Lažni tolažniki
Sveto pismo vsebuje zanimivo soočenje dveh slavnih kraljev. Prvi je bil
kralj David, drugi pa njegov sin, kralj Salomon. Kralj David je v Besedi opisan
kot mož po Božjem srcu. David je začel kot pastir, ki je čuval očetove ovce;
bil je najnižji izmed nižjih, najmlajši od osmih sinov. Že od svojih skromnih
začetkov je David hodil pošteno in v odnosu z Bogom. Bog je bil njegov vir za
vse, za moč, da je premagal leve in medvede, za moč, da je premagal velikana
Goljata, za zaščito pred kraljem Savlom, ko ga je hotel ubiti iz ljubosumja, in
za modrost, da bi vodil Božje ljudstvo. Bog je bil celo njegov vir, ko so se
njegova lastna družina in prijatelji obrnili proti njemu in se je počutil
samega in se ni imel kam obrniti.
Poslušaj, Gospod, moj glas, s katerim kličem, izkaži mi
milost in me usliši! Tebi pravi moje srce: »Iščite moje obličje!« Tvoje
obličje, Gospod, iščem. Ne skrivaj svojega obličja pred mano! Ne zavračaj v
jezi svojega služabnika! Moja pomoč si postal, ne zavrzi in ne zapusti me, Bog
moje rešitve. Zares, moj oče in moja mati sta me zapustila, Gospod pa me
sprejema. (Psalm 27:7-10).
Zaradi njegove stanovitnosti ga je Bog blagoslovil zaradi neokrnjenosti
njegovega srca in mu dal Izraelov prestol ter ga osvobodil vseh njegovih
sovražnikov.
Izbral je svojega služabnika Davida, vzel ga je iz ovčjih
staj. Pripeljal ga je od doječih, da bi pasel njegovo ljudstvo Jakoba, njegovo
dediščino Izraela. Pasel jih je s popolnostjo svojega srca, z razumnostjo
svojih rok jih je vodil. (Psalm
78:70-72).
Salomon je bil blagoslovljen z bogastvom in modrostjo brez mere. Imel
je vse in vse, kar si človek lahko zaželi. Njegovo kraljestvo je bilo
blagoslovljeno z mirom in soočal se je z zelo malo težavami v primerjavi s
svojim očetom Davidom. Kraljica iz Sabe opisuje njega in njegovo kraljestvo
takole:
Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih
dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi! Nisem verjela, kar so pravili,
dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali!
Tvoja modrost in blaginja presegata sloves, o katerem sem slišala. Blagor
tvojim možem, blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred teboj in
poslušajo tvojo modrost. Slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad
teboj in te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod vekomaj ljubi Izraela,
te je postavil za kralja, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.« (1. Kralji 10:6–9).
Človek bi mislil, da bi kralj Salomon v svojem obilju vsega dobrega
uspeval v Gospodovih blagoslovih vse dni svojega življenja, vendar ni bilo tako.
Nekaj je bilo v njegovem srcu, kar je imelo potrebo
po iskanju ženske družbe v presežku. Beseda pravi, da je imel 700 žena in 300 priležnic.
Kralj Salomon je – poleg faraonove hčere – ljubil veliko
tujk: Moábke, Amónke, Edómke, Sidónke in Hetejke, iz narodov, o katerih je
Gospod rekel Izraelovim sinovom: »Ne družite se z njimi in oni naj se ne
družijo z vami: gotovo bodo vaša srca zapeljali k svojim bogovom.« Teh se je
Salomon oklenil v ljubezni. Imel je sedemsto knežjih in tristo stranskih žená;
njegove žene so zapeljale njegovo srce. (1 Kraljev 11:1-3).
Varno lahko sklepamo, da je imel težave z odvisnostjo in da ga je to
vodilo stran od Boga. Ob koncu življenja je padel v malikovalstvo, gradil je
višave in častil malike svojih žena.
Ko se je Salomon postaral, so mu žene nagnile srce k
drugim bogovom. Njegovo srce ni bilo več célo za Gospoda, njegovega Boga, kakor
srce njegovega očeta Davida. (1
kraljev 11:4).
Na podlagi teh dveh primerov lahko sklepamo, da zasvojenost ni zgolj
posledica stiske, ampak je prej vir, h kateremu se človek odloči pobegniti, da
bi prejel ljubezen in zadovoljstvo, ki ju potrebuje.
Vsaka zasvojenost je zakoreninjena v potrebi biti
ljubljen. Je pretirana naklonjenost do nekoga ali nečesa, ki temelji na
potrebi, ki zahteva izpolnitev. To je oblika malikovanja, ker nadomešča potrebo
po Bogu v naših življenjih in namesto tega naredi to stvar naš vir. Obvladuje
nas in postane naš gospodar. Bog nas je zasnoval s potrebo po ljubezni posebej
zato, da bi lahko bil naš vir, ker je ljubezen, da bi lahko hodili v odnosu z
njim.
Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in
verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki OSTAJA v ljubezni, OSTAJA v Bogu
in Bog OSTAJA v njem. (1 Janez
4:16).
Zasvojenost v svojem življenju lahko prepoznamo, če
obstaja nekaj, česar se ne moremo znebiti preprosto tako, da se tako odločimo.
Lahko je mehanizem za pobeg ali nekaj, kar uporabljamo, da se
potolažimo ali spremenimo razpoloženje, da bi se počutili bolje. Zasvojenosti
zajemajo veliko več kot le droge, seks in alkohol, lahko so nakupovanje,
prehranjevanje, ljudje, video igre, filmi, družbeni mediji; seznam je neomejen.
Da bi to postavili v pravo perspektivo, moramo opozoriti, da večina teh
stvari ni slaba sama po sebi ali sama zase, toda če se izza njih nahaja napačen
duh, demonski duh, ker z njo zapolnjujemo potrebo ali praznino, ali da bi našli
tolažbo ali mir, ki bi jih morali najti v Bogu, je to kraj, kjer prestopimo
mejo v lažne tolažnike in neustrezna čustva, ki nas zadržujejo v tej odvisnosti.
Popolnoma v redu je imeti hobi ali nekaj, v čemer uživamo v prostem
času, da se sprostimo. Lahko pa to postane problem, če te iste stvari uporabimo
kot pobeg, da se nam ne bo treba ukvarjati s čustveno težavo, ki se pojavi, ko
se pojavi sprožilec, tesnoba ali negotovost.
Ko poskušamo pobegniti od težave ali stiske v svojem življenju in se z
njo ne spopadamo pravilno, jo v bistvu pometamo pod preprogo v upanju, da se
bomo lahko izognili njenim posledicam. To bo samo povzročilo kopičenje težav,
ki jih bo kasneje vedno bolj nemogoče rešiti.
Zasvojenost dejansko zagotavlja nekakšen pozitiven učinek na osebo;
sicer se nihče ne bi obrnil na to. Vendar imajo koristi tudi posledice, ker
niso dejanska rešitev. Morda od njih začasno prejmemo tolažbo ali mir ali dobre
občutke, vendar so ponaredek Božje resnične in trajne tolažbe, miru in dobrega
počutja. Zahtevajo ponavljajoče se uživanje in zagotavljajo le koristi, ki jih
iščemo, ko dobimo ta 'zadetek'. Beseda pa nam pravi, da vsak dober in popoln
dar prihaja od našega nebeškega Očeta.
Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj,
od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave. (Jakob 1:17).
Zato smo lahko prepričani, da bomo deležni resničnih in trajnih
koristi, če je Bog naš vir, kamor pritečemo, da bi ustrezno obdelali stisko in
se spopadli z njo. V bistvu je zasvojenost zamenjava za Svetega Duha.
Zasvojenost se bo ponudila kot tolažnik, čeprav nam je bil Sveti Duh dan kot
pravi in edini Tolažnik.
Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem
imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam
zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce
naj se ne vznemirja in ne plaši. (Janez
14:26-27).
Lažni tolažnik lahko nudi samo začasne koristi. Pogosto išče samega
sebe in samozadovoljitev. Njegov glavni cilj je spodbuditi osebo, da si
prizadeva za stvari, zaradi katerih se bo počutila bolje, ne da bi morala iti k
Bogu in prevzeti odgovornost za stvari v svojem življenju, ki jo morda mučijo.
Mnogi ljudje, ki se borijo z odvisnostmi, ne vedo, kako se pravilno
soočiti s stisko. Menijo, da je njihova edina možnost, da se sprostijo ali
najdejo alternativne oblike miru in ljubezni, da
bi zadovoljili svojo obupno potrebo po ljubezni.
Resnični Tolažnik nam je bil poslan, da nas pouči, da nam prinese mir,
da nam da moč, da postanemo zmagovalci, in da nam pomaga odraščati kot Božji
otroci, da bomo bolj podobni našemu nebeškemu Očetu.
Bog nas ni pustil samim sebi, da sami najdemo rešitev za te stvari. Njegov
Sveti Duh je vedno tam, da nas povezuje s srcem Boga Očeta. Vendar se moramo v
vsaki situaciji odločiti, ali se bomo obrnili na svojega Očeta in mu dovolili,
da deluje na naša srca, da bi si opomogli in premagali stvari, ki nas mučijo.
S čimer se danes ne bomo ukvarjali, bo jutri še vedno naš problem, ne
bo izginilo. Tako lahko izbiramo, kako se bomo s tem spopadli in v kakšnem duhu
se bomo s tem spoprijeli.
Lahko se preverimo in se začnemo izogibati zasvojljivim nagnjenjem
tako, da prepoznamo, kdaj se poskušamo zapreti, izklopiti ali lažno tolažiti. V
tistem trenutku lahko gremo naravnost k našemu nebeškemu Očetu in ga prosimo,
naj nam pokaže, čemu se izogibamo ali kaj nas moti, tako da nam bo lahko pomagal
to presejati in pravilno obdelati.
Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo
dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala. (Hebrejcem 4:16).
V tem nam ponuja toliko milosti in usmiljenja. Če se vrnemo v stari
vzorec odvisnosti, nas Bog ne bo obsodil. Sovražnik je tisti, ki bo prinesel
krivdo, sramoto in obtožbo. Prepoznati moramo, kako skuša uporabiti te stvari,
da bi nas ločil od Boga in preprečil, da bi tekli k Njemu. Beseda ne pravi, da
moramo vse delati popolno, vendar vedno znova govori o popolnem srcu do Boga.
Ta beseda »popoln« iz izvirnega hebrejskega prevoda pomeni: poln,
pravičen, pripravljen, miroljuben, popoln, tih, celovit.
Bog gleda na željo našega srca, da delamo, kar je prav, in hodimo v
odnosu z njim in po njegovih poteh. On nam je dal odškodnino za padce in
neuspehe, mi moramo dati to isto odškodnino. Ne gre za vse ali nič, ko pademo,
preprosto spet vstanemo, obrišemo prah s sebe in poskusimo znova. Sčasoma, ko
bomo še naprej vadili in dozorevali, bomo vse manj padali na nekem področju,
dokler ne bomo zmagali nad njim. Beseda ne pravi, da pravični nikoli ne pade,
ampak pravi, da pravični človek večkrat pade, a spet vstane.
Kajti sedemkrat pade pravični in spet vstane, krivični pa
se spotikajo v hudobijo. (Pregovori
24:16).
Vsi se moramo odločiti, ko pademo ali se borimo, ali si bomo opomogli
ali bomo ostali na tleh in se valjali v tej krami? Če ostanemo na tleh, bomo
morali najti nekaj, kar nas bo tolažilo, razen Boga, da se bomo počutili bolje.
Če pa se odločimo hoditi kot Božji otroci, lahko spet vstanemo, se pokesamo,
prejmemo naše ozdravljenje in odpuščanje, ki ju Bog vsakič ponudim brezplačno,
in gremo znova naprej.
Ali ni olajšanje vedeti, da Bog ne drži naših neuspehov nad našimi
glavami? Beseda pravi, da kolikor je Vzhod oddaljen od Zahoda, toliko jih je On
odstranil od nas.
Usmiljen in milostljiv je Gospod, počasen v jezi in bogat
v dobroti. Ne pravda se venomer, ne očita na veke. Z nami ne ravna po naših
grehih, ne vrača nam po naših krivdah. Zakaj kakor je nebo visoko nad zemljo, je
njegova dobrota silna nad tistimi, ki se ga bojijo. Kakor je vzhod oddaljen od
zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva. Kakor oče izkazuje usmiljenje nad
otroki, Gospod izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo. Zakaj on pozna
našo sestavo, spominja se, da smo prah. (Psalm 103:8-14).
Včasih smo morda sami sebi postavili previsoka pričakovanja, ali
merila, celo večja od tistih, ki nam jih je naložil Bog Oče. Njegova največja
zapoved je preprosto ljubiti Boga, ljubiti sebe in ljubiti druge. Če torej z
vsem srcem iščemo Njegovo ljubezen, se bo vsa njegova dobrota izpolnila v našem
življenju. Zasvojenosti nam bodo onemogočile, da bi dali ali prejeli to
ljubezen. Ponudila nam bo slepo ulico pri vsem, v kar vlagamo svoja čustva, kar
ni od Boga. Da bi ljubezen še naprej tekla v naših življenjih, moramo ostati
povezani z virom ljubezni in življenja, ki je Bog sam.
Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama
roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. (Janez 15:4).
Glede na knjigo dr. Henryja Wrighta, Insights into Addictions, oseba,
ki se bori z odvisnostmi, pogreša preprostost evangelija; svojega novega
rojstva ne mešajo z vero s sprejemanjem Boga, sebe in drugih v ljubezni.
Ne moremo dovoliti, da nas karkoli loči od Božje ljubezni in naše
identitete kot njegovih sprejetih in ljubljenih otrok. Tam lahko najdemo
popolnost in celovitost našega duha, duše in telesa. V tem stanju bivanja in
pripadnosti bomo našli vse udobje, mir in ljubezen, ki smo jih kdaj koli potrebovali.
Pred Bogom lahko preiščemo svoje srce in ga prosimo, naj nam pokaže vse
skrite kraje, ki smo jih skrivali pred Njim ali jih celo zaprli vase. Prinesti
želi resnično in trajno ozdravitev in okrevanje, ne pa začasne preveze. Je
nežen in sočuten in nas ne bo grajal ali zaradi česar bi se počutili slabo.
Lahko nas vidi ločene od greha, ki deluje v nas, in nas od znotraj in zunaj
pozna takšne, kot nas je ustvaril, ne takšne, v katere nas je sovražnik
poskušal oblikovati.
Jezus je najvišji véliki duhovnik
Potrudimo se torej stopiti v ta počitek, da ne bo kdo po tem
zgledu padel zaradi nepokornosti. Božja beseda je namreč živa in dejavna,
ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in
mozga ter presoja vzgibe in misli srca. Ni je namreč stvari, ki bi bila nevidna
pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali
odgovor.
Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega
vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč
vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč
takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej
z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki
nam bo v pravem trenutku pomagala. (Hebrejcem
4:11-16).
Zdaj se postavlja vprašanje, ali se bomo ponovno odločili podrediti Bogu kot Gospodu našega življenja ali pa se bomo še naprej podrejali tem stvarem, ki so bile zasnovane za naše uničenje in nam neusmiljeno vladajo? To je naša izbira.
Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas
pobegnil. (Jakob 4:7).
https://www.beinhealth.com/false-comforters/
Ni komentarjev:
Objavite komentar