2. Neil T. Anderson - NAJTI SVOJO POT V SVETU

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

2.

N a j t i   s v o j o    p o t   v   s v e t u

V zadnjih nekaj letih sem govoril na številnih univerzah v Združenih državah in Kanadi. Študentom sem delil letake kot vabilo, da se udeležijo seminarja na temo o demonskih vplivih v svetu danes. Končni cilj je bil povedati jim, o Kristusu. Na moje presenečenje je nekaj sto študentov napolnilo vsako dvorano. To niso bili norosti željni najstniki ali prepirljivi izzivalci (čeprav se je enkrat zbrala skupina satanistov pred dvorano, da bi motili srečanje). Tudi niso prišli, da bi poslušali Neila Andersona, saj me sploh niso poznali. Ti ljudje so bili radovedni glede demonskih vplivov.

Zahodni svet doživlja množično spremembo v svojem nazoru, najbolj je to razvidno iz razširjanja gibanja New age, sprejemanja parapsihologije kot znanosti, rastočega zanimanja za nadnaravno in vidnega porasta satanizma v naši kulturi. Novodobni misticizem, ki je dobil svojo moč z dotokom vzhodnjaških religij v 196o-ih, je postal popularen, ker so se zanj zanimale zvezde. Prižgite televizor pozno zvečer in priča boste številnim psihičnim obljubam po vročih linijah, vse kar obljublja krščanstvo – razen odpuščanja grehov in novega življenja v Kristusu.

Gibanje new age ni le stvar zvezdnikov. Filozofija new age-a si v naši deželi utira pot v poslovni svet, izobraževanje in celo v religijo. Dva študenta sta (zaradi raziskovalne naloge) prisostvovala new age konferenci, ki se je odvijala le dve ulici stran od Univerze Biola. Ko sta prispela do vrat in ugotovila, da je vstopnina za posameznika 65 dolarjev, sta se obrnila in hotela oditi. Toda dva neznanca sta ju ustavila in rekla: Povedali so nama, naj vama izročiva ti vstopnici." Presenečena študenta sta sprejela vstopnici in vstopila.

Poročala sta, da je eden izmed govornikov vodil udeležence konference v vajo meditacije. Spodbudil je vse prisotne, naj si zamislijo, kako se jim pridružuje duhovni vodič. Govornik je vajo zaključil z besedami: "Sedaj povabite svojega duhovnega vodiča, da vstopi." Tega skoraj nisem mogel verjeti. Hudič je dajal poziv le dve ulici stran od te univerze!

D v o s l o j n i   n a d z o r

Zahodni svet vidi resničnost v dvoslojnem nadzoru (glej sliko 2 a). Zgornji sloj predstavlja transcedenten (nadnaraven) svet, ki ga razumemo skozi religijo in misticizem. Spodnji sloj predstavlja empiričen (izkustven) svet, ki ga razumemo skozi znanost in fizična čutila. Pri dvoslojnem nadzoru duhovni svet nima nobenega oz. ima majhen dejanski vpliv na naravni svet; praktično smo ga izključili iz našega razumevanja resničnosti.

Recimo, humanisti povsem zavračajo zgornji sloj. Največjo prizadevnost kažeta teologija in psihologija, ki vključujeta Boga in človeštvo (padlo in odrešeno), vendar izključujeta dejavnost satana in demonov.

V krepkem nasprotju z zahodnjaškim realizmom in naturalizmom imajo ostali prebivalci zemlje povsem drugačen pogled na resničnost. Resničnost duhovnega sveta je namreč del njihove kulture in nazora. Animistične in spiritualistične kulture zadovoljujejo svoje bogove s prinašanjem spravnih žrtev in izvršujejo religijske obrede, da bi odvrnili zle duhove. Med mnogimi ljudstvi tretjega sveta so religijske prakse ali praznoverje bolj pomembni v vsakdanjem življenju kakor znanost. Za tiste, ki so izobraženi na zahodu, je na temelju napredne tehnologije in gospodarskega uspeha enostavno zavračati vzhodnjaške nazore kot manjvredne. Toda zakaj imamo potem pri nas najvišjo stopnjo kriminala izmed vseh industrijskih narodov in najbolj razširjeno prodajo pornografske umazanije? Toda niti eden od obeh nazorov ne odseva svetopisemske resničnosti.

NADNARAVNI SVET BOGA IN DUHOVNIH SIL         

RELIGIJA

IZKLJUČENA SREDINA

IZKUSTVENI SVET ČUTIL

ZNANOST

Slika 2 a

Med dvema slojema je, kar dr. Paul Hiebert imenuje "izključena sredina", resnični svet duhovnih sil, ki delujejo na zemlji.

V svoj nazor moramo vključiti kraljestvo teme, kajti v resnici ni izključene sredine! Ko Pavel govori o duhovni borbi v nebeških področjih, ne govori o nekem oddaljenem kraju, kot sta na primer Mars ali Pluton. Govori o duhovnih področjih, o kraljestvu teme, ki je vse okrog nas in ga upravlja vladar tega sveta.

Da bolje ilustriram, kako je ta posvetni dvoslojni nazor popačil mišljenje nekaterih zahodnjaških kristjanov, mi dovolite, da vam povem o bistri mladi ženski, ki ji je bilo ime Dee in je bila pastorjeva hčerka. Pri Dee so se razvili psihični simptomi, zaradi katerih so kasneje postavili diagnozo multiple skleroze. Ko sem slišal za njeno stanje in prihodnost, ki jo je čakala s to izčrpavajočo boleznijo, sem začutil notranjo bolečino, ki sta jo morala imeti njena starša. Molil sem za Dee, toda nisem si je mogel izbiti iz glave. Naslednjič, ko sem jo imel priložnost obiskati, sem to storil.

"Kdaj si prvič opazila simptome?" sem jo vprašal.

"Prve majhne simptome sem opazila takoj po posebnem času pobožnosti, ki sem ga imela z Gospodom," je odvrnila Dee.

"Kaj je bilo tako posebnega pri tej osebni pobožnosti ta dan?"

"Malo mi je bilo žal, da nisem dosegla duhovne rasti, kot sta jo dosegla moja starša. Ta dan sem brala 2 Korinčanom 12 in prebrala odlomek, kjer Pavel govori o svojem trnu v mesu. Pavel je rekel, da je Božja moč popolna v njegovi slabosti in tudi jaz sem si želela Božjo moč v svojem življenju. Tako sem prosila Boga, da mi da trn v mesu."

"Boga si prosila, da ti da trn v mesu?"

"Ali veš kaj je bil Pavlov trn v mesu?"

"Nekakšna fizična težava, kajne?"

"No, ni povsem jasno rečeno, kako se je ta trn kazal, toda 2 Korinčanom 12,7 jasno pravi, da je to bil 'satanov sel', dobesedno satanov angel – demon! Pavel ni nikoli prosil za to. Pravzaprav je trikrat molil, da bi mu Bog to odvzel.

Dee, zares ti priporočam, da povlečeš nazaj prošnjo glede trna v mesu in moliš, da bi bil kakršenkoli satanov vpliv v tvojem življenju bil umaknjen."

Dee je sprejela moj nasvet in skupaj sva molila. Takoj nato se je počutila veliko bolje. Simptomi so izginili in zopet je lahko opravljala svoje normalne aktivnosti. Nekaj mesecev pozneje so se simptomi spet začeli pojavljati. Takrat sem jo vodil skozi "Korake k svobodi v Kristusu", ki so opisani v tretjem delu knjige pod poglavjem 13. Danes je Dee svobodna.

Večina zdravnikov in psihologov Deejinega primera sploh nebi obravnavali kot duhovni problem. Trdili bi, da je razlog za Deejino "okrevanje" pešanje fizične bolezni, ne pa osvoboditev od demonskega napada. Toda celo moderna medicina priznava, da večina ljudi zboleva iz psihosomatskih razlogov. Trditi, da ni duhovnih temeljev za te psihosomatske razloge, je svetopisemsko neupravičeno. Psihosomatske težave izvirajo iz našega mišljenja. Pozneje bomo videli, da se osnovna duhovna borba odvija v umu.

Mnogi kristjani bodisi popolnoma izključujejo nadnaravno iz svojega nazora ali pa ga uvrščajo v transcedentalni sloj, kjer nima nobenega vpliva na njihova življenja. S tem ne le, da izključujejo Božjo moč iz svoje teologije in prakse, ampak tudi pojasnjujejo vse človeške napake – celo te, ki so povzročene s strani demonskega vpliva. Med temi je bil tudi Deein simptom – kot rezultat psiholoških in naravnih vzrokov.

Ž i v e t i   v   i z k l j u č e n i   s r e d i n i

Krščanski nazor gleda na življenje skozi mrežo Svetega pisma, ne pa skozi kulturo ali izkušnje.

Pismo jasno uči, da nadnaravne sile delujejo na tem svetu. Na primer, približno ena četrtina vseh ozdravljenj, ki so zapisana v Markovem evangeliju, so bila pravzaprav osvoboditev. Žena, ki jo je Jezus ozdravil v Luki 13:11-12, je bila žrtev "duha bolezni" že osemnajst let.

Ljudje se na svetovanju pogostokrat pritožujejo nad fizičnimi simptomi, ki izginejo potem, ko razrešijo svoje osebne in duhovne konflikte ter najdejo svobodo v Kristusu. Najbolj pogosti simptomi, ki sem jih opazil pri ljudeh, so bili glavoboli, vrtoglavica in splošne bolečine po telesu. Nekaterim se zdi, kot da morajo bruhati.

Na svetovanje so k meni prihajali tudi trije ljudje, ki so jim postavili diagnozo multiple skleroze (MS) in so bili osvobojeni v Kristusu potem ko smo šli skozi "Korake k svobodi v Kristusu". Menda obstajajta dve vrsti MS. Ena je zelo progresivna, za katero osebno verjamem, da je fizičen problem. Druga pa ima simptome MS, ki se pojavljajo in izginjajo, kar je bilo res tudi v primeru teh treh oseb.

Nekatere težave so očitno fizične, kot na primer zlomljena noga. V takšnem primeru pojdite k zdravniku in ugotovil bo, da gre za zlom. Potem pa naj cerkev moli, da boste hitro okrevali.

Druge težave pa so očitno duhovne, kot na primer zagrenjenost, krivda in sram. V tem primeru pojdite k svojemu pastorju, in se spravite z Bogom. Težava leži pri nejasnih "med" problemih, ko zdravniki recimo opazijo fizične simptome, vendar ne morejo najti nobenega fizičnega vzroka za vašo bolezen.

Na primer, spomnite se nekaj let nazaj, ko so se vsi borili s hipoglikemijo. Moram priznati, da sem kot pastor tudi sam bil ujet v tem. Glukozno intolerantni test sem priporočil vsaki četrti osebi, ki sem ji svetoval. Vsi ti ljudje so se vrnili in rekli, da so bili na meji glukozno intolerantnih! Torej kaj se je zgodilo hipoglikemiji? Nato se je pojavil sindrom kronične utrujenosti – in sedaj ima vsak drugi otrok in nekateri odrasli motnje zaradi pomanjkanja pozornosti.

Prepričan sem da se nekateri kristjani neuspešno borijo s fizičnimi simptomi s pomočjo naravnih sredstev, ko je bistvo problema in njegova rešitev fizična in duhovna. V našem zahodnem svetu smo pogojeni s tem, da najprej pogledamo vsako možno naravno ali fizično obrazložitev in če to ne deluje, potem pravimo: "Nič drugega nam ne preostane, kot da molimo!"

Jezus je rekel: "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo" (Matej 6:33).

Zakaj se najprej ne podredimo Bogu in ne upremo hudiču?" (Jakob 4:7).

Prva stvar, ki bi jo kristjan moral storiti glede česarkoli, je moliti.

Zakaj ne podrediti naših teles Bogu kot živo žrtev, k čemur nas Božja beseda roti (Rimljanom 12:1)!

"In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa" (Rimljanom 8:11).

Dejstvo, da nas je Jezus pustil "na svetu" (Janez 17:11), da bi se borili "proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih" (Efežanom 6:12), je sedaj resničnost. Nadnaravne sile so na delu na planetu Zemlja. Živimo sicer v naravnem svetu, vendar smo vključeni v duhovno vojno. "Izključena sredina" je izključena le v naših sekularnih (posvetnih) umih, ne pa v resničnosti.

P o s t a t i   d u h o v e n   b r e z   B o g a

Zadnja štiri desetletja so ljudje na zahodu začeli razmišljati, da morda obstaja nekaj več od življenja, kakor znanost lahko pojasni in kar lahko presodijo s pomočjo svojih petih fizičnih čutil. Na površju se ta nova lakota mogoče nam, ki imamo krščanski nazor, zdi spodbudna, toda dejansko je veliko teh ljudi, ki so razočarani nad materialističnim svetom in prav tako so razočarani nad vzpostavljeno religij. Namesto, da bi se obrnili h Kristusu in njegovi cerkvi, polnijo svojo duhovno praznino s staromodnim okultizmom, ki je oblečen v moderno obleko parapsihologije, holističnega zdravja, vzhodnjaškega misticizma in številnih kultov, ki korakajo pod zastavo gibanja new age.

Namera, zadovoljiti duhovne potrebe brez Boga, ni nič novega. Kristus je tudi v času svojega služenja na zemlji naletel na sekularno obliko judaizma, ki je bil raje obvezan tradiciji, kot Bogu Abrahama, Izaka in Jakoba. Takratni religiozni vodja niso prepoznali Mesije kot duhovnega osvoboditelja. Kot sovražnika so videli Rim, ne pa satana, ki je vladar tega sveta. Toda Jezus je dva sloja povezal skupaj, ko je "Beseda postala meso" (Janez 1:14). On je namreč prišel, da bi uničil HUDIČEVA DELA (1 Janez 3:8), ne cesarjeva.

In danes je, prav tako kakor takrat, središče posvetnega nazora "jaz": Kaj bom JAZ dobil od tega? Kdo bo zadovoljil MOJE potrebe? Delam MOJO lastno stvar. Celo kristjani, ki delujejo v tej sferi, so motivirani s sebičnimi ambicijami in ponosom.

Apostol Peter je očiten primer boja med nase osredotočenim in na Kristusa osredotočenim življenjem. Le nekaj trenutkov za tem, ko je Peter priznal temeljno resnico, da je Jezus Kristus Mesija, Sin živega Boga (Matej 16:13-16), se je znašel v zavezništvu s silami teme. Jezus je tik za tem, ko je blagoslovil Petra za njegovo plemenito priznanje, naznanil njemu in ostalim učencem trpljenje in smrt, ki sta ga čakala v Jeruzalemu. "Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: 'Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi'" (v. 22).

Jezus je odvrnil: "Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško" (v. 23).

Jezusov znameniti opomin se je zdel neusmiljen. Toda dejstvo, da prepozna satana kot izvor Petrovih besed, jasno in primerno opisuje značaj sveta, ki ga je Peter skušal dati. Petrov nasvet je bil dejansko satanski, kajti satanov glavni cilj je predstavljati osebni interes kot najpomembnejši cilj človeka.

Satan je imenovan za kneza tega sveta, ker na tem svetu vlada osebni interes. Imenovan je tudi tožnik bratov, ker ne verjame, da ima celo Božji otrok višji motiv kot služenje samemu sebi. Skoraj slišite ga lahko, kako sika: "Reši se za vsako ceno. Žrtvuj službo za osebni interes, Kristusovo stvar za svoje osebno ugodje. Vsi ljudje so sebični in imajo svojo ceno. Nekateri mogoče zdržijo dlje časa kot drugi, toda na koncu bo vsak človek raje dal prednost svojim lastnim stvarem kot Božjim.

Takšen je satanov kredo in na žalost vse več ljudi sprejema njegove trditve. Satan jih je zavedel v mišljenje, da služijo sami sebi, čeprav dejansko služijo svetu, mesu in hudiču.

Toda krščanski nazor ima drugačno težišče. Jezus se sooča z našo samozadostnostjo in ponuja drugačen vidik – vidik s križa. Šele ko živimo in gledamo z vidika Božje perspektive, lahko pobegnemo vezem tistega, čigar glavni in edini namen je "da krade kolje in uničuje" (Janez 10:10).

P o g l e d    s    k r i ž a

Adam je bil prvi umrljiv človek, ki se je pozabaval z idejo, da bi lahko "postal kakor Bog" (1 Mojzesova 3:5), kar je bistvo egocentričnega nadzora, ki ga satan predstavlja. Od Adama naprej je bilo nešteto drugih zapeljanih od satana v verovanje, da so sami sebi bogovi in danes gibanje new age predstavlja in razširja to laž na veliki in mednarodni stopnji.

Toda biblijsko poročilo o stvarjenju jasno vzpostavlja, da je edino Stvarnik resnični Bog. Adam in njegovi potomci niso Bogovi: mi smo ustvarjena bitja, ki ne morejo obstajati ločeno od Boga.

Adam je postal živo bitje takrat, ko je Bog dahnil vanj dih življenja. Adam je fizično in duhovno oživel, vendar ni bil bog.

Bog mu je rekel, da če bo jedel z drevesa spoznanja dobrega in zlega, bo zagotovo umrl. Satan pa mu je rekel, da Bog ni vedel, o čem govori in da če bi Adam jedel prepovedan sadež, bi odkril svoj potencial in postal enak Bogu. Adam je takoj pojedel sadež in umrl – ne fizično sprva, ampak duhovno. Njegov greh ga je ločil od Boga in zato je bil izgnan iz edenskega vrta.

Od Adama naprej je vsaka oseba, rojena na ta svet, fizično živa, toda duhovno mrtva (Efežanom 2.1).

Ker so bili ločeni od Boga, so si človeška bitja želela narediti ime zase in določili so svoj lasten namen v življenju skozi naravno zaporedje stvari. Postali so svoji mali bogovi in njihova življenja so bila zaznamovana s ponosom, poviševanjem in neodvisnostjo od Boga, ki jih je ustvaril. Govorili so: "Mi smo poveljniki svojih duš in gospodarji svoje usode." Hudičevska ideja, da so ljudje svoji bogovi, je osrčje padlega sveta in prvoten člen v verigi duhovnih vezi kraljestva teme.

Problem ideje, da smo sami svoji Bogovi, je ta, da nismo bili nikoli oblikovani za takšno vlogo. Manjka nam lastnost, da bi določali svojo usodo. Celo brezgrešen, duhovno živ Adam v edenskem vrtu ni bil sposoben biti svoj Bog, toliko manj njegovi padli potomci, ki smo prišli na svet fizično živi, vendar duhovno mrtvi.

Nasprotno temu, kar govorijo pripadniki New age-a, mi nikoli nismo in nikoli ne bomo imeli potencial biti kakor Bog ali celo biti Bog.

Obstaja samo eden neskončen Stvarnik, vse ostalo pa je omejeno stvarstvo.

Če želite živeti v svobodi in ne v vezeh sveta, mesa in hudiča, potem mora ta prvotni člen v verigi biti zlomljen.

Egocentričen nazor, ki ga predstavljajo satan in njegovi poslanci, mora biti nadomeščen z vidikom, ki ga je Jezus predstavil svojim učencem, potem ko je pokaral Petra v njegovo samoohranitev:

Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: "Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu" (Matej 16:24-27).

Ta odlomek je središčno sporočilo vseh štirih evangelijev. Jaz pomanjkanje razumevanja tega sporočila imenujem "veliko poslanstvo". Pri pisanju knjige Rivers of Revival (Reke prebujenja), sem skupaj z dr. Elmerjem Townsom prišel do zaključka, da je samozadostnost ovira številka ena, ki zadržuje reke prebujenja. Poskušamo opravljati Božje delo na svoj način, s svojimi viri in ne uspevamo.

Naslednjih šest smernic iz Jezusove izjave vsebujejo pogled s križa. To so osnovne smernice za tiste, ki želijo biti osvobojeni od vezi sistema tega sveta in hudiča, ki navdihuje ta sistem. Ostanite znotraj luči križa in boste uspeli najti svojo pot v tem temačnem svetu.

O d p o v e j t e    s e    s e b i

Odpovedati se sebi ni isto kot samoodrekanje. Vsak študent, atlet in član kulta prakticira samoodrekanje, ko se odpove določenim snovem in aktivnostim, ki mu onemogočajo doseči zastavljene cilje. Toda končni namen takšne vrste samoodrekanja je samopredstavljanje: da bi dobili najboljšo oceno, postavili nov rekord, dosegli položaj in priznanje.

Odpovedati se sebi pomeni odpovedati se samovladanju.

Umirati sebi je glavna borba življenja. Meso se žene za prestolom in se bori biti Bog.

Jezus v ta boj ne vstopa; kajti on je ta boj že zmagal. On je na prestolu in nam milostno ponuja, da bi to delil z nami. Toda iz nekih zmotnih razlogov mi želimo biti kralj in vladati nad svojimi življenji.

Vse dokler se ne odpovemo vsemu temu, kar nam ni bilo nikoli namenjeno – biti Bog v svojem življenju – ne bomo imeli miru sami s seboj ali z Bogom in nikoli ne bomo svobodni.

Vi niste bili ustvarjeni tako, da bi lahko funkcionirali neodvisno od Boga, tudi vaša duša ni bila ustvarjena, da bi imela funkcijo gospodarja. "Nihče ne more služiti dvema gospodarjema" (Matej 6:24).

Ko se odpoveste sebi, povabite Boga, da se usede na prestol vašega življenja, zavzame to, kar mu pripadam tako da bi lahko funkcionirali kot oseba, ki je duhovno živa v Kristusu. Odpovedati se sebi je nujno potrebno za duhovno svobodo.

V z e m i t e    v s a k    d a n    s v o j    k r i ž

Križ, ki naj ga vzamemo vsak dan, ni naš lastni križ, ampak Kristusov križ. Pavel je napisal: "Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe" (Galačanom 2:20).

Njegov križ je zagotovil odpuščanje tega, kar smo storili in osvoboditev od tega, kar smo bili.

Odpuščeno nam je, ker je on umrl namesto nas; osvobojeni smo, ker smo umrli skupaj z njim. Opravičeni in posvečeni smo kot rezultat križa.

Vzeti vsak dan svoj križ, pomeni vsak dan priznati, da pripadamo Bogu.

Odkupljeni smo bili z dragoceno krvjo Gospoda Jezusa Kristusa (1 Peter 1:18-19).

Ko vzamemo svoj križ, s tem potrjujemo, da naša identiteta ne temelji na našem fizičnem obstoju, ampak na našem odnosu z Bogom.

Mi smo Božji otroci (1 Janez 3:1-3). Naše življenje je skrito v Kristusu, kajti on je naše življenje (Kološanom 3:3-4).

H o d i t e    z a    K r i s t u s o m

Poskušati premagati samega sebe s svojimi lastnimi napori, je brezupna borba. Samovolja nikoli ne izžene sebe, kajti neodvisen jaz, motiviran s strani mesa, še vedno želi biti Bog.

Hoditi za Kristusom pomeni, da smo vodeni po Svetem Duhu; zoper pot smrti stare narave, ki smo jo imeli po Adamu, v novo naravo, ki jo imamo sedaj v Kristusu. "Čeprav še živimo, nas zaradi Jezusa vedno pošiljajo v smrt, da bi se tudi Jezusovo življenje razodelo v našem umrljivem mesu" (2 Korinčanom 4:11).

Mogoče se zdi ta pot pusta, toda zagotavljam vam, da ni. Kajti poznati velikega Pastirja in hoditi za njim kakor ovca (Janez 10:27), je neverjetna izkušnja. Dejstvo biti voden po Svetem Duhu, tudi če je končni rezultat, da umrem sebi, je naše zagotovilo posinovljenja (Rimljanom 8:14).

Mi nismo ustvarjeni, da bi delovali neodvisno od Boga.

Šele takrat, ko smo odvisni od njega in želimo hoditi za Kristusom, smo popolni in v svobodi lahko dokažemo, da je Božja volja dobra, sprejemljiva in popolna (Rimljanom 12:2).

Ž r t v o v a t i    m a n j    v r e d n o    ž i v l j e n j e,

D a    b i    d o s e g l i    u ž i t e k    ž i v l j e n j a

Kaj bi sprejeli v zameno za sadove Duha v svojem življenju?

Kakšno materialno premoženje, kakšno količino denarja, kakšen položaj ali naziv bi zamenjali za ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost in samoobvladanje?

Če mislite, da vam položaj v svetu in premoženje lahko da ljubezen, veselje mir itd., potem verujete laži tega sveta. Iz nekega razloga si raje želimo biti srečni kakor živali, kot pa biti blagoslovljeni kot Božji otroci.

Sad Duha je možen le, če prebivamo v Kristusu.

Jezus je razpravljal o tem navzkrižju s svojima dvema najbližjima prijateljicama, Marijo in Marto (Luka 10:38-43).

Marto je "skrbelo in vznemirjalo veliko stvari" (v. 41) in bila je osredotočena na pripravo obroka in posluževanje, medtem ko je Marija usmerila svojo pozornost na Jezusa in njegove besede. Marta je bila nagnjena k ljubezni do stvari in uporabljanju ljudi, Jezus pa je poudaril, da je Marija izbrala "dobri del" (v. 42), ker je ljubila ljudi in uporabljala stvari.

Ko se naučimo ljubiti Boga in druge, potem dosežemo stopnjo zmage nad samim seboj.

Ž r t v o v a t i    z a č a s n o,     d a    b i    d o s e g l i    v e č n o

Verjetno je največji znak duhovne zrelosti sposobnost podaljšati rok plačila. Hebrejcem 11:24-26 pravi: "Po veri je Mojzes odklonil ko je odrasel, da bi ga imenovali sina faraonove hčere. Raje si je skupaj z Božjim ljudstvom izbral trpljenje kakor kratkotrajno uživanje greha. Zasramovanje maziljenca je imel za večje bogastvo kakor zaklade Egipta. Gledal je namreč na povračilo."

Veliko bolje je vedeti, da smo Božji otroci, kot pa si pridobiti nekaj na tem svetu, kar bomo na koncu koncev izgubili. Četudi ima slediti Kristusu za rezultat stisko v tem življenju, bo on postopal pravično v večnosti.

Satanova skrajna laž je, da ste sposobni biti bog svojega življenja – in njegova skrajna namera je, da vas zamreži z verovanjem, da je njegova laž pravzaprav resnica. Satan si želi nasilno prilastiti Božji položaj v vašem življenju. Vsaka skušnjava je njegov poskus, da bi vi živeli neodvisno od Boga.

Kadarkoli se osredotočate nase namesto na Kristusa ali so vam ljubše materialne in začasne vrednote kot pa večne vrednote, je skušnjavec uspel.

Sporočilo tega padlega sveta je napihovati ego in zanikati Boga ter iskati priložnost, kako zavzeti njemu pripadajoč položaj kakor Gospod.

Satan nebi mogel biti bolj zadovoljen – to je bil njegov načrt že od začetka.