Michelle Strydom - 11. Del - ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

 

ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

- 'NOBENA BOLEZEN NI NEOZDRAVLJIVA'

– Michelle Strydom – 11. del

Prevod Zdravko Zapušek

 

 

Zaščita pred telesno travmo in boleznijo prihaja iz poslušnosti

 

Psalm 91:1–16: »Kdor prebiva v skrivnem kraju Najvišjega, bo ostal trdno in varno v senci Vsemogočnega [čigar moči se noben sovražnik ne more upreti].

Govoril bom o Gospodu: On je moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, vanj zaupam in se nanj zanašam! Kajti [takrat] te bo rešil iz zanke ptičarja in pred pogubno kugo. [Takrat] te bo pokril s svojimi perutmi in pod njegovimi krili boš našel zatočišče; njegova resnica in njegova zvestoba sta tvoj ščit in obramba.

Ne boš se bal groze noči, ne puščice (hudobnih naklepov in obrekovanj), ki leti podnevi,

ne kuge, ki hodi v temi, ne uničenja in nenadne smrti, ki pustoši opoldne.

Tisoč jih pade ob tvoji strani in deset tisoč na tvoji desnici, toda tebe ne zadene.

Le opazovalec boš [sam nedotakljiv v skrivnem kraju Najvišjega], ko boš videl plačilo za krivičnike.

Ker si Gospoda izbral za svoje zatočišče in Najvišjega za svoje prebivališče,

te ne bo doletelo nič hudega, nobena nadloga ali nesreča ne pride blizu tvojega šotora. Kajti svojim angelom bo zapovedal [posebej] glede tebe, naj te spremljajo, te varujejo in ohranjajo na vseh tvojih poteh [poslušnosti in služenja]. Na svojih rokah te bodo nosili, da ne zadeneš ob kamen svojo nogo. Pohodil boš leva in gada; mladega leva in kačo boš poteptal. Ker me ljubi, ga bom rešil; povišal ga bom, ker pozna moje ime [osebno pozna moje usmiljenje, ljubezen in dobroto – zaupa in se zanaša name, saj ve, da ga nikoli ne bom zapustil, nikoli].

Klical me bo in mu bom odgovoril; z njim bom v stiski, ga rešim in počastim.

Z dolgo življenjsko dobo ga bom nasičil in mu pokazal svoje odrešenje.«

 

Psalm 91 je Božja obljuba zaščite. A kakšen je pogoj? V prvem verzu – »Kdor prebiva v skrivnem kraju Najvišjega«. Bivati v skrivnem kraju Najvišjega pomeni razvijati tesen odnos z Bogom, tako da preživljaš čas v občestvu z Njim, v tistem skrivnem kraju, kjer sta samo ti in On.

Ponovno – več časa kot preživiš z Bogom, bolje ga spoznaš. Bolje kot ga spoznaš, bolj ga iskreno ljubiš. Iz tvoje ljubezni do Njega izvira življenje poslušnosti. V 9. verzu psalma 91 piše, da bo zapovedal svojim angelom, naj te varujejo na vseh tvojih poteh poslušnosti in služenja.

V Stari zavezi so bolezni prihajale na Izrael zaradi neposlušnosti postavi. Odpuščanje za njihovo neposlušnost je pomenilo tudi ozdravljenje njihovih bolezni. V Psalmih 107 beremo, da so se njihove stiske začele, ko so se s hotenim grehom in hudobijo sami umaknili izpod zaščitnega dežnika zaveze (Psalm 107:11;17-18). Ko pa so klicali h Gospodu: »19 V svoji stiski so vpili h Gospodu, njihovih tesnob jih je odrešil: 20 poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam.« (Psalm 107:19–20).

Mi smo pod Novo zavezo – a še vedno se lahko z grehom in neposlušnostjo samovoljno umakneš izpod Božjega zaščitnega dežnika in s tem odpreš vrata hudiču, da pride z boleznijo in nesrečo. To sem doživela v svojem življenju.

Na primer, bila sem udeležena v dveh precej resnih prometnih nesrečah. V eni od njih sem hodila v poslušnosti z Gospodom. To ne pomeni, da sem bila popolna ali živela popolnoma brez greha, ampak sem ljubila in služila Bogu po svojih najboljših močeh. Pijani voznik je zadel v vrata in kolo na voznikovi strani mojega avtomobila. Oba sva vozila s hitrostjo približno 110 km/h, zato je bil trk izjemno močan. Moj avto se je zavrtel v neobvladljivem drsenju, drugi avto pa se je prevrnil in obstal na strehi. Ljudje v drugem vozilu so bili hudo poškodovani in moj avto je bil popolnoma uničen. Jaz pa nisem imela niti praske. Pravzaprav sem takoj izstopila iz svojega avta, da sem nudila prvo pomoč poškodovanim v drugem vozilu. Bog me je zaščitil na vseh mojih poteh poslušnosti in služenja, tako kot je obljubil.

Vidiš, v življenju bodo zagotovo preizkušnje in stiske, skozi katere boš moral iti – Gospod ti ne obljublja lahkega življenja brez težav ali trpljenja. Psalm 34:19 pravi, da je veliko stisk in zla, ki zadevajo pravičnega, toda Gospod ga iz vseh rešuje. Imela sem prometno nesrečo, a me je Gospod v njej rešil. V Psalmu 91 Bog obljublja, da te bo zaščitil in rešil, dokler ga ljubiš in hodiš v poslušnosti Njemu.

Imela sem še eno prometno nesrečo, ko sem bila še na univerzi. Tokrat sem bila v neposredni neposlušnosti. Sveti Duh mi je v tistem tihem, nežnem glasu šepnil, naj ostanem doma in se učim, saj sem imela bližajoče se izpite. A moja mesena narava ni imela volje – hotela sem iti v kino, in to sem tudi naredila. Na poti je avto pred menoj nenadoma ustavil, ker je zavijal. Nisem ga opazila pravočasno in bilo je prepozno, da bi zavila – tako sem se zaletela naravnost vanj. Z glavo sem udarila v vetrobransko steklo in povsod je bilo krvavo. Še danes imam brazgotino na čelu od te poškodbe. Takoj me je preplavilo Božje prepričanje, saj sem namerno stopila v neposlušnost in se s tem umaknila izpod Njegovega zaščitnega dežnika.

Zaščita, ki jo Bog obljublja v Psalmu 91, je neverjetna. Pravi, da tisoč jih pade ob tvoji levi strani in deset tisoč na tvoji desnici, toda tebe ne doseže (vrstica 7). Kaj lahko ubije deset tisoč ljudi hkrati? Ena možnost je atomska bomba. Po Psalmu 91, ko hodiš v ljubezni in poslušnosti, si tako nedosegljiv pod senco in zaščito Boga Vsemogočnega, da se lahko atomska bomba razstreli poleg tebe in ti ne bo nič!

Vau. To ni samo Božja zaščita pred razvojem bolezni, ampak tudi pred telesnimi poškodbami zaradi kakršnekoli travme (npr. nesreče, sevanja, bombe itd.). Pravzaprav je Bog tako zelo zaskrbljen za tvojo zaščito, da te bo varoval celo pred tem, da bi udaril s prstom ob kamen! Vrstica 12 pravi: »12 Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« To je obseg zaščite, ki jo imaš na vseh svojih poteh poslušnosti in služenja.

Nekdo, ki je nagnjen k nesrečam (ki se mu ves čas dogajajo nesreče, ki ves čas kaj polomi ipd.), ima lahko podedovano prekletstvo. Nekje zgoraj v družinskem drevesu te osebe je nekdo nekoga ogoljufal. Na primer: bil je nepošten v poslu, je kaj ukradel ali premaknil mejo svojega soseda – in zaradi tega je nad to osebo poslan duh, da ga kaznuje. Če to velja za tebe, pojdi pred Boga, svojega Očeta, in z iskrenim kesanjem izpovej grehe in krivde svojih očetov. Reci: »Oče, ne vem, kaj se je zgodilo zgoraj v zgodovini moje družine, a prosim, osvobodi me tega duha, ki povzroča, da sem nagnjen k nesrečam. Osvobodi me dedne krivde, ki je to povzročila, v imenu Jezusa.« Biti nagnjen k nesrečam je lahko tudi eno izmed prekletstev prostozidarstva. O genetsko podedovanih težavah in kako se z njimi spopasti, govorim bolj podrobno v poglavju na strani 153.

Psalm 91 ima za mojo družino velik čustveni pomen, ker smo ga živeli in smo večkrat doživeli Božjo zvestobo Njegovi obljubi. Z vami bom delila eno zgodbo:

»Moja stara starša, Coen in Ruth Strydom, sta sodelovali v vojni. V tej vojni si je skupina moških obupno prizadevala ubiti mojega dedka. Zaradi lažjega pripovedovanja bom te moške, ki so skušali ubiti mojega dedka, imenovala »hudobni možje«. Takrat je bil moj dedek kmetovalec. Hudobni možje so se skrivali in čakali na dedka v koruznih poljih ter na mestu na kmetiji, kjer so delali opeke. Težava je bila, da vsakič, ko je kdo nameril puško v mojega dedka, je pred njega stopil moški, visok več kot 190 cm, oblečen v bleščeče bela oblačila. Moj dedek za to ni vedel. Nekega dne, ko se je nameraval odpraviti do skednjev, je v svojem duhu začutil, da ne sme iti. Običajno ni nikoli dovolil delavcem, da vozijo njegovo vozilo, a tisti dan je zaradi močnega notranjega občutka poslal voznika. Hudobni možje so čakali mojega dedka pri skednju. Ko je tja prišel njegov voznik, so ga ujeli in zvezali ter ga zasliševali. Vprašali so ga: »Kdo je tisti zelo visoki beli moški, ki vedno stopi vmes, ko hočemo ustreliti gospoda Strydoma?« Voznik jim je odgovoril: »Pojma nimam, o kom govorite. Nikoli nisem videl nobenega visokega moškega v belih oblačilih z gospodom Strydomom.« Hudobni možje so se tako razjezili, da so ga hudo pretepli, ker so mislili, da laže. Voznik je potem povedal zgodbo mojemu dedku – tako je ta izvedel, kaj se je dogajalo.

Po nekem času so se hudobni možje začeli sramovati v svoji skupnosti, ker so ljudje govorili: »To sta samo dva stara človeka in po vsem tem času ju še vedno ne morete ubiti.« Hudobni možje so potem rekli: »Ne skrbite, v soboto zvečer ju bomo ubili.«

Naslednjo soboto zvečer je deset hudobnih mož s puškami prišlo do hiše mojih starih staršev na njihovi kmetiji. Malo kasneje so kmečki delavci videli hudobne može, kako v strahu bežijo mimo njihovih hiš in se sploh niso ustavljali. Naslednji dan je moj dedek videl stopinje hudobnih mož zunaj ograje in spoznal, da so res bili tam, a šele kasneje je izvedel celotno zgodbo. Kmetijski delavci so povedali starima staršema, da so tisto noč videli hudobne može bežati mimo njihovega naselja.

V pivnici naslednjo soboto so ljudje v skupnosti vprašali hudobne može: »Kaj se je zgodilo? Videli smo vas, kako bežite za svoja življenja, a mislili smo, da ste šli, da jih ubijete.« Hudobni možje so razložili, da so ob prihodu do hiše videli na stotine in stotine zelo visokih ljudi v bleščeče belih oblačilih v vrtu in da jih je to prestrašilo do smrti.

Kasneje so moji stari starši spet doživeli napad. Pred tem so jim ob treh različnih priložnostih trije različni ljudje telefonirali in rekli: »Pravkar smo prebrali najbolj čudovit psalm v Svetem pismu – Psalm 91. Želimo, da ga tudi vi preberete.« Moja stara starša sta bila takrat poročena že 60 let in od dne, ko sta se poročila, vsako jutro, ko se zbudita, in vsako noč, preden gresta spat, skupaj bereta Božjo besedo in molita. Zvečer 27. novembra sta prebrala »Dnevni kruh« in svetopisemski odlomek za tisti dan je bil Psalm 91. Kasneje tisto noč ob 23. uri sta bila napadena. Napad je trajal štiri ure in vsak del njune hiše je bil prestreljen. Moja babica ni imela niti enega kosa oblačila ali pohištva, ki ne bi bil prestreljen. Naslednje jutro so v hiši pobrali 3000 tulcev nabojev pušk. Izstrelili so tudi 7 raket in vrgli 6 ročnih bomb. Nekatere od teh bomb so eksplodirale v prostoru, kjer sta bila moja stara starša. Okoli glave mojega dedka so bile v steni krogle. Njegova glava je bila polna prahu, a niti en naboj ni zadel njega ali moje babice. Cela hiša je bila razstreljena, a stara starša sta bila popolnoma nepoškodovana.

Kmečki delavci so naslednje jutro doživeli pravi šok, ko so videli, da sta še živa. Spomnite se Psalm 34, vrstica 19: »Mnogo nesreč doleti pravičnega, toda iz vseh ga Gospod rešuje.« Od takrat dalje moji stari starši skoraj vsak dan molijo Psalm 91 nad svojim življenjem, in ko sem bila otrok, so mi ga tako vtisnili v srce, da sem ga znala na pamet že pri osmih letih. Ko sem bila stara 16 let, sem bila ugrabljena z orožjem v Avondalu v Harareju. Ugrabiteljev je bilo približno 11 (a ne morem reči zagotovo). Vsi ti moški so bili oboroženi. Jaz, moja prijateljica in njen oče nismo imeli nobenih možnosti. Bila sem v situaciji, kjer sta me dva moška držala s pištolami na moji glavi, me preklinjala in mi grozila. Toda sredi te situacije sem imela neverjeten mir. Ko sem stala tam, sem glasno rekla: »Gospod, pokaži mi, da si zvest svoji besedi…« in začela sem govoriti Psalm 91. V nevarnosti pride iz tvojih ust tisto, kar si vsak dan polagala v svoje srce. Bog me je iz te situacije rešil brez ene same praske.

Zdaj pa, obstajajo ljudje, ki so doživeli tragične dogodke, kjer so izgubili svoje otroke, zakonca ali ljubljene osebe v vojnah, nesrečah ali ropih, in ne bom vam rekla, da je bilo to zaradi njihove nepokorščine – ne poznam jih in ne vem, kaj se je takrat dogajalo v njihovem življenju. Nimam vseh odgovorov in ko gre za nesreče, ne razumem vsega. Samo kažem vam to, kar vidim v Božji Besedi – Psalm 91 pravi, da ko hodiš v pokorščini in ljubezni, si nedosegljiv v skrivnem bivališču Najvišjega. V 1 Janezovem pismu 5:18 piše, da ko hodiš v poslušnosti, te hudič ne more doseči – ne more te prijeti, ker si kakor olje, ki mu spolzi skozi prste.

Obstajajo ljudje, ki Svetega pisma ne jemljejo dobesedno, ker verjamejo, da so svetopisemski verzi samo prispodobe, vendar sem se naučila, da Bog v Svetem pismu resnično misli to, kar pravi, in reče točno to, kar misli.

En primer je v Pregovorih 17:22, kjer Bog pravi, da potrti duh suši kosti. V poglavju o alergijah bom razložila, kako je to dobesedno res. Duh potrtosti dejansko izsuši kosti. V Pregovorih 14:30 piše, da sta ljubosumje in zavist gniloba kosti – in v nadaljevanju boste videli, da je to dobesedno res.

Že večkrat sem omenila Luka 21:26, kjer piše, da bodo v poslednjih časih ljudem odpovedovala srca zaradi strahu – znano je, da je večina srčnih bolezni povezanih s strahom, tesnobo in stresom. Tako da, ko Bog v Psalmu 91 pravi, da ko hodiš v poslušnosti, si tako nedosegljiv v skrivnem prostoru Najvišjega, da lahko ob tebi eksplodira atomska bomba in ubije deset tisoč ljudi, a tebe ne poškoduje – verjamem Mu, dobesedno in videli ste, kako se je to dobesedno zgodilo v zgodbi mojih starih staršev. Dokler hodim v poslušnosti, me ni strah za svojo varnost, ker vem, da me bo Bog varoval in da sem hudiču nedosegljiv.

Prej sem omenila Andrewa Wommacka in Kennetha Hagina: Andrew Wommack v 40 letih službe ni bil nikoli bolan, razen enkrat, ko so se začeli simptomi prehlada, ker je zašel v neposlušnost Bogu, tako, da je preveč delal in ni pravilno skrbel za svoje telo. Pokesal se je in simptomi so takoj izginili.

Kenneth Hagin je tudi rekel: »Odkar poznam resnico Božje Besede glede božanskega zdravja in ozdravljenja, me je kakršnakoli telesna motnja dosegla samo takrat, ko sem prišel izpod zaščite. Ne mislim, da sem nekaj ukradel ali lagal, le nisem bil poslušen Bogu tako, kot bi moral. Nisem služil na način, kot mi je Bog naročil. Tako sem prišel izpod zaščite in odprl vrata sovražnikovim napadom. Pokesati sem se moral in spet stopiti v vrsto. In v trenutku, ko sem to storil, sem bil tudi fizično takoj v redu.«

 

Ne Mečem Vseh Ljudi v En Koš

Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod. (Izaija 55:8).

»Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi.« (1 Korinčanom 1:25). Boga zagotovo ne bom omejevala ali ga zapirala v škatlo s tem, da bi trdila, da je vsa bolezen vedno posledica greha in da te bo Bog ozdravil samo, če se pokesaš. Ne, sploh ne. Kot sem prej omenila, nam medicinska statistika kaže, da je 87 do 95 % bolezni mogoče izslediti do greha v miselnem življenju. Toda to pomeni, da ostane 5 do 13 %, kjer so bolezni zaradi drugih razlogov.

Jakobovo pismo 5:14–15 pravi, da naj se, če je kdo bolan, obrne na starešine Cerkve, ti naj ga pomazilijo z oljem in če je grešil, mu bo odpuščeno. Beseda »če« pomeni, da ni vsaka bolezen posledica greha. Obstajajo težave, ki niso povzročene z grehom, na primer telesna poškodba zaradi nesreče. V tem primeru kesanje ni potrebno, samo služiti in moliti je treba za ozdravljenje ali ustvarjalni čudež v Jezusovem imenu, če ni ovir za ozdravljenje.

Na primer, če ima oseba grenkobo proti povzročitelju nesreče ali krivdo do sebe, ker sebe krivi za nesrečo, so to sekundarni grehi, ki lahko postanejo ovira za ozdravljenje, čeprav bolezen ni bila prvotno posledica greha.

V Janezovem evangeliju 9:1–3 imamo primer telesne napake, ki ni bila posledica osebne ali podedovane krivde: 1 Ko je šel mimo, je zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. 2 Njegovi učenci so ga vprašali: »Rabi, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« 3 Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela.«

Učenci so Jezusu postavili teološko pravilno vprašanje, ker so v stari zavezi poznali povezavo med grehom in boleznijo. Vendar je Jezus pojasnil, da ta človek ni bil slep zaradi greha, ampak zato, da bi se Bog proslavil s tem, da ga je ozdravil. Pomembno je opaziti, da v tej vrstici Bog ni bil proslavljen zaradi njegove bolezni – to je velika zmota, ki jo danes najdemo v cerkvi – ljudje mislijo, da so pričevalci, ker Bogu dajejo slavo s tem, da sprejemajo trpljenje, bolečino in bolezen.

S to zmoto, da bolezen prinaša Bogu slavo, se bom ukvarjala kasneje v tem poglavju. Povzamem lahko takole: obstajata dve strani tega – ena je bolezen kot posledica greha in druga so izjeme, kjer bolezen ni posledica greha. V obeh primerih obstaja rešitev za ozdravljenje, toda kadar je prisoten greh, ga je najprej treba priznati in se pokesati.

In ravno ko mislimo, da smo vse razčistili in razumeli, da je bolezen posledica greha in da je pogoj za ozdravljenje kesanje, gre Bog in ozdravi nekoga, za katerega vemo, da ne izpolnjuje pogojev, ker ima v življenju greh. In to lahko v nas vzbudi jezo, ker mislimo, da si mi zaslužimo več kot oni! Včasih Bog v svoji suverenosti izbere, da bo ozdravil ljudi celo medtem, ko so še vedno v grehu.

Rimljanom 9:14–15: »Kaj naj torej rečemo? Ali je pri Bogu nepravičnost? Nikakor ne! Saj pravi Mojzesu: Usmilil se bom, kogar se bom usmilil, in usmiljenje bom pokazal, do kogar bom usmiljen.«

Nekdo me je nekoč vprašal: »Če je kesanje nujen predpogoj za ozdravljenje, zakaj potem v evangelijih ozdravljenje pogosto pride pred sporočilom odrešenja, ki govori o potrebi po kesanju? Tudi v Apostolskih delih se zdi, da je kesanje sledilo šele po ozdravljenju?«

Poznam žensko, ki je odšla na misijonsko potovanje v Etiopijo. Tam je bila Božja moč prisotna za ozdravljenje in dogajali so se številni veliki čudeži. Moški, ki je bil slep, z degeneriranimi zrkli, ki sta bili pogreznjene globoko v očesne votline, je bil čudežno ozdravljen in odšel z novimi očmi. Otrok, ki se je rodil gluh, je bil v trenutku ozdravljen in je popolno slišal. Ljudje z deformiranimi nogami so vstali, njihove noge so bile čudežno ozdravljene in so postale povsem normalne. Vsak dan je bilo čudežno ozdravljenih na stotine močno deformiranih in bolnih ljudi, pa dvomim, da se je kdorkoli od njih prej pokesal svojih grehov. Pravzaprav mnogi sploh niso poznali Boga — a ni trajalo dolgo, da so začeli spraševati: »Kdo je ta Bog?«

Če se nekomu, ki še ni rešen, zgodi ozdravljenje, bo želel vedeti, kdo ga je ozdravil! Videla sem, da ko ljudje doživijo Božjo moč v svojem življenju, se hitro prebudijo v spoznanje, da je Bog resničen in jih začne vleči, da bi ga želeli spoznati. In takrat se odpre priložnost, da se oznani sporočilo odrešenja.

To je pravzaprav tudi bistvo evangelijev po Mateju, Marku, Luku in Janezu ter Apostolskih del – širjenje sporočila odrešenja, potrjeno z znamenji in čudeži (glej Marko 16:17–20). To je namenjeno neodrešenim ljudem. V Etiopiji je mnogo ljudi izročilo življenje Bogu, potem ko so doživeli ali bili priča Njegovi čudežni moči ozdravljenja. In takrat se je začel proces očiščenja greha – posvečenje. Bog včasih najprej ozdravi in osvobodi ljudi, nato pa jih začne spreminjati.

V evangelijih Jezus razodeva ljubezen, sočutje in usmiljenje Boga ter Njegovo moč nad hudičem in boleznijo v številnih čudežnih ozdravljenjih. S tem je pokazal, da Božja ljubezen premaga greh in zlo. Enako so delali Njegovi učenci in zgodnja cerkev v Apostolskih delih.

Po tej demonstraciji pa v pismih od Rimljanom do Juda Bog obravnava naše posvečenje po odrešenju. Posvečenje je postopen proces, kjer se z Božjo besedo (»kopeljo Besede«) in sodelovanjem s Svetim Duhom odstranjujejo grešne, mesene in svetne lastnosti, ter se vanje vgrajuje značaj in um Kristusa.

Kasneje bom v tem poglavju razložila, da je končni namen posvečenja, da bi bili preoblikovani v Jezusovo podobo (2 Korinčanom 3:16–18) – ozdravljenje pa je stranski proizvod posvečenja.

Pisma od Rimljanom do Juda so napisana za Cerkev, ne za neodrešene. Ko gre za bolezen v Božjem ljudstvu, v Cerkvi, Bog ravna drugače, ker bi že morali vedeti bolje. Z nami ravna podobno kot z Izraelci v Stari zavezi. Moramo duhovno odrasti v Besedi in iti skozi proces posvečenja, kot ga opisujejo ta pisma. Ne moreš živeti po evangelijih Mateja, Marka, Luka, Janeza in Apostolskih del, dokler ne sprejmeš posvečenja iz Rimljanom do Juda. Z drugimi besedami: ne moreš pričakovati Božjega blagoslova, če je v tvojem življenju greh, ki ga je treba razrešiti.

Ko gre za Božje ljudstvo v Cerkvi, je ozdravljenje obljuba, ki pripada Božjim otrokom v zavezi (Izaija 53:5; Matej 8:17; Izaija 61:1–4; Luka 4:18; Psalm 103:3). Vendar pa ima vsaka obljuba pogoj.

Po mojem opazovanju je Bog najprej zainteresiran za naše posvečenje, kot uvod v ozdravljenje in osvoboditev. V večini primerov je nujno, da poravnamo svoje srce z Bogom, tako da se pokesamo greha. S tem se vrnemo pod Njegovo besedo, kjer so izpolnjeni pogoji za ozdravljenje, in tako se postavimo v položaj, da lahko prejmemo od Boga, kar potrebujemo.

Zato je odgovor na zgoraj omenjeno vprašanje: »Če je kesanje nujen predpogoj za ozdravljenje, zakaj v evangelijih ozdravljenje pride prej kot sporočilo odrešenja?«

Odgovor je naslednji:

Ključno sporočilo te knjige je, da sta kesanje in posvečenje pogoj za ozdravljenje, in ni namenjeno neodrešenim, temveč Cerkvi. Delo evangelista je iti ven in oznanjati sporočilo odrešenja, spremljano z znamenji in čudeži, kar vključuje čudežna ozdravljenja – tako kot vidimo v evangelijih in Apostolskih delih. Ko evangelisti »ulovijo ribe« (neodrešene), potem pa naj »očistim ribe« z uporabo posvečenja iz Rimljanom do Juda – po modelu, ki ga opisuje Jakob 5:14–15.

Jakob 5:14–15 (SSP3): »14 Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. 15 In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni.«

Ko govorimo o ljudeh, ki še niso odrešeni in so bili ozdravljeni – če se nato ne pokesajo greha, ki je povzročil bolezen, in ne gredo skozi proces posvečenja, ne bodo obdržali svojega ozdravljenja. Bolezen se bo vrnila, če bodo nadaljevali s svojimi grešnimi miselnimi vzorci.

»14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« (Janez 5:14).