, mišljenj in s preteklostjo pogojene
odzive, ki vas napeljujejo na izvrševanje svojih lastnih interesov. Kakorkoli,
vi niste več v mesu, kot je bil vaš stari človek; sedaj ste v Kristusu. Toda še
vedno se lahko odločite, da boste živeli po mesu (Rimljanom 8:12-13), kar
pomeni ustreči tem starim nagonom, ki so pogojeni s tem, da se odzivajo
neodvisno od Boga.
Pavel uči v Rimljanom 6:1-11, da kar je res za Gospoda
Jezusa Kristusa, je res tudi za nas, kar se tiče našega odnosa do greha, zato
ker smo " v Kristusu". Bog Oče je "njega. Ki ni poznal greha, zavoljo
nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem" (2 Korinčanom 5:21) Ko je umrl na križu, so naši grehi bili položeni nanj. Toda ko je
vstal iz groba, ni bilo na njem nobenega greha. Ko je odšel
nazaj k Očetu v nebo, prav tako ni bilo na njem nobenega greha. In danes, ko
sedi na Očetovi desnici, ni na njem nobenega greha. Ker pa smo (že) posedeni s Kristusom v
Nebesih, smo tudi mi umrli grehu.
Ko v Svetem pismu
najdemo neko obljubo, je edino pravilen odziv na to, da jo vzamemo za svojo.
Ko v Svetem pismu najdemo zapoved, ji moramo biti
poslušni.
Toda ko nam Sveto
pismo govori resnico o tem, kdo smo in kaj je Kristus že storil, obstaja le
eden pravi odziv – to verovati.
To sem izpostavil le zato, ker vrstice v Rimljanom 6:1-10
niso zapovedi, ki naj bi jim bili poslušni: to so resnice, ki jim moramo verovati.
Kristus je že umrl
grehu in zato, ker ste vi v njem, ste tudi vi umrli grehu. Ne morete
sami zase storiti nekaj, kar je Kristus že storil za vas. Opazimo, da se v
Rimljanom 6:1-11 uporablja preteklik (poudarek dodan): ".
. . .mi, ki smo ODMRLI grehu . . . " (v. 2). "ali mar ne
veste, da smo bili vsi, ki smo BILI KRŠČENI v Kristusa Jezusa, KRŠČENI v
njegovo smrt" (v. 3). "S krstom SMO BILI torej skupaj z njim POKOPANI
v smrt . . . " (v. 4). "Vemo, da je BIL naš stari človek KRIŽAN z
njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali
grehu" (v. 6). "Kajti KDOR JE UMRL, je opravičen greha" (v. 7).
"Če pa SMO s Kristusom UMRLI, verujemo, da bomo z njim tudi živeli"
(v. 8). Glagoli v teh vrsticah so v preteklem času, kar nakazuje, da
je glede nas to že res. Naš edini pravilen odziv je, da to verjamemo.
11. vrstica nam govori, kaj naj verujemo glede našega odnosa
do greha in položaja v Kristusu. "Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da
živite za Boga, v Kristusu Jezusu." Pavel uporablja tukaj
sedanjik, ker moramo to resnico neprenehoma verovati. Verovanje ne naredi nečesa
resničnega. To je res, ne glede na to, če mi verujemo ali ne. Mogoče ne čutite,
da ste mrtvi grehu, toda SMATRA se vas za take, zato ker JE to dejstvo. Napačen
odziv na to vrstico je spraševati: "Kakšna doživetja moram imeti, da bi to
bilo res?" Edino potrebno doživetje je doživetje Kristusa na križu, ki pa
se je že zgodilo; in edini način prisvojiti si to resnico, je to verovati.
Nekateri kristjani poskušajo starega človeka dati v smrt, vendar jim ne uspeva.
Zakaj ne? Zato, ker je stari človek
bil križan in je zatorej že mrtev.
Ničesar ne moremo narediti resničnega skozi svoje
izkušnje, ampak se odločimo verovati to, kar Bog pravi, da je res in potem živimo
v veri; in tako se resnice pokaže v naših izkustvih.
Kdo mi smo, ne
določajo dejanja, ki jih storimo, ampak to, kdo mi smo, določa naša dejanja.
Jaz ne delam v Božjem vinogradu v upanju, da me bo Bog
nekega dne sprejel. Bog me je že sprejel in zato jaz delam v vinogradu. Stvari,
ki jih delam, ne počnem v upanju, da me bo Bog mogoče nekega dne vzljubil. Bog
me že ljubi in zato pač delam, kar delam.
Glede na to, da smo živi v Kristusu in mrtvi grehu, kako
smo lahko potem kot verniki še vedno povezani ali zvezani z grehom?
Pavel odgovarja v Rimljanom 6:12-13: "Zato naj v vašem umrljivem telesu ne
kraljuje greh, tako da bi se vdajali njegovim poželenjem. Ne izročajte svojih
udov grehu da bi ti postali orodje krivičnosti, ampak izročite sebe Bogu kot
ljudje, ki so prešli iz smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu, da
postanejo orodje pravičnosti."
Greh je suveren
gospodar, ki zahteva služenje od svojih podložnikov.
Vi ste mrtvi grehu, vendar imate še vedno zmožnost služiti
mu na ta način, da dajete svoje telo na razpolago grehu. Vi se odločate, če boste dovolili, da bo
vaše telo uporabljeno za greh ali za pravičnost. Satan, ki je izvor vsega greha, bo izkoristil
vsakega, ki skuša ostati nevtralen.
Za ilustracijo si zamislite, da vas duhovnik zaprosi za vaš
avtomobil, da bi ljudem v stiski odpeljal košare s hrano ali tat zaprosi za
avtomobil, da bi s pomočjo njega oropal banko. Avtomobil je vaš in vi se lahko odločite,
ali ga boste posodili za dobro ali za hudo. Kako se boste odločili? Nebi smelo
biti nobenih pomislekov!
Tudi vaše telo je
uporabljeno za služenje Bogu ali grehu in satanu, toda izbira je vaša.
Zato je Pavel pisal tako vztrajno; "Ker je torej Bog tako usmiljen, vas
rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je
vaše smiselno bogoslužje" (Rimljanom 12:1). Zaradi Kristusove
zmage nad grehom, se lahko svobodno odločite, da ne boste grešili. Vaša odgovornost je, da ne dovolite grehu vladati v vašem umrljivem
telesu.
Prenesimo to na primer, da se veliko ljudi bori s spolnimi
grehi. Ali bi lahko storili spolni greh, ne da bi uporabili svoje telo kot
orodje nepravičnosti? Ne vem, kako bi lahko. Torej, če storite spolni greh, ste
uporabili svoje telo kot orodje krivičnosti in ste tako dovolili, da greh vlada
v vašem umrljivem telesu. Če storimo spolni greh z drugo osebo, glede na 1
Korinčanom 6:15-16 dva postaneta eno
telo. Enostavno priznanje ne bo razrešilo nastalega problema.
Moramo se odreči takšni uporabi telesa in dati svoja telesa v živo in Bogu
všečno žrtev ter nato biti preobraženi z obnovo svojega uma. To je pravilen
vrstni red v Rimljanom 12:1-2.
L a h k o s t e
o s v o b o j e n i o d m o č i
g r e h a
"Ne dovoliti, da greh vlada v mojem telesu, se sliši
čudovito, Neil, toda ne veš, kako težek je moj boj z grehom,"
morda razmišljate. "Zalotim se, da počnem stvari, ki jih nebi smel
početi in ne počnem stvari, ki bi jih moral početi. To je neprestana
borba."
Verjemite mi, vem, kako težka je borba: tudi sam sem bil
soočen z njo. Prav tako tudi apostol Pavel. V Rimljanom 7:15-25 se bori z
istimi čustvi razočaranja. Ta odlomek jasno kaže, da nas je postava nesposobna
osvoboditi. Verjamem tudi, da nam odkriva, kakšna bi bila borba, če bi dovolili
grehu vladati v našem umrljivem telesu. (Nekateri verjamejo, da se ta odlomek
nanaša na Pavlovo izkustvo pred spreobrnjenjem. Jaz se s tem ne strinjam, ker
je vsak del Pavlovega srca bil na razpolago Bogu. Naravni človek "ne
soglaša z veseljem z Božjo postavo in [ne priznava], da je postava
dobra".).
Vabim vas, da prisluhnete mojemu pogovoru z Danom, ki se
bori premagati moč greha v svojem življenju:
Neil: Dan, poglejva
odlomek iz Svetega pisma, kjer se zdi, da je opisano to, s čimer se ti sedaj
soočaš. Rimljanom 7:15 pravi: Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč
tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. "Ali bi rekel, da ta vrstica opisuje tebe?"
Dan: Točno! Jaz bi si
želel delati to, kar Bog pravi, da je prav, toda včasih se zalotim, da delam
čisto nasprotno.
Neil: Verjetno se lahko
poistovetiš tudi s 16. vrstico: "Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je
postava dobra." Dan, koliko
ljudi ali igralcev je omenjenih v tej vrstici?
Dan: Samo ena oseba in to
sem očitno "jaz".
Neil: Zelo premagujoče
je, ko vemo, kaj želimo storiti, vendar iz nekega razloga ne moremo. Kako si ti
to poskušal razrešiti v svojem umu?
Dan: Včasih se celo
sprašujem, če sem kristjan. Zdi se, da pri drugih deluje, ampak pri meni ne.
Pogostokrat se sprašujem, če je krščansko življenje sploh možno ali če je Bog
zares tukaj.
Neil: Če bi ti in Bog
bila edina igralca v tem scenariju, bi bilo verjetno smiselno kriviti tebe ali
Boga za tvojo trditev. Toda poglejva sedaj 17 vrstico: "Potemtakem tega ne počenjam več jaz,
ampak greh, ki prebiva v meni." Koliko igralcev je sedaj v
igri, Dan?
Dan: Očitno dva, vendar
ne razumem.
Neil: Preberiva še 18.
vrstico in poglejva, če lahko najdeva smisel v tem: "Vem namreč, da v meni, hočem reči v
mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro
delati, pa ni."
Dan: S to vrstico sem se
seznanil že veliko časa nazaj. Enostavno je bilo sprejeti dejstvo, da nisem
dober.
Neil: To ni, kar ta
vrstica pravi, Dan. Pravzaprav pravi čisto nasprotno. Karkoli je tisto, kar je
v tebi, ni ti. Če bi imel trsko v svojem prstu, bi to bilo "nič dobrega" v meni. Toda "nič dobrega" nisem
jaz; to je trska. Prav tako je pomembno opaziti, da "nič dobrega" ni
niti moje meso, ampak le prebiva v mojem mesu. Če v tej borbi vidimo le same sebe, bi bilo
brezupno živeti pravično. Ti odlomki gredo v globino in nam želijo
sporočiti, da obstaja še nekdo, ki je vključen v naš boj z grehom in čigar narava
je drugačna od naše. Vidiš Dan, ko sva bila ti in jaz rojena, sva bila rojena
pod kaznijo greha. In vemo, da satan in njegovi poslanci vedno delajo na tem,
da bi nas zadržali pod kaznijo. Ko naju je Bog
odrešil, je satan izgubil boj, vendar ni zvil svojega repa ali umaknil svojih
čekanov. Sedaj je predan temu, da bi naju zadržal pod močjo greha. Prav tako
vemo, da bo deloval skozi meso, ki ostane tudi po odrešenju.
Beriva naprej in
poglejva, če se lahko naučiva še več o tej borbi: "Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem,
marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam
več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. V sebi torej odkrivam tole postavo;
kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo" (v. 19-21).
Dan, ali lahko iz tega
odseka spoznaš naravo tega "nič dobrega", ki prebiva v tebi?
Dan: Seveda, jasno je, da
je to zlo in greh. Toda ali ni to le moj lastni greh? Ko grešim se počutim tako
krivega.
Neil: Nobenega dvoma ni, da ti in jaz grešiva, toda midva nisva "greh"
kot tak. Hudobija je prisotna v naju, toda midva sama nisva hudobna. To seveda
ne opravičuje najinega greha, kajti Pavel je najprej napisal, da je najina odgovornost, da ne
dovoliva grehu vladati v svojem umrljivem telesu. (Rimljanom 6:12). Ali se kdaj počutiš tako
poraženega, da želiš udariti sebe ali nekoga drugega?
Dan: Skoraj vsak dan!
Neil: Toda ko se umiriš,
ali ponovno podrediš svoje misli, da so v skladu s tem, kdo si ti v Kristusu?
Dan: Vedno in potem se
počutim grozno, ker sem spet izbruhnil.
Neil: 22. vrstica
pojasnjuje ta ciklus: "Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z
Božjo postavo." Ko se ne obnašamo v skladu z značajem, ki ga
imamo, nas Sveti Duh takoj prepričuje o tem zaradi naše skupnosti z Bogom in mi
pogosto to vzamemo samo nase. Toda kmalu se spet izrazi naša prava narava in
smo pritegnjeni nazaj k Bogu. To je kot razočarana žena, ki izjavi, da bo
zapustila svojega moža. Želi ven in ji ni prav nič mar. Toda ko prepozna svojo
bolečine in izrazi svoja čustva, se omehča in reče: "Saj ga v resnici
ljubim in se ne želim ločiti. Toda enostavno ne vidim nobenega drugega
izhoda." To je notranji človek, resnični jaz, ki je prišel na površje. 23.
vrstica opisuje naravo te borbe z grehom: "V svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje
proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih
udih." Glede na to vrstico, Dan, kje se odvija borba?
Dan: Zdi se, da se borba dogaja v umu.
Neil: Točno tam se odvija
borba. In če
te satan napelje na to, da misliš, da si ti edini vključen v boj, se boš lotil
bodisi samega sebe ali Boga, ko pregrešiš.
Naj povem takole.
Zamisli si, da je na
drugi strani zaprtih vrat govoreči pes, ki pravi: "Daj no, spusti me
noter. Veš, da želiš to storiti. To vsi počnejo. Nič ti ne bo zaradi tega.
Konec koncev, kdo bo pa vedel?" Tako odpreš vrata in pes vstopi, ter s
svojimi zobmi zgrabi tvojo nogo. Na drugi strani vrat pa pes igra vlogo skušnjavca,
toda enkrat, ko ga spustiš noter, igra vlogo obtoževalca. "Odprl si vrata!
Odprl si vrata!" In kaj storiš?
Dan: Po navadi se konča
tako, da priznam, zato ker se počutim tako krivega. Toda v moji borbi z grehom,
mi ni nikoli še nihče povedal glede tega psa – skušnjavca in obtoževalca! Po navadi
na koncu tepem samega sebe, toda mislim, da bi sedaj moral tepsti psa.
Neil: Ugotavljam, da
se ljudje čez čas utrudijo tepsti samega sebe, tako odidejo stran od Boga, pod
oblak poraza in obsodbe, Na drugi strani pa, le tepsti psa tudi ni dovolj. Prav si storil, da si priznal Bogu, kar pomeni,
da se strinjaš in si mu odprl vrata, toda to ni dovolj. Priznanje je le prvi
korak pri kesanju. Kristjani, ki storijo le to, so ujeti v krog greh-priznanje-greh-priznanje-greh-priznanje
in čez čas omagajo. Bogu se podrejaš takrat, ko se strinjaš in mu odpreš vrata:
"Podvrzite
se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil" (Jakob4:7). Na koncu pojdi in
zapri vrata in naj ti niti ne pride na misel, da bi jih spet odprl. Kesanje ni
popolno, vse dokler se nisi zares spremenil.
Pavel je izrazil ta
občutek nerazrešenega problema v 24. vrstici: "Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa
te smrti?" On ne pravi:
"Jaz hudoben in zloben človek." On pravi: "Jaz nesrečnež!" Nihče ni bolj nesrečen kakor človek, ki ve, kaj je prav in želi
delati prav, vendar iz nekega razloga ne more. Ta človek je poraženec, ker je v
vezeh. Vsi njegovi napori, da bi počel dobro, se končajo v porazu. Sprašuje se:
"Ali sploh obstaja zmaga?"
Odgovor se pojavlja v
25. vrstici: "Zahvaljen
bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji
postavi, z mesom pa postavi greha."
Sedaj pa preberiva
Rimljanom 8. poglavje in poglejva kako Pavel premaguje postavo greha s postavo
življenja v Kristusu Jezusu.
Dan: Mislim, da dobivam
sliko. Jaz sem se čutil krivega zaradi moje nezmožnosti živeti krščansko
življenje, brez da bi zares razumel, kako ga živeti. Skušal sem sam premagati
ta greh in nikoli nisem zares razumel boja za moj um.
Neil: Na pravi poti si. Obsojanje
samega sebe ti ne bo pomagalo, kajti za tiste, ki so v Kristusu Jezusu, ni
nobene obsodbe več (Rimljanom 8:1-2). Poglejva, ča lahko razrešiva
tvoj problem z iskrenim kesanjem in vero v Boga.
S tvojim dovoljenjem, bi te rad vodil skozi "Korake k svobodi
v Kristusu".
Potem se lahko
pogovoriva, kako zmagati v borbi za tvoj um in se naučiti hoditi po veri v moči
Svetega Duha.
Potem ne boš stregel
poželenjem mesa (Galačanom 5:16).
Ni komentarjev:
Objavite komentar