Michelle Strydom - 26. Del - ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

 

ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA 

- 'NOBENA BOLEZEN NI NEOZDRAVLJIVA' 

– Michelle Strydom – 26.del

Prevod - Zdravko Zapušek

Naraven in neboleč porod je mogoč!

 

Rada bi, da odprete svoje srce in razmislite, da je Bog želel, da bi bila porodna izkušnja za žensko lepa, čudovita, izpolnjujoča in zdravilna. Ta nauk je namenjen temu, da Bog, pride v to generacijo in ženskam povrne tisto, kar je bilo izgubljeno in kar jim je sovražnik med porodno izkušnjo odvzel.

 

Preden preberete to poglavje, morate prebrati še dve poglavji, ki vsebujeta pomembne osnovne informacije: 1. »Kako dolgotrajni strah, tesnoba in stres vplivajo na telo« na strani 180 – strah ima velik vpliv na potek poroda. Zato morate razumeti različne faze stresa in odziv telesa na stresne hormone. 2. »Genetsko podedovane bolezni« na strani 153 – upoštevati moramo generacijske krivice, ker te vplivajo tudi na otroka in porodni proces.

 

Skoraj vsaka ženska, ki jo srečate danes, je imela slabo porodno izkušnjo. Imajo grozljive zgodbe o tem, kako mučno in grozno je bilo. Mnogi ljudje so morali premagati težave, ki so nastale zaradi travmatičnega poroda – popkovine, ovite okoli vratu, nezmožnost dihanja in vse vrste težav, ki izhajajo iz tega. Med svojim usposabljanjem za zdravnico sem več mesecev delala v vladnih bolnišnicah na porodniškem oddelku, kjer sem ves čas rojevala otroke. Bog je načrtoval porodno izkušnjo.

 

Včasih sem se počutila, kot da sem v grozljivki, kjer so vse ženske lepe, čudovite, v porodnišnici kričeče od bolečin in številnih zapletov, s katerimi sem se morala spopasti. Videla sem splave, mrtvorojenost, popkovine, ovite okoli vratu, hude fizične travme mater, ki so utrpele rupture tretje stopnje, prekinjene porode in številne druge grozne stvari. In tako se je v našo družbo vtisnilo prepričanje, da je porod grozna izkušnja, vendar obstajajo epiduralna in druga zdravila, ki jih lahko vzamete, da jo prebrodite.

 

Zamisel o naravnem porodu brez zdravniškega posega ali zdravil se sliši šokantno. Tudi kot kristjani smo sprejeli idejo, da je rojevanje otrok boleča in grozna izkušnja zaradi prekletstva žensk v Genezi po padcu Adama in Eve, kjer je Bog rekel, da se bodo vaše bridkosti pri porodu zelo pomnožile.

 

1 Mojzesova knjiga 3:16: »Ženi je rekel: Zelo bom pomnožil tvojo bridkost in tvoje spočetje; v bridkosti boš rodila otroke.« Razširjena Biblija KJV: »Ženi je rekel: Zelo bom pomnožil tvojo bridkost in tvoje trpljenje v nosečnosti in tvoje bolečine pri porodu; v krčih stiske boš rodila otroke.«

 

Prvič, ko je Jezus umrl na križu, je postal prekletstvo za nas, da bi nam bili grehi odpuščeni in da bi bili po njegovih ranah ozdravljeni in celoviti. V Jezusovi krvi je moč, da prelomi vsa prekletstva nad našimi življenji, vključno s prekletstvom rojevanja otrok v bolečinah. Tega prekletstva smo oproščeni, ko si ta blagoslov prisvojimo z vero.

 

Izaija 53:4–5:»Resnično je On nosil naše žalosti (bolezni, slabosti in stiske) in nosil naše žalosti in bolečine [kazni], vendar smo [nevedno] imeli, da ga je Bog udaril, udaril in mučil [kot da bi bil gobav]. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, bil je , ki smo ga pretepali zaradi krivde in krivic; kazen [potrebna za dosego] miru in blaginje je bila na njem, in z ranami [ki so ga ranile] smo mi ozdravljeni in zdravi.«

 

Drugič, glede na Strongovo konkordanco se besede v 1 Mojzesovi 3:16, ki govorijo o tem, da se ženski med porodom pomnoži žalost, ne nanašajo na bolečino, kot jo mi razumemo. Ko uporabimo besedo bolečina, jo enačimo z bolečino, ki bi jo na primer občutili, če bi se poškodovali. Vendar se ta odlomek ne nanaša na to. Beseda dejansko izvira iz besede trud, ki jo je moral storiti tudi Adam, ko je bilo nanj zaradi greha izrečeno prekletstvo. Beseda trud pomeni tudi bolečino, kar je pritisk, ki se pojavi – z drugimi besedami, popadek med porodom. Če torej ta odlomek pravilno razumete, bi morala beseda pritisk nadomestiti besedo bolečina, zato je svetopisemsko neboleč porod možen.

 

In vse ženske, ki so imele otroke, bodo rekle: »Ja, seveda!« To ni idealen svet, vendar sem poslušala več pričevanj žensk, ki so se naučile načel tega nauka, ga uporabile in dobesedno rodile brez bolečin. Možno je! Bog je namenil, da bi bili naši porodi lepi in čudoviti, čeprav lahki niso v enačbi, ker je porod, porod. Ključno je, da se znebite strahu pred bolečino, strahu pred porodom in strahu pred neznanim, in potem med porodom resnično ne boste izkusili tistega, kar mi razumemo kot bolečino.

 

Strah pred porodom in strah pred bolečino

 

Zelo pomembno je, še posebej za matere, ki prvič rodijo, da se poučijo o tem, kaj se fizično dogaja med porodom, in da vedo, kaj lahko pričakujejo med porodom. Izobraževanje in odpravljanje strahu sta ključnega pomena. Poglavje, na katero sem vas sprva napotila, je pojasnilo, kako strah vpliva na telo, in ima velik vpliv tudi na porodni proces, saj strah na enak način vpliva na telo med porodom.

 

Medicinske raziskave so pokazale, da tesnoba poveča raven bolečine, ki jo doživlja mati. Hitreje se izčrpa, kar posledično podaljša porod, kar ima na koncu negativne učinke na otroka. Ključno vprašanje je, kako se znebiti strahu. Če imate med strahom pred bolečino, strahom pred porodom in samim porodom v mislih strah in tesnobo, bo vaše telo prešlo v 1., 2. in 3. fazo stresa. Ker ste v stanju »boj ali beg«, se pretok krvi iz maternice preusmeri v možgane, srce, roke in noge, tako da ste neznanka, pripravljena na boj ali beg za življenje (beg). Posledično maternica ne dobi dovolj krvi in ​​kisika. Porod postane neproduktiven, ker maternica nima goriva ali energije, da bi se učinkovito skrčila in iztisnila otroka, kot bi morala.

 

Zato je zelo pomembno, da se znebite strahu in tesnobe, da bo vaše telo lahko delovalo med porodom, kot je Bog načrtoval. Ključno je, da ves čas poroda ohranite um osredotočen na Gospoda in njegovo Besedo. (Če poznaš Boga, seveda).

 

Bog je v Izaiju 26:3 rekel: »Varoval in hranil boš v popolnem in nenehnem miru tistega, čigar um [tako nagnjenje kot značaj] je osredotočen nate, ker se ti je zavezal, se nate oprl in vate zaupal.«

 

Še en zelo poseben odlomek iz Svetega pisma je Gospodova obljuba v Pismu Hebrejcem 13:5–6: »Bog sam je rekel: Nikakor te ne bom zapustil, te ne bom zapustil in te ne bom pustil brez podpore. Ne bom, ne bom, ne bom [Razširjena Biblija resnično trikrat pravi »ne bom«!] te nikakor ne bom pustil nemočnih, te ne bom zapustil, te ne bom razočaral in te ne bom popustil. Zagotovo ne! Zato se lahko potolažimo, spodbudimo in samozavestno ter pogumno rečemo: »Gospod je moj pomočnik; ne bom se prestrašil, ne bom se bal, ne bom se tresel in ne bom se prestrašil.«

 

Nekatere ženske so ugotovile, da je koristno, če v porodno sobo prinesejo nekaj hvale in čaščenja. Ko je vaš um miren, je tudi vaše telo mirno. Posledično bo pretok krvi v maternico dober in popadki bodo učinkoviti. Zato bo porod dobro napredoval.

 

Poleg tega boste med popadki čutili nelagodje, vendar ne bodo boleči. Kot sem pojasnila v uvodu te knjige, velik del mojega razumevanja duhovnih vidikov bolezni izvira iz nauka pastorja Henryja Wrighta. Njegova žena Donna Wright je imela neboleč porod, ko je rodila hčerko. Poročala je, da je bolečino čutila le na poti v bolnišnico, ko je pomislila: »Ojoj, morda jo bom dobila v avtu,« in jo je preplavil strah. V tistem trenutku se je začel popadek in se je napela. Strah bo napel vaše mišice. Vaše mišice se ne morejo odzvati tako, kot bi se morale, ko ste vsi napeti, tesnobni in prestrašeni. Hitro se je znebila te strašljive misli in se je pokesala. Rodila je v 45 minutah in očitno je bil porod čudovit.

 

Zato morate sprejeti celo to, kar vam govori medicinska znanost – znebite se strahu in vaše telo se bo lepo obnašalo. Ko začutite intenzivnost popadkov, ki pritiskajo na otroka, je lahko neprijetno (nisem rekla boleče), vendar je pomembno, da se jim ne upirate. Popadki so dobri – morda se ne počutite dobro, ampak so dobra stvar. Načrtoval jih je Bog in so potrebni, da se otrok spravi ven!

 

Pomislite na to praktično: imamo velikega otroka, ki mora skozi majhna izhodna vrata, toda Bog je zasnoval način, kako to čudežno omogočiti. Zato se namesto da se upirate tem popadkom, ko pridejo, raje strinjajte z Božjim načrtom za svoje telo. Recite: »To je dobro, to je Božja stvar. Gospod, pomagaš mi potisniti tega otroka ven.«

 

Porod bo veliko lažji, če boste to storili. Tukaj je pričevanje druge ženske o njeni izkušnji poroda: »Prijateljica in moj mož sta bila z mano med porodom. Molili so za naju [Ni ravno čas za molitev med porodom – molitev bi morala biti že v porodni sobi]. Preživela sem vse. Resnično sva prebrodila to. Z vsem, kar sem imela, sem preprosto verjela in bila sem tako navdušena nad tem. Vedela pa sem tudi, da če ne bo šlo tako, potem ne bo šlo tako in da sem prišla do tistega mirnega kraja.

 

Veliko sem se izobraževala – veliko sem brala o biološkem delu stvari, vendar nisem vedela, kako močni naj bi bili občutki – ne veste. Zaigrali smo nekaj hvalnic zame, kar je bilo v pomoč. Bila je najbolj čudovita izkušnja, kar bi jo lahko opisala. Bog me je srečal na vse načine. Ni bilo kričanja ali stiskanja ali česa takega – bila je zelo mirna izkušnja.

 

V Izaiju nam pravi, da če boš svoj um osredotočil Nanj, te bo ohranil v popolnem miru  in točno tam so bile moje misli – na Bogu. Preprosto sem ostala popolnoma mirna in se prepustila dogajanju. Porod ni bil dolg. 10 minut po porodu sem možu povedala, da sem pripravljena na ponovitev vsega! Zdravnica je odhajala in jaz sem rekla: »Počakaj, ne moreš oditi, kaj pa moja posteljica?« Rekla je: »Draga, je ni več!« Po porodu sem se počutila celovito in popolno. Možu sem povedala, da mislim, da je Bog ženske s tem blagoslovil. Mislim, da je to velik blagoslov, in včasih sem mu rekla: »Mislim, da veliko zamudite – res.« Bila je čudovita in neverjetna izkušnja, potem pa je prišel naš dragoceni dojenček.«

 

Gre za to, da dobimo povsem novo miselnost: vsi smo se učili, da je porod težka in težavna stvar, a Bog nam je vedno dal nekaj lepega, vendar si tega nismo mogli prisvojiti zaradi svoje nevednosti in različnih strahov, ki jih imamo. Nekateri ljudje se morajo osvoboditi strahu, ki izvira iz prejšnjih travmatičnih porodov, ki so jih imeli. Neka ženska je poklicala ministrstvo Henryja Wrighta – za to žensko so morali moliti po telefonu in reči: »Osvobajam te strahu iz zadnjega poroda.« Ta gospa je imela težaven porod, ker se je zelo bala tega, kar se je zgodilo zadnjič. Skrbelo jo je, da se bo to ponovilo in da je strah vplival na fizično delovanje njenega telesa. Potem ko so zanjo molili in jo osvobodili tega strahu, se je njen otrok spustil v porodni položaj. Kmalu zatem je rodila. To je le primer, kako strah vpliva na to, kako nosite otroka in kako poteka porod.

 

Ne dovolite prijateljicam, da vam pripovedujejo grozljive zgodbe o svojih porodih. Ko vam bodo povedali o nekom, ki je imel travmatičen porod, se boste borili s strahom, da bi se to lahko zgodilo tudi vam. Težaven porod ni nalezljiv. Strah pa je! Zato le vljudno recite: »Oprosti, nočem slišati tega, hvala. Prosim, samo pozitivne zgodbe.«

 

Nosečnost je zelo ranljiv čas in svoje srce morate varovati pred strahom. Rada bi vas izzvala, da začnete verjeti, da je Božji načrt, da bo vaša porodna izkušnja čudovita. Vsakič, ko se vam med nosečnostjo porodi strašljiva misel, da bo porod morda težaven ali boleč, preprosto recite nekaj takega: »Oče, kesam se, ker sem verjela v ta strah. Prosim te, odpusti mi. V veri ti zaupam, da bo moj porod vse, kar si si zamislil, v vsej svoji lepoti in polnosti.« Tudi če morate to storiti 25-krat na dan, samo nenehno obnavljajte svoj um in te misli ujemite v poslušnost Kristusu (2 Korinčanom 10:5). To je potovanje in morate ga prehoditi korak za korakom.

 

Zakaj se morate za to potruditi?

 

Današnji starši in stari starši so živeli v generaciji, ki je vedela, kaj pomeni trdo delati. Vendar pa je življenje mlade generacije v naši današnji družbi zelo, zelo olajšano. Imamo pralne stroje, pomivalne stroje, mikrovalovne pečice, avtomobile, mobilne telefone itd. Današnja mlada generacija nima pojma, kako dobro se ima, in ker jim je življenje tako olajšano, mnogi od njih nimajo zelo dobre delovne etike. Mislijo, da jim je treba vse izročiti na srebrnem krožniku. Ko se poročijo, pričakujejo, da bodo imele vse, kar imata mama in oče, in ne upoštevajo, da so oni celo življenje delali, da so prišli tja, kjer so. Vse kupijo s kreditno kartico, da si lahko zdaj privoščijo luksuz, namesto da bi najprej delali zanj in zaslužili denar.

 

Pred padcem sta imela tudi Adam in Eva zelo lahko življenje. Živela sta v rajskem vrtu, kjer je bil samopostrežni bife s sadjem, kadar koli sta se počutila tako, ni bilo treba delati in sta uživala v druženju z Bogom v hladnih večerih. Bolje od tega ne bi moglo biti. Adamu in Evi se ni bilo treba za nič resnično potruditi.

 

Po tem, ko sta grešila, je Bog razglasil, da bodo posledice tega takšne, da bo moral Adam delati na zemlji in da bo morala tudi Eva delati med porodom. Kakšna je bila Božja modrost, ko je od ženske zahteval, da se med porodom trudi? No, ko moraš za nekaj resnično delati, ko to končno dobiš, to ceniš veliko bolj, kot če bi ti bilo to le dano na srebrnem pladnju. Med porodom, ko mora ženska za to delati (nisem govorila o  bolečini), se v njej dogaja globoko delo, ki ga ni mogoče izraziti z besedami. Medicinske študije so pokazale, da epiduralna in carski rezi ženski odvzamejo nekaj, kar naj bi bilo doseženo med porodom, in so posledično bolj nagnjene k poporodni depresiji.

 

Kako je ženska rešena med porodom

 

V 1 Timoteju 2:15 piše, da bo ženska rešena z rojevanjem otrok. Beseda rešena v tem stihu se ne nanaša na odrešenje – ženske ne dosežejo odrešenja z rojevanjem otrok! Beseda rešena pomeni, da bo ozdravljena z rojevanjem otrok; To pomeni tudi, da bo ohranjena in ozdravljena. Ena od stvari, za katero jih je sovražnik poskušal prevarati; ženske med porodom, je ozdravitev, ohranjenost in ozdravitev. Ko ženska prebrodi porod od začetka do konca brez ekstremnih medicinskih posegov ali zdravil, se v njenem telesu in duši zgodi globoko delo, ki ga ni mogoče primerjati z ničemer na svetu, kar bi ženska kdaj koli lahko izkusila.

 

Tukaj je del pričevanja ženske, ki je imela čudovit in neboleč porod: »Ne obsojam nikogar, ki je prejel epiduralno, ker bi bila jaz prva kandidatka, ki bi dvignila roko zaradi olajšanja bolečine, ampak preprosto ga nisem potrebovala. Način, kako me je Bog srečal v tistih trenutkih, je način, o katerem je težko govoriti, ne da bi se čustveno razvnela. Obnovil mi je mojo ženskost na način, za katerega nisem vedela, da jo potrebujem. Popeljal me je na mesto v moji ženskosti, v moji identiteti in v mojem bitju, kjer se je okrepila moja izkušnja.

 

Ko imam v življenju trenutke, ko imam res težek dan ali grem skozi težko obdobje, se to sliši tako nenavadno, ampak tisto, o čemer razmišljam, da bi se spodbudila v Gospodu, je moja izkušnja poroda! Večina ljudi noče več razmišljati o tem! Toda način, kako me je Bog srečal in kako je Bog v meni vnesel življenje, ko sem mu zaupala skozi to izkušnjo – zaradi tega sem boljša ženska. Imam več za dati vsakomur, ki se mi približa, zaradi tega, kar se je zgodilo v tistem času poroda, kjer piše, da boste ozdravljeni, ohranjeni in celoviti. To je tisto, kar je Gospod nameraval med porodom. Ne vem, kako se je domislil ideje, da bi to uporabil pri porodu, ampak je, in verjamem, da je to tisto, s čimer želi  sovražnik oropati ženske, ki niso rodile otroke.«

 

Če niste doživele dobrega poroda, vam Bog še vedno lahko povrne, kar ste izgubile, ker je Bog – to ne pomeni, da morate imeti otroka in podoživeti ozdravljajočo, ohranjujočo izkušnjo poroda, da bi se lahko obnovile, ozdravile, ohranile in postale celovite. Porod je verjetno ena od mnogih različnih situacij v življenju, ki jih Bog uporablja, da nas ozdravi in ​​obnovi. Če ga prosite, bo Bog obnovil leta, ki so jih kobilice pojedle v vašem življenju. Lahko greš k njemu in rečeš: »Bog, leta 1963 so me oropali in prihajam k tebi, da dobim to obnovo.« Nova doba se dotika nekaterih od teh načel naravnega poroda z meditacijo in odvračanjem strahu in tesnobe od vašega miselnega življenja. Vendar pa učijo tudi hipnozo, da ste lahko budne, a rodite naravno. Ali menite, da so te ženske ozdravljene, ohranjene in celovite, kot pravi 1 Timotej 2:15? Mislim, da ne. Božja pot je edina pot, če želite v celoti izkoristiti koristi poroda.

 

Ne samo, da imajo ženske koristi od dela, ki se opravi med porodom, ampak tudi moški. Oni so prvi, ki požanjejo sadove ozdravitve, ohranitve in celjenja ženske. Zato je ta nauk namenjen Bogu, da pride in ženskam povrne izgubljeno; kajti česar so bile ženske oropane, so bili oropani tudi moški.

 

Porod je tudi pomemben čas za povezovanje – med žensko in Bogom, med žensko in njenim možem ter z njenim otrokom. To je čas, ki ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim, ko se ženska nauči globlje zaupati v Boga, počivati ​​v Njem in preprosto videti, kaj bo storil. Če ste oseba, ki ima vedno rada vse pod nadzorom, vam priporočam, da to težavo premagate, preden začnete porod, saj med porodom greste naprej, dokler ne končate in ne pridete do točke, ko samo Bog ve, kaj se dogaja v vašem telesu. Tudi če porod poteka res dobro in je vse super, pride v tem porodu trenutek, ko ste samo vi in ​​Bog in nihče drug. To je kraj, ki ga ni mogoče ustrezno opisati z besedami, a je to kraj, ki ga pozna vsaka ženska, ki je rodila: tukaj prideš do točke, ko pomisliš: »Ali bom umrla?« Ne zato, ker bi fizično čutila bolečino, ampak zato, ker je to najbolj čuden kraj, na katerem si kdaj bila, ker nimaš nobenega nadzora nad svojim telesom. To telo bo naredilo tisto, za kar je narejeno, pa če ti je všeč ali ne!

 

In ko pride ta misel, je tvoj odnos z Bogom največji dejavnik, ki te potegne skozi ta trenutek. Dovoli Bogu, da se spopade z vsemi strahovi in ​​težavami z nadzorom v tvojem življenju, saj bo to vplivalo na način rojstva tvojega otroka in posegle v Njegov načrt za tvojo porodno izkušnjo.«

 

Ne poskušaj prilagoditi svoje porodne izkušnje

 

Nekaj, česar se mnoge ženske ob poroki ne zavedajo, je, da njihova telesa niso več njihova (glej 1 Korinčanom 7:4). Ko si rekla »Da«, si oblast nad svojim telesom prepustila možu, in delno je bila namenjena rojevanju otrok. Poleg tega, ko spočneš in otrok raste v tebi in se sčasoma rodi, bo dobil vse. V nekem smislu bo vladal tvojemu življenju. Morda boš morala spremeniti način prehranjevanja, kako razmišljaš o svojem videzu in morda boš morala spremeniti svoje fizične navade. Dojiti boš morala in spoznala boš, da tvoje telo ne pripada več tebi.

 

Po navadi smo zelo egocentrične. Gre za to, kaj si želimo in potrebujemo. Vendar pa bi te rada, ko gre za tvojo porodno izkušnjo, spodbudila, da spremeniš svoj način razmišljanja od tega, kar misliš, da si želiš, k temu, kar si Bog želi zate. Mnoge ženske si želijo prilagoditi svojo porodno izkušnjo: »To si želim, onega pa nočem. Želim si, da bi porod potekal toliko časa in da bi se porod odvijal tako ob tem času itd.« Zato imajo to miselno idealizacijo o tem, kako naj bi se odvijala njihova popolna porodna izkušnja in kaj si želijo.

 

V redu je imeti te želje in pravzaprav so mnoge od njih zelo usmerjene v zdravje. Vendar porod pogosto ne poteka točno tako, kot smo načrtovali, in ko je končan, smo razočarani in užaljeni, ker mislimo, da smo razočarali Boga, svoje otroke ali sebe, ker porod ni potekal tako, kot smo si želele, mislimo, da nismo dobile porodne izkušnje, ki jo je določil Bog. Vendar to morda ni nujno res.

 

Kar bi morale reči, je: »Kako si Bog želi, da bi bilo?« Samo Bog pozna tega otroka. On je edini, ki pozna otrokovo osebnost in kakšni bodo njegovi darovi in ​​talenti. Zato samo Bog ve, kaj ta otrok potrebuje in kaj je zanj najboljše. Zato moramo zaupati Bogu in ga prositi, naj prilagodi porodno izkušnjo tako, da je najboljše za otroka. Kar si na koncu dneva želimo, je zdrav dojenček in zdrava mati, in zaupali bomo Bogu, kako bomo to dosegli. Reči moramo: »Gospod, kot starši si želimo, kar si želiš tudi Ti.« Želimo se prepričati, da dobiš tisto, kar si videl, ko si ustvaril tega otroka pred stvarjenjem sveta, in porod je pomemben del tega. Zaupati moramo Bogu in sebi. Zaupali bomo, Gospod, da boš porod organiziral v skladu s svojim božanskim načrtom za tega otroka.« Prosimo ga, naj porodno izkušnjo prilagodi Svojemu božanskemu načrtu za tega otroka.

 

V Drugi Mojzesovi knjigi, 1 poglavje, 15–20, je bil iz Egipta izdan odlok, s katerim je kralj hebrejskim babicam ukazal, naj umorijo dečke, ko so hebrejske ženske rodile. Ko je kralj videl, da babice tega ne počnejo, jih je poklical, da bi ugotovil, zakaj so pustile dečke živeti. Babice so rekle, da niso mogle priti pravočasno, ker so hebrejske ženske prehitro rodile. Babice so kralju povedale, da hebrejske ženske niso bile kot egipčanske – bile so živahne! Hebrejske ženske so te dojenčke izrinile, še preden so babice sploh prispele na kraj dogodka. Kar je Bog dovolil takrat, lahko dopusti tudi zdaj, in sicer, da se porod zgodi pravočasno.

 

Prej sem omenila, da je Donna Wright rodila svojo hčerko v 45 minutah. Tega ne moremo uporabiti kot standard, saj je Božji čas za vsako žensko drugačen, ker je vsak otrok drugačen, vendar bi to zagotovo moral biti cilj v naši generaciji. Ni formule ali določenega vzorca, kako naj bi porod izgledal. Ne morem vam natančno povedati, kako dolgo naj bi trajalo, ker je odvisno od tega, kaj zmorete in kaj Bog želi storiti. Za vsako žensko je to drugačna pot. Zato namesto da bi se primerjali z drugimi ženskami, zaupajte temu, kar ima Bog za vas. Tukaj je del pričevanja ene ženske in lekcija, ki se je je morala naučiti o zaupanju v Boga in v njegov čas, namesto v to, kar si je želela: »Rada imam svoje otroke pravočasno. Nočem sedeti tam 2 ali 3 dni v porodu in tudi ne bi smela. Ko pa sem rodila tretjega otroka, sem spoznala, da ne gre tako, kot bi si želela. In to me je motilo! Povem vam, da so to duševne in duhovne stvari.

 

Vse je bilo bolj naporno kot imeti otroka, ker razmišljam: »Ali se moram za kaj pokesati? Sem naredila kaj narobe?« In takrat začneš te stvari odbijati od drugih pomočnikov in oni rečejo: »V redu si. Umiri se. Samo počivaj.« In veste, ta odlomek iz Svetega pisma mi je prišel na misel, in sploh nisem vedela, kaj je to.

 

Slišala sem Pismo Hebrejcem 10:35. Prosila sem moža, naj mi ga prebere, in tam piše: »Ne zavrzi svoje zaupnosti, ki ima veliko povračilo.« Ker sem začela dvomiti vase in se spraševala, ali sem storila kaj narobe. Začela sem misliti, da tega ne zmorem. Bog je rekel, ne zavrzi svoje zaupnosti, ker potrebuješ potrpežljivost! To je izven konteksta – če preberete celotno pismo Hebrejcem, 10. poglavje. Bog tukaj ne govori o porodni situaciji, ampak mi je v tistem trenutku govoril v bolnišnični sobi: »Potrebuješ potrpežljivost. Ko pa izpolnite Božjo voljo (in zame je bila Božja volja takrat mir in zaupanje), boste morda prejeli obljubo, kajti še malo časa in tisti, ki pride (in bil je fant, v redu) ne bo odlašal. Pravični bo živel iz vere.«

 

Bog me je takrat srečal z besedo in mi je pomagala. To je bila prelomnica. Bila sem pri 8 cm (še 2 cm, preden lahko iztisnem otroka) in nisem čutila nobenega nelagodja ... to je Božja stvar! Na koncu sem nekaj ur čakala pri 8 cm in začelo je postajati neprijetno, toda takoj ko mi je Bog dal to besedo, sem razumela, da to ni zame. Bog mi je dal ta sklep – to ni zame ali moja porodna izkušnja. To je za mojega otroka. Ni se mu mudilo, da bi prišel, in to sem razumela. Začelo se mi je dojemati, da gre za to, kako Bog želi, da ga pripeljem na svet – ne za to, kakšno pričevanje bom imela o tem, kaj je Bog storil v mojem življenju. Gre za življenje mojega otroka.

 

»Ko sva prišli do točke, ko sva pustila, da je Bog z mojim telesom naredil svoje in sva se z otrokom umaknila s poti, je bilo zabavno. V porodu sem našla prostor veselja in radosti, in to je Božja stvar. Pela sem pesmi, ker je Bog v mojem srcu takrat počel nekaj zelo duhovnega, in Bog lahko stori, kar hoče, če se umaknemo s poti.«

 

Spodbujam te, da v porodno sobo vstopiš z mislijo, da želiš, da porod poteka čim bolj naravno, če pa kdaj ne zmoreš – naroči zdravilo proti bolečinam! Ni treba, da si mučenica. To ni tvoj neuspeh, ampak prostor za pomoč. Številna pričevanja žensk, ki sem jih poslušala in so rodile po naravni poti, niso prejemale zdravil proti bolečinam preprosto zato, ker jih niso potrebovale. Če pa iz nekega razloga pri tebi ne gre tako, ne izgubi miru. Včasih se med porodom zgodijo stvari, ki jih nismo načrtovali. Samo preučiti moraš svoje možnosti in nadaljevati. Še naprej zaupaj in se zanašaj na Boga.

 

Kar zadeva strah, se je težko spopasti s prekoračitvijo predvidenega roka poroda. Takrat zdravniki postanejo vznemirjeni in začnejo pritiskati na vas, da porod sprožite z zdravili. Razlog za to je, da medicinska literatura navaja, da obstaja povečano tveganje za fetalno stisko med porodom in aspiracijo mekonija, ko nosečnost napreduje dlje od 42. tedna. Fetalna stiska je medicinski izraz, ki pomeni, da je otrok iz nekega razloga v težavah (na primer, da ne dobiva dovolj kisika) in je v nevarnosti. Mekonij je prvo blato, ki ga otrok izloči. Če otrok izloči mekonij, ko je še v maternici (to je eden od znakov fetalne stiske), ga lahko pogoltne in se z njim zaduši. Če mekonij pride v pljuča, lahko povzroči poškodbe in pljučnico. Kljub temu, da so ti zapleti redki in je možnost njihovega nastanka tako majhna, bodo zdravniki želeli sprožiti porod, ker se morajo tudi sami zaščititi. Če bi vam dovolili nadaljevati nosečnost in bi se ti zapleti razvili, bi bili lahko toženi. Vendar pa so najpogostejši vzrok za prepozno nosečnost napačni datumi, tj. datum poroda ni bil pravilno izračunan. Večinoma prepozno ni slabo. V tej luči tiste, ki niste noseče, vendar poznate nosečnico: ko je zelo velika, je videti, kot da bo vsak čas počila, in je blizu ali čez predvideni datum poroda, prosim, ne hodite k njej in ji ne recite: »Tega otroka še nisi rodila! Ali ga ne bi morala že roditi?!« To jo bo samo vznemirilo, tega pa ne potrebuje.

 

Ne pozabite, da sem pojasnila, da je nosečnost za žensko zelo ranljivo obdobje. Potrebuje vašo spodbuda in pozitivno potrditev. Čas rojstva otroka prihaja od Očeta in Njegov čas je vedno popoln. On je tisti, ki pokliče tega otroka.

 

Blagoslovljeni ste, tam ste, da bi bili blagoslovljeni in da bi bili blagoslov. 

Večina nosečih žensk se obnaša, kot da so bolne ali invalidne. Nosečnost ni prekletstvo! Je blagoslov! Neplodnost je prekletstvo! Spodbujam vas, da imate enak odnos kot ta gospa, ki je med svojim pričevanjem o porodu dejala naslednje: »Odločila sem se, da se bom, ko bom šla tja, ne bom obnašala, kot da sem bolna. Obula sem si Nike čevlje in imela oblečene trenirke. Invalidskemu vozičku sem rekla: »Ne, hvala«. Šla sem na porod in rekla: »Tukaj sem, da rodim!« Nisem nameravala biti tam, ker sem bolna in je z mano nekaj hudo narobe – tam sem, ker sem blagoslovljena, tam sem, da bi bila blagoslovljena, in tam sem, da blagoslavljam. Preprosto bom jaz in ne bom gospodična Bolna, medtem ko bom tam. Takoj ko sem rodila, sem se naličila in ko je zdravnik prišel malo pozneje, je mislil, da sem sestra na obisku.«

 

Pritegniti pozornost sveta

 

Ko vidite ženske, ki počnejo, kar je Bog namenil, in je porod čudovita, lepa in mirna izkušnja – to pritegne pozornost sveta. Donna Wright in številne druge ženske, ki so imele porodno izkušnjo, kot jo je določil Bog, so imele medicinske sestre in glavne medicinske sestre, ki so prišle in rekle: »Takšne stvari tukaj preprosto ne vidimo. Kako ste to storile? V katero cerkev hodite? Katere vere ste vsi?« Celo prosili so jih, naj gredo in delijo svoja pričevanja ter učijo študente na fakultetah za medicinske sestre. Ni boljše oblike evangelizacije kot izkazovanje Božje moči in ljubezni skozi način življenja.

 

Pomen Očetovega pokrivanja

 

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zdravniki postali avtoriteta. Veljalo je: »Zdravnik ve, kaj je najbolje, in kar reče, velja.« V tem času je medicina naredila zelo veliko napako, in sicer, da je očeta odstranila iz porodne sobe. Možje niso smeli biti tam s svojimi ženami med rojevanjem otrok. Dovolili smo, da nam je naša kultura odvzela tisto, kar je Bog namenil, da bi bila skupaj. Naravni porod ni le odstranitev zdravil, ampak vrnitev očeta. Moški ima zelo pomembno vlogo med porodom. Res je, da moški niso zelo v pomoč pri samem porodu in zagotovo nimajo pojma, skozi kaj greste. Vendar pa mož – fenomenalno duhovno pokroviteljstvo in avtoriteta v njegovi družini – še nismo videli. Ko je bil moški tam, da bi pokril svojo ženo, je to preprečilo veliko stvari, ki so posledica očetove odsotnosti med porodom, vključno s smrtjo. Poleg tega je samo blagoslovil svoje otroke, medtem ko so bili tam z ženo, da bi jo spodbujali med porodom iz maternice. To za žensko naredi nekaj preprosto neverjetnega. Tolaži jo njegova prisotnost in si ga želi. Najpomembneje pa je, da mora biti mož tam, da takoj ko se otrok rodi, sliši očeta, ki ga blagoslavlja. Oče mora biti tam in govoriti svojemu otroku: »Dober fant! Dober sin si! Pridna deklica! Kakšna lepa hči si! Tako sem vesel, da si se rodil! Ti si takšen blagoslov in blagoslovljen boš povsod, kamor greš in pri vsem, kar počneš!« Še nismo videli fenomenalnih rezultatov v naslednji generaciji, ko so očetje tam, da bi pokrivali svoje žene, jim dajali očetovo ljubezen in blagoslavljali svoje otroke, ko prihajajo iz maternice.

 

Ne podcenjujte moči očetovega pokrivala. Donna Wright je povedala zgodbo o tem, kako je bila noseča z eno od svojih hčera. Dojenček je pogosto vtaknil nogo pod njeno rebro, kar je bilo zelo neprijetno. Svojega moža Henryja Wrighta je prosila, naj govori z otrokom in mu reče, naj se premakne – in vsakič, se je otrok premaknil. Vedela je, da je to zato, ker ima on oblast nad njo in njenim otrokom. Možje morajo v žensko telo vnašati zdravje in celovitost, včasih tudi vsak dan. Biblija pravi, da je moč življenja in smrti v jeziku (Pregovori 18:21) in to še posebej drži, ko gre za očete, ki govorijo o svojih nosečih ženah in nerojenih otrocih.

 

Neverjetne stvari so se zgodile, ko so očetje govorili vezem in jim ukazali, naj se lepo raztegnejo, kostem, naj se pripravijo na porod, in naj dojenček zavzame pravilen položaj za porod.

 

Možje, ko so vaše žene noseče, potrebujejo vašo potrditev. Nosečnica je lepa ženska in mora slišati, da ji to poveste. Ne glede na to, kako je videti tvoja žena, tudi če ima trikrat večji trebuh in boke od tvojih, ji poveš, da je videti dobro. Nekatere ženske ne morejo imeti moža, ki bi jih pokril in podpiral, ko bodo rodile. To je v redu. Biblija pravi, da je tvoj prvi mož Gospod in da bo tam, da te pokrije in ti pomaga, ko tvoj zemeljski mož ne bo mogel biti tam zate. Izaija 54:5: »Kajti tvoj mož je tvoj Stvarnik – Gospod nad vojskami je njegovo ime – in Sveti Izraelov je tvoj Odrešenik; Gospod, Bog vse zemlje, se imenuje.«

 

Z generacijskimi krivdami se je treba spopasti

 

Žal smo v svojih družinah in življenju nosilci krivic – nočemo biti, a smo. Če te stvari preprosto pustimo nerešene, bodo te krivice, ki se širijo po naši krvni liniji v našem družinskem drevesu, vplivale tudi na naše otroke.

 

Eno od načel, ki jih učim v tej knjigi, je, da Božja popolna volja pravzaprav ni zdravljenje, njegova popolna volja je, da ne zbolite. Ista načela, ki jih uporabljate za ozdravitev, so ista načela, ki bodo, ko jih uporabite v svojem življenju zdaj, preprečila bolezni. Bolezni v življenju svojih otrok lahko preprečite tako, da se pobotate z Bogom in se pokesate za te krivice v svojem življenju in v generacijah svojega družinskega drevesa. Z vero si lahko prisvojite odrešitev, ki jo je Jezus dal na križu, in v njegovem imenu zlomite generacijsko moč greha. Bog ne more preklicati le prekletstva, ampak lahko tudi ozdravi genetske napake z darom čudežev in to tudi stori.

 

Genetsko podedovane bolezni in kako se z njimi spopasti sem podrobneje razložila v poglavju na strani 153. Za zaročene pare je dobro, idealno pa je, da se pred spočetjem otroka spoprimejo s čim več generacijskimi težavami v družinskem drevesu. To ne bo pomagalo le otroku, ampak tudi ženski pri porodu.

 

Pomembno se je znebiti duha smrti, ki morda teče skozi vaše družinsko drevo. Če so družinski člani v generacijah pred vami imeli splave ali zapletene porode, poiščite duhovne korenine tega in se s tem spoprimite (glejte - Pred spočetjem otroka, stran 153). Če je v vašem življenju kaj fizičnega, kar morda ni povezano z nosečnostjo ali porodom, je vseeno dobro, da se pogovorite s čim več generacijskimi težavami in ugotovite, kaj je vzrok tega, ter se s tem spoprimete.

 

Tukaj je pričevanje ženske, ki se je morala spopasti s svojo jezo, ker je vplivala na njenega otroka v maternici: »Ko se spopadate s stvarmi, kot so jeza in drugi grehi, se ne spopadamo le s seboj, ampak se obrnemo tudi na otroka v maternici, ker prenašamo svojo krivico, pa če nam je všeč ali ne.

 

Ko sem rodila prvega otroka, mi ni šlo dobro in sem bila jezna zaradi nečesa. Svojo jezo sem opravičila z besedami: »No, Gospod, ti razumeš.« Čutila sem, da je dojenček začel brcati in brcati. Dojenček prej ni tako brcal – moja jeza je vplivala celo na otroka v maternici. Povem vam, da sem se dvakrat pokesala, ker je ena stvar, ko se spopadaš s svojimi stvarmi, ko pa vidiš, da vplivajo na drugo življenje, se želiš s tem hitro spopasti.

 

Poklicala sem svojega moža in rekla sem: »Moram se pokesati. Jeza me preplavlja in to vpliva na tega otroka.« Molil je zame in za otroka. Otrok je našel popoln mir in nikoli prej ali pozneje se ta otrok v maternici ni tako obnašal. Zato vas želim spodbuditi, da če pomagate ženskam, ki imajo otroka, lahko molite za tega otroka v maternici. Ni vam treba čakati, da se rodi. To lahko storite zdaj.«

 

Tudi ko pride do zapletov, Bog lahko doseže svoje.

 

Prebrala sem več poročil o primerih, kjer je Bog čudežno posegel v življenja žensk, ki so imele zaplete med nosečnostjo. Na primer, poznam tri ženske, ki so imele placento previo. Placenta previa je stanje, pri katerem se posteljica pritrdi na napačnem mestu v maternici: namesto da bi se pritrdila v zgornjem delu maternice, se pritrdi na dnu maternice blizu materničnega vratu, kjer naj bi otrok ob rojstvu zapustil maternico. Posledično morajo zdravniki opraviti carski rez, da bi otroka dobili ven, saj bi lahko bila v primeru naravnega poroda ogrožena tako materina kot otrokova življenja zaradi zapletov, ki se lahko pojavijo pri placenti previi. Vendar pa z Bogom ni nujno, da je tako.

 

Za placento previo stojijo duhovne korenine, tako kot pri večini drugih bolezni. Te tri ženske so se s temi duhovnimi koreninami spopadle s kesanjem. Ko so šle k zdravniku in opravile še en ultrazvok, se je pri vseh treh ženskah posteljica premaknila. Z medicinskega vidika je to radikalen čudež, saj se posteljica, ko se enkrat pritrdi, običajno ne premika več. Kot da bi bila vaša ušesa pritrjena na določenem mestu, nato pa se po kesanju in molitvi nenadoma premaknejo na drugo mesto! To se je zgodilo s posteljicami teh žensk v maternici. Tukaj je pričevanje ene ženske.

 

 15. junij 2006: »Še posebej se želimo zahvaliti vsem vam, ki ste molili za nas glede nosečnosti najinega sina. Veliko dni smo se spraševali, ali bomo sploh kdaj držali najinega malčka. Bil je pravi boj, a Gospod je imel roko nad nami. Za tiste, ki niste vedeli, imela sem nekaj splavov in zdelo se je, da bom imela še enega. Bilo je dolgih devet mesecev. Ko sem bila v petem mesecu nosečnosti, sem začela rojevati, a naša čudovita cerkvena družina je stala ob nas, posredovala in verjela. Potem smo izvedeli, da bomo morali imeti carski rez, ker je posteljica preprečevala otroku, da bi se rodil. Zdravnika je skrbelo, da bi se posteljica lahko odlepila in ogrozila otrokovo življenje. Ponovno smo začeli moliti in posredovati za čudež.« Na naslednjem pregledu pri zdravniku mi je zdravnik naredil še en ultrazvok in stal tam v šoku. Rekel je: »Ne morem verjeti! Posteljica se je popolnoma premaknila!« Pogledali smo ga in mu rekli: »Molimo za čudež.« Pogledal nas je in se strinjal – točno to je bilo. Bog je segel v mojo maternico in premaknil posteljico.«

 

Ta otrok se je rodil zdrav. Mati je bila zdrava. Marko 11:22–24: »22 Jezus pa jim je rekel: »Verjemite v Boga [nenehno].« 23 Resnično vam povem: Kdor reče tej gori: »Dvigni se in vrzi v morje!« in v srcu ne dvomi, ampak verjame, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24 Zato vam pravim: Karkoli boste prosili v molitvi, verjemite (zaupajte in bodite prepričani), da vam bo dano, in boste [dobili].«

 

Jezus je v Mateju 9:27–29 rekel tudi: »Po vaši veri, zaupanju in zaupanju [v moč, ki je vložena vame] naj se vam zgodi.« Z Bogom je vse mogoče! Vendar moramo imeti modrost in razsodnost, da vemo, zakaj so se ti zapleti sploh zgodili; z duhovnimi koreninami, ki so za njimi, se moramo spopasti z molitvijo, kesanjem, osvoboditvijo in obnovo uma. Potem boste videli, da se dogajajo čudeži.

 

Placenta previa!

 

Medicinska skupnost še nikoli ni slišala za odlepitev in ponovno pritrditev posteljice na pravem mestu! To je Božja stvar! Zato želim spodbuditi vašo vero, da lahko Bog doseže, kako želi, da se naši otroci rodijo, tudi če pride do resnih zapletov.

 

Ne obsojajte se

 

V tem poglavju sem vključila več pričevanj žensk, ki so upoštevale Božja načela glede poroda in posledično imele čudovite porode. Če pa ste imeli prejšnje porode, kjer vam ni šlo tako, prosim, ne dovolite hudiču, da ta pričevanja uporabi kot obtožbo, da bi vas obsodil in obtoževal. Nekatere od vas ste imele slabe izkušnje pri porodu in morda nikoli več ne boste imele otrok. Verjamem, da vas je hudič oropal, vendar to ne pomeni, da vas Bog ni sposoben ozdraviti in obnoviti na način, kot si želi. Težava je v tem, da, kot pravi Ozej 4:6, propadamo zaradi pomanjkanja znanja. Zato torej moram učiti ta načela, ne morem se izogniti temu, da vam povem resnico, ker vas lahko užali.

 

Če imate močne občutke neuspeha, ker ste to prebrali in spoznali, da stvari niste storili tako, kot bi jih morali storiti – osvobodite se tega v Jezusovem imenu. Osvoboditi se morate vsake krivde in sramu, ki spremljata slabe izkušnje s porodom, saj je Jezus, ko je umrl na križu, vzel nase vašo krivdo in sramoto.

 

Prosim vas, da si odpustite in preprosto pustite, da gre. Če ste imeli slabo izkušnjo z zdravniki, kjer so bile sprejete napačne odločitve, malomarnost ali nepravilno ravnanje – je za vas zelo pomembno, da jim odpustite. Morda boste morali odpustiti celo Bogu, ker menite, da je On kriv za to, kar se je zgodilo, ali da vas je pustil na cedilu. Več o odpuščanju pojasnjujem v poglavju na strani 481. Če ste bili eden tistih ljudi, ki so doživeli slabo porodno izkušnjo, ne glede na to, ali ste bili otrok ali mati, in ne glede na to, ali je šlo za travmo ob rojstvu, popkovino ovito okoli vratu, nezmožnost dihanja, smrt in tako naprej, vam priporočam, da se s tem spopadete s pomočjo služenja. Potrebujete pastorja ali nekoga, ki hodi blizu Bogu, da bo molil za vas.

 

Morda potrebujete osvoboditev od duha smrti in brezbožne žalosti. V Jezusovem imenu morate zlomiti njeno moč, da ne bo več vplivala na vaš um in telo. Obstaja žalost, ki jo je Bog določil za spopadanje z izgubo, obstaja pa tudi brezbožna žalost, ki vas veže na preteklost in vam preprečuje, da bi šli naprej v prihodnost in se oprijeli vsega, kar ima Bog za vas. Pavel je v Filipljanom 3:13–14 rekel: »Eno pa delam [to je moja edina želja]: pozabim, kar je za mano, in se napenjam za tem, kar je pred mano, ter se trudim doseči cilj, da bi dosegel [najvišjo in nebeško] nagrado, h kateri nas Bog v Kristusu Jezusu kliče gor.«

 

VIRI: Znanje v tem poglavju izvira iz nauka Donne Wright in Adrienne Shales z naslovom »Roditi na boljši način«. Če želite izvedeti več, se obrnite na ministrstvo Henryja in Donne Wright na podlagi podatkov, navedenih na strani z referencami.