ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA
– Michelle
Strydom
Kako onesposobiti trnovo drevo in obnoviti um
Povzetek:
Če zavrneš misel z odločitvijo svoje svobodne volje, bo ta
dobesedno postala kot vroča para in ne bo prodrla globlje v tvoje možgane. Če
se odločiš, da boš o tej informaciji razmišljal, se bo preselila na živčne veje
v drevesih tvojega uma in zgradil se bo spomin. Dobre misli povzročijo gradnjo
dobrega spomina. Negativne misli povzročijo gradnjo slabega, strupenega
spomina. Vsaka posamezna misel, naj bo pozitivna ali strupena, gre skozi isti
cikel, ko nastaja. Edina razlika je, da misli sprostijo različne količine
kemikalij. Glede na to, kakšna misel je (pozitivna ali strupena), bo imela
različno strukturo, ki jo povzročijo te kemikalije. Zato spomini, ki nastanejo
iz negativnih, strupenih misli, izgledajo drugače od pozitivnega, zdravega
spomina.
Ko premišljuješ Božjo besedo ali razmišljaš o tem, karkoli
je čisto in zdravo, karkoli je ljubko in prinaša mir, karkoli je občudovanja
vredno in dobrega slovesa, karkoli je odlično, karkoli je vredno hvale, nenehno
premišljujte o teh stvareh [osredotočite svoj um nanje in jih vsadite v svoje
srce]., (Filipljanom 4:8), se v tvojih možganih zgradi pozitivni spomin. Ta
spomin je videti kot bujno drevo.
To je prava slika živčnih povezav v tvojih možganih.
Odebeljen predel je močan spomin z veliko vejami. To je pozitivna utrdba, ki je
videti kot bujno drevo.
Ko pa premišljuješ o toksičnih mislih, kot so strah,
tesnoba, nezmožnost odpuščanja, grenkoba, jeza, bes, zamera, sovraštvo do
samega sebe, krivda, obsojanje in podobno, se ustvarja toksični spomin, ki
ima drugačno kemično strukturo kot pozitiven spomin. Ima popolnoma drugačno
elektromagnetno polje, ki je videti težko in temno. Toksični spomin, zgrajen iz
toksičnih misli, je dejansko videti kot trnovo drevo. Zato se bom pogosto
sklicevala na negativne, toksične spomine kot na »trnova drevesa«. Toksična
trnova drevesa jeze, sovraštva, grenkobe in podobno rastejo kot plevel in
zavzamejo prostor v tvojih možganih.
Ko gradiš spomin, hkrati doživljaš tudi čustva. Učenje
je tudi čustvena izkušnja. Kemikalije v tvojih možganih, ki prenašajo
informacije iz tvojih misli, prenašajo tudi čustva, ki si jih doživel ob teh
mislih. Imenujemo jih informacijsko-čustvene kemikalije. Prenašajo tako
čustva kot odtis ali kopijo spomina, ki je bil zgrajen v tvojih možganih. Te
kemikalije čustev so žive in dinamične – sproščajo se kot odziv na tvoje misli
in tečejo po vsem tvojem telesu. Povezujejo se z receptorji na celicah tvojega
telesa, in zato tudi fizično občutiš čustveno reakcijo.
Na primer, medtem ko premišljuješ o mislih neodpuščanja in
grenkobe do svoje tašče, fizično občutiš tisti »visoko-oktaninski« udar v sebi.
Mimogrede, ko govorimo o »občutku v trebuhu« – to je
resnično. Tvoj prebavni sistem je z možgani povezan z živci. Tvoj prebavni
sistem in možgani komunicirajo preko teh živcev. Tanko in debelo črevo sta
gosto obdana s temi živci in tudi s kemikalijami, imenovanimi nevropeptidi in
receptorji, ki nenehno izmenjujejo informacije, polne čustvene vsebine – in to
je tisto, kar ti daje »občutek v trebuhu«.
Torej, medtem, ko premišljuješ o neki misli, gradiš spomin
in hkrati doživljaš čustvo. Informacija iz te misli se shrani v možganski
skorji kot veje na drevesih tvojega uma. Čustvo pa se fizično shrani v tvoje
možgane v obliki kemikalij, ki so shranjene v področju možganov, imenovanem amigdala
in globoki limbični sistem.
Odvisno od tega, o čem razmišljaš, gradiš bodisi zdrava
bujna drevesa v svojih možganih, kar pomeni dobre spomine, ali pa gradiš
toksična trnova drevesa, ki so negativne utrdbe.
Vsakič, ko ponovno razmišljaš o tisti misli, se ti že
obstoječi spomini v možganih znova aktivirajo. Na primer, če imaš že obstoječi
spomin v možganih, ki je trnovo drevo grenkobe do tvoje tašče – in v tem
trenutku znova začneš premišljevati o tem, kako ti je storila krivico in kako
ji ne moreš odpustiti – medtem ko premišljuješ o tej nezmožnosti odpuščanja,
gradiš še več vej na trnovem drevesu grenkobe v svojih možganih in ga s tem
utrjuješ in krepiš.
Poleg tega medtem ko premišljuješ o tej nezmožnosti
odpuščanja, hipotalamus izloča kemikalije, ki se sproščajo v drevesa tvojega
uma, kjer so vsi tvoji že obstoječi spomini. Te kemikalije ustvarijo val
električne energije, ki potuje skozi drevesa tvojega uma. Temu pravimo »vetrič
skozi drevesa« – izraz, ki ga je skovala dr. Caroline Leaf. Vetrič skozi
drevesa znova aktivira že obstoječi spomin oziroma trnovo drevo grenkobe do
tvoje tašče in ti te misli pripelje nazaj v zavest.
Trnovo drevo strahu
in tesnobe bo sprostilo toksične kemikalije, ki lahko povzročijo več kot 100
neozdravljivih bolezni, kot so angina pektoris, srčno popuščanje, visok krvni
tlak, alergije in astma.
Trnovo drevo jeze,
besa in zamere lahko povzroči anevrizme, možganske kapi, krčne žile in
hemoroide.
Trnovo drevo
ljubosumja in zavisti lahko povzroči osteoporozo.
Trnovo drevo nizke
samopodobe in krivde bo sprostilo toksične kemikalije, ki lahko povzročijo
depresijo, zasvojenosti, migrene, avtoimunske bolezni in povečanje telesne teže
zaradi pretiranega prenajedanja – to je le nekaj primerov.
Če te vrste
toksičnih misli prevladujejo v tvojem miselnem življenju, se bo vetrič skozi
drevesa vedno znova vračal k tistemu trnovemu drevesu, dokler se z njim ne
soočiš. Vsakič, ko se to trnovo drevo aktivira, izloči toksične kemikalije, ki
povzročajo bolezni v tvojem telesu. In vsakič, ko znova razmišljaš o tej
negativni stvari, utrdiš to negativno utrdbo in narediš trnovo drevo močnejše.
Enako velja za
zdrav spomin, ki je bil na primer zgrajen z razmišljanjem o Božji besedi.
Kadarkoli ga znova aktiviraš z razmišljanjem o teh svetopisemskih odlomkih,
listi na bujnem drevesu sprostijo kemikalije, kot so endorfini, enkefalini,
serotonin in dopamin, ki so vse zelo zdrave zate. Dvignejo te, dajo ti dober
občutek in prinašajo ozdravljenje. Kopanje v teh pozitivnih bio-kemikalijah
spodbuja delovanje razuma in s tem duševno in telesno zdravje. Tako pravi
najnovejša medicinska raziskava. Kdo pa je to rekel že prej? Bog!
Pregovori
4:20–22: »20 Sin moj, pazi na moje besede in bodi pripravljen učiti se,
odpri svoja ušesa mojim besedam. 21 Ne pusti jih uiti izpred tvojih oči, hrani
jih v središče svojega srca. 22 Kajti življenje so tistim, ki jih najdejo, in
ozdravljenje in zdravje vsemu njihovemu telesu.«
Ko se te že
obstoječe spomine ponovno aktivira z »vetrom med drevesi«, hipotalamus aktivira
tudi čustva, ki so shranjena v amigdali. To čustvo, ki se aktivira, se je
razvilo in shranilo v možganih, ko se je prvotni spomin ali trdnjava oblikoval
v drevesih tvojega uma. Pozitivna trdnjava bo aktivirala pozitivna čustva, kot
so ljubezen, veselje, mir itd. Negativna trdnjava ali strupeno trnovo drevo pa
bo aktiviralo zelo močno čustvo, kot je strah, sovraštvo, jeza itd., ki privre
na dan iz amigdale. Ta čustva so zelo resnična in se lahko ponovno pojavijo
celo leta po dogodku, ko se dogodek prikliče v spomin.
Na primer, ko
pomisliš na svojo taščo, se ponovno aktivira že obstoječi spomin neodpuščanja
in grenkobe zoper njo z »vetrom med drevesi«, in ustrezno negativno čustvo
privre na dan iz amigdale. Molekule informacijsko-čustvenega tipa, ki prenašajo
to čustvo in kopijo oziroma vtis spomina, se sprostijo in preplavijo tvoje
telo. Vežejo se na receptorje v telesnih celicah, kar povzroči, da to močno
čustvo jeze fizično začutiš v sebi. To je tisti »visoko oktanski ping«, ki
eksplodira v tvoji notranjosti. Na misel boš začel (a) reagirati duševno in
fizično, kot da se dogodek ponovno dogaja.
Raziskave so
pokazale, da globoko razmišljanje, domišljija in vizualizacija sprožijo enake
fizične odzive v možganih, kot če bi domišljeni proces človek dejansko izvajal.
Slike možganov kažejo, da se isti deli možganov aktivirajo pri akciji in že
zgolj ob razmišljanju o tej akciji. Bolj kot premišljuješ o tej misli,
močnejša in bolj živa postaja čustvena in telesna reakcija. Zlahka se
zgodi, da boš želel-a odreagirati na ta močan, negativen, telesni občutek. Če
si impulziven-na in takoj odreagiraš na čustvo, ki privre na dan, lahko storiš
napako. To je zato, ker čeprav se tvoja čustva zdijo resnična, so dejansko
osnovana na zaznavi, ne pa na resnici. Zato je bolje, da se najprej ustaviš
in analiziraš svoja čustva, preden se nanje odzoveš.
Prav tako teh
čustev, ki jih občutiš kot odziv na misli, aktivirane v drevesih uma, ne moreš
ignorirati ali jih potlačiti – moraš se z njimi soočiti. Potlačena čustva so
kot vulkan – slej ko prej bodo izbruhnila (običajno v najbolj neprimernem
trenutku).
Na primer, če se
boriš z jezo, si po napornem dnevu v službi ujet-a v prometu in nekdo brez
smernika grobo zapelje predte, zaradi česar moraš močno zavreti, da preprečiš
nesrečo. V tebi se bo sprožilo močno čustvo, da izbruhneš v jezi. Moraš se
zrelo soočiti s to močno čustveno reakcijo: priznati si moraš čustvo in na
primer reči: »Da, jezen/jezna sem, ampak nima smisla izgubljati živcev, ker
to ne bo spremenilo situacije. Bolje je, da ostanem miren/mirna in to spustim.« Z drugimi besedami, to čustvo nadomestiš z
logično, razumsko odločitvijo.
Območje v tvojih
možganih, kjer se shranjujejo ta čustva (amigdala), ima neposredno povezavo s
prefrontalnim korteksom. Prefrontalni korteks je tisti del možganov, ki
sprejema razumne odločitve. Pomaga ti razmišljati in analizirati informacije
ter dobesedno svetuje čustvenemu delu tvojih možganov, kaj naj stori. Ko torej
rečeš: »Ok, to je situacija, ampak . . .«, vstopiš v prefrontalni korteks in ta
ti bo pomagal obvladati to čustvo. Tako lahko uporabiš prefrontalni korteks,
da zamenjaš negativno čustveno zaznavo z logično, razumsko odločitvijo.
Povezava med
čustvenim delom možganov (amigdalo) in prefrontalnim korteksom ni razvita pri
otrocih do približno 18. leta, zato morajo starši usmerjati njihovo čustveno
odzivanje in odločanje. Tudi odrasli včasih ne uporabljajo svojega
prefrontalnega korteksa (razumskega odločevalca) in se impulzivno odzovejo na
prevladujoče čustvo – kar pa ni dobro. Napake delamo, ko delujemo
impulzivno.
Če so ti govorili,
da si obsojen-a ponavljati vzorce iz svoje družine, da si žrtev, ki jo vodijo
geni in biologija, ali da ne moreš preseči vpliva okolja – so ti lagali in
moraš slišati resnico.
Želim ti povedati nekaj zelo spodbudnega:
morda si v svojem življenju 40, 50 ali 60 let nalagal-a v svoj um strupene
misli in gradil-a negativne trdnjave. Morda imaš celo gozd strupenih trnovih
dreves v možganih, a že v 4 dneh pravilnega razmišljanja lahko odstraniš
trne iz teh trnovih dreves, in v 21 dneh lahko zgradiš nove, zdrave spomine
čeznje. Dobesedno lahko razstrupiš svoj um in spremeniš njegovo nevro-kemično
strukturo skozi svoje miselno življenje.
Na primer: če se odločiš, da boš zavrnil-a
misli neodpuščanja, sovraštva, grenkobe, jeze itd. skozi iskreno kesanje,
odpustitev in izpustitev, lahko spremeniš ta spomin in strukturo teh trnovih
dreves. Znanstveno je dokazano, da če se odločiš zavrniti te strupene misli
in namerno premišljuješ o dobrih mislih – kot je Božja Beseda – bodo
kemikalije, sproščene iz teh dobrih misli, prešle skozi trnova drevesa in
dobesedno odstranile trne.
Na primer, ko se pokesaš za grenkobo in
odpustiš, bodo kemikalije, sproščene iz teh misli, dobesedno odrezale trne s
tega trnovega drevesa grenkobe. Spomin bo sicer ostal – na primer, vedno se boš
spominjal-a, kaj ti je naredila tvoja tašča. Vendar pa, ker si odpustil-a, to
drevo grenkobe ne bo več vplivalo nate ali te delalo bolnega/bolno, saj ne bo
več imelo trnov, ki sproščajo strupene kemikalije. Ko boš pomislil-a na taščo
(mamo, očeta), se v tebi ne bo več sprožil tisti »visoko oktanski ping«; medtem
ko prej, preden si odpustil-a, si ob omembi njenega imena fizično občutil-a
močan val jeze, ki se je dvignil v tebi.
To velja za katero koli drugo strupeno
trnovo drevo, kot so strah, tesnoba, skrb, nizka samopodoba, krivda, sovraštvo
do samega sebe, jeza, ljubosumje, zavrnitev itd. Ko se odločiš, da boš zavrgel
te strupene misli in spremenil svoje mišljenje v skladu z Božjim mišljenjem,
kot je opisano v Njegovi Besedi, se nad starim strupenim trnovim drevesom
zgradi nov zdrav spomin in čustveni ping izgine. Svoje možgane lahko po lastni
volji spreminjaš in razvijaš s pomočjo mišljenja. Odločiš se lahko, da se boš
spopadel s temi strupenimi trnovimi drevesi in nad njimi zgradil nove, zdrave
spomine.⁴ V znanosti se ta proces imenuje »nevroplastično prepisovanje teh
spominov«. Sveto pismo temu pravi »prenovitev uma«.
Rimljanom 12:2:
»In ne prilagajajte se temu svetu, ampak se preoblikujte in postopoma
spreminjajte z obnovo svojega uma, da boste lahko sami spoznali, kaj je Božja
volja, kaj je dobro, sprejemljivo in popolno.«
Efežanom 4:23:
». . .In se nenehno obnavljajte v duhu svojega uma. . . .«
Bog je ustvaril
naše možgane na tak način, da imamo izjemno sposobnost obnavljanja svojega uma.
Ko se odločiš, da se boš soočil s svojimi starimi, strupenimi vzorci
razmišljanja in prepoznal, kako vplivajo na tvoje življenje, se te strupene
misli iz podzavesti premaknejo v tvojo zavest. V tem trenutku vstopijo v t. i.
labilno stanje, kar pomeni, da postanejo nestabilne in jih je mogoče
spremeniti.¹⁰ To pomeni, da lahko medtem, ko je misel v tvoji zavesti, nekaj
storiš z njo: lahko jo preoblikuješ in spremeniš ali pa ohraniš in s tem
okrepiš.¹¹ Z drugimi besedami, ta spomin (ne glede na to, ali je zdrav ali
strupen) bo bodisi spremenjen bodisi okrepljen. Nobena misel ne ostane
nevtralna.¹⁰
Ko misel vstopi v
tvojo zavest, postane nestabilna in se spremeni bodisi v pozitivno bodisi
negativno smer, nikoli pa ne ostane enaka. Tudi če vsebine misli ne spremeniš,
nastanejo nove beljakovine (sinteza beljakovin), ki to misel okrepijo. Strupena
misel se lahko poslabša ali pa dobra misel okrepi.
Ko se odločiš, da
boš opustil te strupene miselne navade in svoj um prenovil z Božjo Besedo, se
nekatere veje na živčnih povezavah odstranijo, nastanejo nove, moč povezav se
spremeni in spomini se povežejo z drugimi mislimi.¹² Tvoji možgani imajo
neverjetno sposobnost, da se spreminjajo, preoblikujejo, rastejo in zdravijo!
Dobesedno lahko preoblikuješ spomine v svojih možganih s tem, da spremeniš
svoje razmišljanje. Naši možgani so res izjemni – lahko jih preoblikujemo in
prenovimo.¹³ Vse je pod tvojim nadzorom.
Kot sem že prej
razložila, tvoje misli ne preoblikujejo le spominov v možganih, temveč tudi
tvoje gene. Svoje možgane lahko po lastni volji spreminjaš in razvijaš s
pravilnim razmišljanjem, vse do ravni DNK v tvojih genih. To je resnično
osupljivo. Na izjemen način potrjuje resnico iz Svetega pisma: »Kakor človek
misli v svojem srcu, takšen je« (Pregovori 23:7).
S pomočjo Svetega
Duha lahko prenoviš svoj um in prelomiš verige, ki so omejevale tvoj razvoj v
zmagovitega človeka, kakršnega te je Bog ustvaril, da boš postal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar