Jack Huges - KO PREHRANJEVANJE POSTANE GREH

 

 

Ko prehranjevanje postane greh - 1. del

Pastor Jack Hughes

Verjetno najpogosteje spregledani grehi v cerkvi so grehi uživanja, pomanjkanja samokontrole in discipline na področju prehranjevanja. Medtem ko cerkev hitro obsoja druge grehe, ki so posledica pomanjkanja samokontrole in osebne discipline, je prenajedanje kot pregovorni slon v dnevni sobi, ki ga vsi vidijo, a nihče ne govori o njem. Del razloga je v tem, da prehranjevanje samo po sebi ni greh. Pravzaprav je to božji blagoslov.

Drugi grehi mesa, kot so prešuštvo, nečistovanje, pornografija in zloraba mamil, so očitno napačni. Vendar so vsi navkljub sprevrženosti v svetu sprejemljivi. Seks je ustvaril Bog za uživanje v zakonu med moškim in žensko. Vendar, ko je seks vzet izven svetopisemskega konteksta in namena, ki ga je Bog ustvaril za uživanje, potem postane greh. Zdravila so čudoviti Božji darovi, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni in lajšanje trpljenja. Toda ko se droge jemljejo v prevelikih količinah, brez receptov ali zgolj z namenom ugajanja telesu, postane jemanje drog greh.

Vse to so manifestacije tega, kar bi lahko imenovali »grehi mesa«, ker nam dajejo zadovoljstvo. Prehranjevanje je ena od stvari, ki jih je Bog ustvaril za nas, da jih potrebujemo in uživamo. Po svoji milosti je ustvaril živila, kot so barve mavrice, z neskončnim številom okusov. Težava je v tem, da človek dovoli, da njegova želja po hrani povzroči, da prekrši Božjo Besedo, ga obvlada ali mu škodi, takrat prehranjevanje postane greh.

Bulimija, greh prenajedanja in nato bruhanja pojedenega, je dober primer. Oseba z bulimijo hrepeni po užitku ob prehranjevanju in se zato nažre s hrano, vendar se tudi boji prekomerne teže ali tega, da bi drugi ugotovili, da nimajo nadzora nad prehranjevanjem, zato povzroči, da izbruha svojo hrano, da bi prikril svoje suženjstvo. Toda svojih težav nikoli ne uspejo skriti pred Bogom. Prenajedanje je še en primer. Prenajedanje je, ko dovolimo hrani, da nas obvlada. Ne uporabljamo samokontrole in discipline in pustimo, da naša želja po užitku ob prehranjevanju vlada v našemu življenju. Posledice tega so običajno vidne vsem.

Cerkev se pogosto nerada ukvarja z grehi, povezanimi s prehranjevanjem, iz naslednjih razlogov:

Strah pred tem, da ne bi vedeli, ali je to, da nekdo neobrzdano jé, grešno uživanje.

Strah pred dodajanjem izven-svetopisemskih predpisov Božji Besedi, kot so »Božja teža«, »Božja dieta« ali »Božja količina hrane za uživanje«.

Strah pred užalitvijo številnih popustljivih in/ali debelih ljudi v cerkvi.

Strah pred obtožbo legalizma.

Strah pred soočenjem z nekom glede grešnih prehranjevalnih navad.

Strah pred napačno presojo nekoga na podlagi dejstva, da ima prekomerno telesno težo.

Strah pred obravnavanjem greha, ki bi lahko obsodil vodstvo cerkve.

Strah, da ne bi mogli ugotoviti, ali se je nekdo pokesal svojih grešnih prehranjevalnih navad.

Strah pred nasprotovanjem naši kulturi, ki spodbuja uživanje na skoraj vseh področjih. Številne diete celo spodbujajo uživanje določenih živil, češ da lahko »jeste, kolikor želite«. 

Strah pred ustvarjanjem krščanskega prehranjevalnega Nadzornika, ki hodi okoli in ugiba o duhovnosti drugih na podlagi njihovih prehranjevalnih navad ali telesne teže.

Takšni strahovi so večini cerkva preprečili obravnavanje grehov, povezanih s hrano, prehranjevanjem in razvajanjem. Kljub temu, ker Sveto pismo obravnava prehranjevanje, uživanje, samokontrolo, samodisciplino, požrešnost in druge povezane grehe, moramo biti sposobni obravnavati to temo, ne da bi se bali ljudi. 

Če ne bomo obravnavali teh vprašanj, bomo krivi, ker bomo pokazali pristranskost, tako da bomo obsojali nekatere mesene užitke in ignorirali druge. Zaradi teh razlogov bomo v naslednjih nekaj tekstih preučili, kaj Sveto pismo pravi o uživanju, pomanjkanju samokontrole, nediscipliniranem življenju in kako so ti grehi povezani s prehranjevanjem.

 

Problem debelosti v Ameriki

Najprej začnimo z zunaj-biblijsko noto. Debelost je eno najhitreje rastočih zdravstvenih tveganj v Ameriki. Je eden glavnih vzrokov bolezni srca, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, motenj spanja, težav z dihanjem, osteoartritisa, bolezni žolčnika in bolezni zamaščenih jeter. Majhen raziskovalni napor bo hitro pokazal, da debelost prispeva k največjim zdravstvenim tveganjem v Ameriki.

Ko so se tega zavedali, so zdravniki poskušali najti standard, s katerim bi lahko merili debelost. Obstaja veliko telesnih tipov, vendar je najbolj splošno sprejeta metoda primerjava puste telesne mase s telesno maščobo, kar daje tako imenovani indeks telesne mase (ITM). Če je indeks telesne mase 25 ali več, se oseba šteje za osebo s prekomerno telesno težo. Trenutno ima resno prekomerno telesno težo 61 odstotkov odraslih in 13 odstotkov otrok. 

Po podatkih Centra za nadzor bolezni problem debelosti Američane stane 33 milijard dolarjev na leto v prizadevanjih za hujšanje.

Največja zdravstvena skrb Američanov danes je rak. Tri izbire osebnega življenjskega sloga, ki prispevajo k zbolevanju za rakom, so 1) telesna nedejavnost, 2) izbira prehrane in 3) debelost. Seveda sta neaktivnost in prehrana povezana z debelostjo. Glede na poročilo CBS: »Debelost hitro postaja eden glavnih svetovnih razlogov, zakaj ljudje umirajo . . . v 21. stoletju se pojavlja nov sovražnik; naš apetit. Po podatkih Mednarodne delovne skupine za debelost bi moralo po vsem svetu shujšati približno 1,7 milijarde ljudi. Od tistih s prekomerno telesno težo jih je približno 312 milijonov debelih, ki imajo vsaj 30 funtov več kot priporočeno težo.«

Po poročilu CNN je debelost drugi vodilni morilec Američanov.

Celo s posvetnega vidika pomanjkanje samokontrole in discipline na področju prehranjevanja vodi v debelost, debelost pa je veliko tveganje za zdravje. Medtem ko nam Sveto pismo pravi, da »telesna vadba malo koristi« (1 Tim 4:8), nekaj koristi. Čeprav ne smemo biti obsedeni s tem, da bi svoja telesa ohranili v popolnem stanju, saj vemo, da so usojena na razpad (2 Kor 4:16 ), nam je tudi rečeno, naj se izogibamo tistim stvarem, ki bodo škodovale našemu telesu (1 Kor 3:17 ). Seveda marsikaj tako ali drugače škoduje našemu telesu, a za našo razpravo se bomo osredotočili na grehe, povezane s prehranjevanjem.

 

Razlog, da se moramo posvetiti grehom, povezanim s prehranjevanjem.

Recimo, da je moški prišel v mojo pisarno, ker je njegova žena odkrila, da se spopada z grehom pornografije in da se mu vdaja. Pornografija je eden izmed »grehov mesa«. Ali bi lahko temu človeku svetoval, naj neha uživati ​​v pornografiji, ne da bi bil hinavec, če bi bil brez nadzora nad svojim prehranjevanjem in bi imel vizualno petdeset funtov preveč? Če pri prehranjevanju nisem uporabljal samokontrole in discipline, kako bi lahko nekomu drugemu rekel, naj uporablja samokontrolo in disciplino pri tem, kar gleda? Moški bi me imel vso pravico vprašati: »Zakaj si pristranski? Zakaj mi poskušaš vzeti iver iz očesa, medtem ko imaš v svojem bruno?« Ča naše življenje ni pod kontrolo Boga skozi poslušnost Njegovi Besedi, ampak se nismo sposobni nadzorovati in obvladati, je narobe, ne glede na to, kaj je.

Dr. Robert Smith, krščanski zdravnik in svetopisemski svetovalec, je o tem, da so naša telesa templji Svetega Duha, za katere smo odgovorni skrbeti, rekel: »V 1. Korinčanom 3:17 je vernikom zapovedano, naj ne oskrunijo svojih teles, ki so templji Svetega Duha. Ta opomin bi vključeval ukaz, da je treba ustrezno skrbeti za telo. Ustrezna skrb za naše telo vključuje dovolj spanja, vsakodnevno vadbo in discipliniranje, da vzdržujemo uravnoteženo težo.«

 Po tem, ko je obravnaval vprašanja spanja in vadbe, dr. Smith nadaljuje s težo in pravi: »Vzdrževanje uravnotežene teže je prav tako pomemben dejavnik zdravja. Za mnoge svetovalce, ki opravljajo pisarniška dela, ki ne zahtevajo veliko fizičnega gibanja, to zahteva dodatne ukrepe samodiscipline in odločnosti, ne le pri izbiri uravnotežene prehrane z nizko vsebnostjo maščob, temveč tudi pri kurjenju odvečnih kalorij z vadbo. Ohranjanje telesne teže pod nadzorom je nujno, kajti kako lahko svetovalec pričuje, da je discipliniran na različnih področjih svojega življenja, če kot svetovalec ni discipliniran na zelo osnovnih področjih, na primer prehrane in nadzora telesne teže? (John MacArthur, Wayne Mack, Uvod v biblijsko svetovanje , str. 152)

Eden glavnih motivov za obravnavanje grehov, povezanih s prehranjevanjem, je, da ne moremo prezreti grehov v svojem življenju, medtem ko poskušamo pomagati nekomu drugemu glede grehov v njihovem življenju. Bruno v lastnem očesu nam onemogoča, da bi vzeli iver iz bratovega očesa. (Matej 7:1-5 ).

Jerry Bridges v svojem klasičnem delu The Pursuit of Holiness (Prizadevanje za svetost), citira in nato komentira: »Svoje telo pa discipliniram in ga naredim za svojega sužnja, da ne bom sam diskvalificiran, potem ko sem pridigal drugim.« Nato pravi: »Prava svetost vključuje nadzor nad našim fizičnim telesom in apetiti. Če hočemo slediti svetosti, se moramo zavedati, da so naša telesa templji Svetega Duha in da moramo z njimi slaviti Boga. Kristjani dvajsetega stoletja, še posebej tisti v zahodnem svetu, so na splošno opazili pomanjkanje na področju svetosti telesa. Prejšnji kristjani so na primer požrešnost in lenobo obravnavali kot greh. Danes lahko na to gledamo kot na slabost volje, vsekakor pa ne kot na greh. Celo šalimo se na račun našega prenajedanja in drugih užitkih, namesto da bi klicali k Bogu v spokorjenju in kesanju.« (Bridges, Iskanje Boga, str. 110). 1 Kor 9:27.

»V redu! Dovolj!« verjetno si mislite: »Obsojen sem. Kaj lahko torej storim glede pomanjkanja samokontrole pri prehranjevanju?« V naslednjem sestavku si bomo pogledali, kaj Sveto pismo pravi o prehranjevanju na splošno in še posebej o razvajanju. Potem ko bomo pregledali, kaj pravi Sveto pismo, bomo poskušali ponuditi nekaj praktične pomoči tistim, ki se borijo na tem področju. Do takrat pa razmišljajte, molite in razmislite o vsem, kar pojeste, preden to date v usta.

 

Ko prehranjevanje postane greh - 2. del

 

V našem zadnjem preučevanju smo razpravljali o prehranjevanju in časih, ko prehranjevanje postane greh. Ni vsako prehranjevanje greh, toda ko nas hrana obvladuje ali nadzoruje, tako da nočemo reči ne svoji želji po hrani ali če naše prehranjevanje škoduje našemu telesu ali če drugim povzroča kamen spotike, ker smo hinavski, pristranski ali neobčutljivi za njihova prepričanja, potem prehranjevanje postane greh. Izvedeli smo tudi, da je debelost resen problem v Ameriki, ki je drugi največji morilec Američanov. Prenajedanje pomembno prispeva tudi k drugim smrtonosnim boleznim, kot sta rak in bolezni srca.

Nazadnje smo razpravljali o tem, zakaj je treba obravnavati grehe razvajanja in še posebej prenajedanje. Nekateri razlogi so naslednji: 1) Prenajedanje škoduje našemu telesu  in Sveto pismo nam pravi, naj poskrbimo za svoje telo, 2) Sveto pismo pravi, da nas ne sme nič obvladati, 3) Sveto pismo pravi, da ne smemo biti pristranski, obsojati nekaterih grehov in ignorirati druge, in 4) izogibati se moramo hinavščini pri obsojanju grehov drugih, ko se sami ukvarjamo z isto vrsto grehov.

V tem preučevanju želimo podrobneje preučiti, kaj pravi Božja beseda o prehranjevanju na splošno in še posebej o užitku in pomanjkanju samokontrole. Ko enkrat razumemo, kaj Sveto pismo pravi o teh področjih, lahko začnemo uporabljati svetopisemska načela pri svojih prehranjevalnih navadah.

Sveto pismo obravnava namen hrane

V 1 Mojzesovi Knjigi je Bog rekel, da Adam in Eva lahko jesta: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano.« (1 Mojzesova 1:29). Kasneje je Bog rekel: »Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za živež, tudi vse zelene rastline vam dajem.« (1 Mojzesova 9:3). 

Ta besedila nam povedo, da je Bog ustvaril vse užitne rastline in živali, da jih jemo. Ko je bil pozneje v zgodovini Izraela dan Mojzesov zakon, je Bog nekatera živila razglasil za nečista. Bog je to storil iz nekaterih razlogov, za katere nismo prepričani, toda del razloga je ta, da je želel, da je Izrael ločen od poganskih narodov okoli njih. Kasneje, po ustanovitvi cerkve, je Bog ponovno razglasil vso hrano za čisto (Apostolska dela 10:8-15). Pravzaprav Bog želi, da ponovno uživamo vso hrano, in opisuje tiste, ki učijo vzdržnosti od določene hrane, kot da učijo »nauke demonov« (1 Timotej 4:1-4).

Naslednje vprašanje, na katerega bi lahko iskali odgovor v Svetem pismu, je, zakaj nam je Bog dal hrano za jesti. Bog, »Za živino pusti poganjati travo, za človekovo delo zelišče,

da pridobiva kruh iz zemlje. Vino razveseljuje srce človeku, da pusti sijati obraze bolj kakor olje, kruh podpira srce človeku.« (Psalm 104:14-15).

Tu izvemo, da nam je Bog dal hrano kot blagoslov, v katerem uživamo, razveseljuje srce in nam omogoča preživetje. V Pridigarju pravi Bog Salomonu isto: »Pojdi, jej z veseljem svoj kruh in pij veselega srca svoje vino, saj se Bog že od davnaj veseli tvojega dela.« (Pregovori 9:7). 

Ti verzi nas učijo, da sta hrana in prehranjevanje Božji blagoslov, v katerem moramo uživati ​​in se zanj zahvaljevati.

Čeprav je prehranjevanje Božji blagoslov, se moramo tudi zavedati, da če bi morali kdaj izbirati med poslušnostjo Bogu ali prehranjevanjem, bi morali ubogati Boga. V Jobu pravi: »Od zapovedi njegovih ustnic nisem odstopil, v svojem naročju sem hranil besede njegovih ust.« (Job 23:12).

Jezus je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Janez 4:23).

Daniel, ko je bil kot mladenič ujet, ni hotel jesti kraljeve izbrane hrane, saj je vedel, da je bila najprej ponujena malikom: »Daniel si je vzel k srcu, da se ne bo omadeževal ne z jedjo ne z vinom kralja, katerega je ta pil. Prosil je torej kneza evnuhov, da se mu ne bi bilo treba omadeževati.« (Daniel 1:8). Bil je prisiljen izbirati med uživanjem najboljše hrane v deželi ali poslušnostjo Bogu. Čeprav je prehranjevanje morda blagoslov in potrebno za fizično preživetje, nam prehranjevanje nikoli ne sme biti prednost pred poslušnostjo Bogu, kajti ko to počnemo, prehranjevanje postane greh.

 

Sveto pismo, ki obravnava grehe razvajanja

Zdaj, ko smo preučili nekatere odlomke iz Svetega pisma, ki govorijo o blagoslovu in prednosti prehranjevanja, se osredotočimo na Sveto pismo, ki nam pove, kako naj uravnavamo svoje prehranjevanje. Najprej preglejmo Sveto pismo, ki govori o mesenem užitku in obvladovanju stvari, ki privlačijo meso.

V Apostolskih delih Pavel svojim bralcem pravi, naj »pazijo na  . . . in  . . . se odvrnejo od« lažnih učiteljev: »Kajti taki ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak lastnemu trebuhu.« (Rimljanom 16:17-18).

V Filipljanih Pavel, ko spet govori o lažnih učiteljih, pravi: »Mnogi namreč živijo – večkrat sem vam jih že omenil, zdaj pa jih omenjam jokaje – kot sovražniki Kristusovega križa. Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari.« (Filipljanom 3:18-19).

Značilna lastnost lažnih učiteljev je, da so zasužnjeni svojim apetitom ali telesnim željam. To pomeni, da jih obvladuje njihovo meso in da ustrežejo svojim mesenim željam, namesto da bi svoje mesene želje podredili Božji volji. V resnici je njihovo suženjstvo poželenjem oblika malikovanja, saj se odločijo zadovoljiti svoje meso in ne Boga. Očitno je, da naša življenja ne bi smela slediti ali ponazarjati življenja lažnih učiteljev.

V 1 Korinčanom 6:12-13 nam Pavel, ko govori o svojih svoboščinah v Kristusu, to je o njegovi svobodi delati stvari, ki jih Bog ni izrecno prepovedal, pravi: »Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči! Jedi so za trebuh in trebuh je za jedi. Bog pa bo oboje odpravil. Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo.« (1 Kor 6:12-13).

Tukaj Pavel pravi, da čeprav je lahko jedel hrano, ni želel, da bi ga hrana ali karkoli drugega »obvladala«. Dva greha mesa, ki ju Pavel omenja v besedilu, ne obvladati užitke pri hrani, in užitki nemoralnosti. Tako takšno uživanje v hrani kot nemorala sta greha, ki ustrežeta našim mesenim željam. Tako hrana kot seks postaneta greha, če ju izvajamo zunaj Božje volje. Satanova želja je, da bi nas zasužnjil z blagoslovi, ki nam jih je dal Bog, da bi jih postavili pred Boga.

Zgornja besedila zagotovo prepovedujejo nenadzorovano ali uživaško prehranjevanje. Pobožni ljudje nikoli ne bi smeli biti označeni kot tisti, ki jih kar koli obvlada, vključno s hrano. Seveda je včasih težko ugotoviti, ali nekdo jé iz užitka v sprejemljivih mejah Božje besede, ali ne.

O tem bomo podrobneje razpravljali v naslednjem preučevanju, vendar ne smemo spregledati, da sta uživanje in prenajedanje resna greha, saj sta oblika malikovanja. Postavljanje naših apetitov pred poslušnost Bogu, je greh. Zaradi popustljive narave kulture, v kateri živimo, mora vsak kristjan z molitvijo razmisliti o svojih prehranjevalnih navadah v luči tega, kar uči Sveto pismo.

Čeprav bi nas morda zamikalo, da bi prešli na druga vprašanja, moramo pogledati nekaj bolj specifičnih svetopisemskih stavkov, ki govorijo o razvajanju. V Matej 23:25 najdemo Jezusa, ki obsoja samo-pravične farizeje z besedami: »Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker kozarec in skledo čistite od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti.« 

Upoštevajte, da so farizeji navzven poskušali biti zmerni, toda Jezus je poznal njihova srca, in rekel, da so »polni . . . . samozadovoljstva.« Grška beseda, prevedena s »samovšečnost«, izhaja iz besede, ki pomeni »imeti moč, gospostvo ali oblast nad«. V primeru grešnih prehranjevalnih navad nas obvladuje želja po ugodju s hrano, tako da se podredimo svojemu mesu in ne Bogu.

V Galačanom 5:19;21 apostol Pavel našteva nekatera dejanja mesa: »Sicer pa so dela mesa očitna. To so: 20 nečistovanje, nečistost, razuzdanost, 21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.«

Vsi ti grehi so grehi mesa in eden od grehov, zajetih v frazi »kot so ti«, so grešne prehranjevalne navade. Strašljiv del je, da Pavel nadaljuje z besedami, da jih je prej posvaril, »da tisti, ki delajo take stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva« (glej tudi 1 Kor 6:9-10; Ef 5:4-5; Razodetje 21:8).

Galačanom 5:19-20 ne pravi, da smo odrešeni s svojimi dobrimi deli ali prehranjevalnimi navadami, ampak pravi, da tisti, za katere je značilno življenje v mesenem užitku, razkrijejo, da niso odrešeni. Tisti, ki nenehno izkazujejo suženjstvo svojim mesenim željam, s suženjstvom grehu razglašajo, da niso Božji otroci. 

Pomislite na posledice, ki jih ima to za lokalno cerkev na področju prehranjevanja! Nekateri ljudje, ki se imenujejo kristjani, razmišljajo, govorijo in živijo za hrano. Zaužiti so, obvladani, zasužnjeni z užitki prehranjevanja. Pavel jasno pove, da takšni ljudje »ne podedujejo Božjega kraljestva«.

Če zdaj mislite, da je ta verz naključje in morda ne pomeni tega, kar piše, pomislite na  stih v Efežanom 2:1-3: »Tudi vi ste bili mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, v katerih ste nekoč živeli na način tega sveta, ko ste sledili poglavarju oblasti zraka; ta duh zdaj deluje v sinovih neposlušnosti. Sicer pa smo nekoč tudi mi vsi živeli tako kot oni v svojih mesenih poželenjih; počenjali smo, kar sta hotela meso in razum, in smo bili po naravi otroci jeze kakor drugi.« 

V tem delu Efežanom Pavel razpravlja o neodrešenem, duhovno mrtvem stanju tistih, ki jih opisuje kot »sinove nepokorščine«. V 3  stihu pravi: Sicer pa smo nekoč tudi mi vsi živeli tako kot oni v svojih mesenih poželenjih; počenjali smo, kar sta hotela meso in razum.« Pavel pravi, da je bila zanj, preden se je pokesal in veroval v Jezusa Kristusa, značilna mesena popustljivost, in vse, ki so, opisuje kot »otroke jeze«.

Avtor Hebrejcem nas v Hebrejcem 12:16 opozarja: »Nihče naj ne bo nečistnik ali posvetnjaški, kakor Ezav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva.« 

2 Petrovo pismo 2:9-10 nam pravi: »Gospod namreč zna globoko pobožne rešiti iz preizkušnje, krivične pa prihraniti za dan sodbe, da jih kaznuje, zlasti tiste, ki tekajo za mesom v želji po skrunjenju in prezirajo gospostvo. Ti predrzni svojeglavci niti pred veličastvi ne trepečejo, ampak jih sramotijo.«

Janez 2:15-17 pravi: »In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva.      

Hrana je blagoslov in je dobra. Bog želi, da uživamo in prejemamo užitek ob jedi, dokler nas to ne potegne v greh. Sveto pismo nam pove veliko več, toda za zdaj se vprašajte tole: »Ali imam nadzor nad svojim prehranjevanjem v Božjo slavo ali me nadzoruje moja želja po hrani za lastno zadovoljstvo?« Prizadevajmo si biti sveti tudi pri prehranjevanju.

 

Ko prehranjevanje postane greh 3. del

Kaj Sveto pismo pravi o prehranjevanju in zlasti o grešnih prehranjevalnih navadah? Milijarde dolarjev se vsako leto porabijo za to, da bi ljudje jedli določeno hrano ali obedovali v določenih restavracijah. Vsako leto se porabi milijarde dolarjev, da bi preprečili, da bi ljudje utrpeli posledice prehranjevanja. Nenehno nas bombardirajo z oglasi za hrano, dietami in vadbo.

Medtem ko svet opravlja fantastično delo pri spodbujanju posvetnih pogledov na prehranjevanje, se Božji pogledi na prehranjevanje in še posebej na grešne prehranjevalne navade ignorirajo, celo v cerkvi. Očitno je, da svet nima odgovorov na grešno uživanje, prenajedanje, debelost, anoreksijo, bulimijo in preprosto suženjstvo hrani. Medtem ko večino ljudi ne moti, da jih nagovarjajo glede njihovih slabih prehranjevalnih navad ali potrebe po gibanju v zasebnosti svojega doma, medtem ko gledajo televizijo ali berejo časopis, v resnici ne želijo vedeti, kaj Bog pravi o teh stvareh.

Razlog je v tem, da je vernik, ko se enkrat v njegovem življenju pojavi Bog, dolžan Boga ubogati, in če tega ne stori, osramoti Boga z grehom. 

V nasprotju s tem, kar Satan želi, da verjamemo, nevednost ni blaženost. Kot je Bog po Ozeju razglasil: »Moje ljudstvo propada, ker nima spoznanja.« (Ozej 4:6).

Imeti moramo Božje spoznanje, da lahko bežimo pred grehom in sledimo pravičnosti na vseh področjih svojega življenja. Zato delamo to serijo »Ko prehranjevanje postane greh.«

Doslej smo preučili nekaj zunaj-biblijskih razlogov za samokontrolo pri prehranjevanju. Debelost je danes eden največjih morilcev na svetu. Ljudje s prekomerno telesno težo imajo nižjo kakovost življenja in obstaja večja verjetnost, da bodo zboleli za številnimi izčrpavajočimi ali smrtonosnimi boleznimi.

Nato smo pogledali nekaj svetopisemskih razlogov za samokontrolo pri prehranjevanju: 1) Nepravilne prehranjevalne navade škodujejo našemu telesu. 2) Sveto pismo pravi, da nas nič ne sme obvladovati. 3) Sveto pismo pravi, da ne smemo biti pristranski in ignorirati določenih grehov v cerkvi, medtem ko obsojamo druge.  4) Rečeno nam je, naj se izogibamo hinavskemu sojenju tako, da obsojamo grehe drugih, ko tudi sami počenjamo isto stvar.

V našem drugem preučevanju smo preučili Sveto pismo, ki nam je povedalo, da je hrana in da je to, da lahko jemo in uživamo v hrani, Božji blagoslov. Spoznali smo, da je hrana darilo, ki nam prinaša zadovoljstvo in nas ohranja pri življenju in zdravju. Nevarnost je, ko uživamo blagoslov izven meja Svetega pisma. Ko to storimo, prehranjevanje postane greh.

V našem zadnjem preučevanju smo se posebej osredotočili na Sveto pismo, ki govori o grešnem uživanju. Izvedeli smo, da se razvajanje pogosto omenja v istem kontekstu z drugimi grehi, kot sta umor in nemorala. Ko to slišite, je morda vaša prva reakcija: »Jack, ali hočeš reči, da je pojesti preveč sladoleda enako, kot umoriti nekoga ali zagrešiti nemoralnost?« Samo poudarjam, da so omenjeni skupaj, saj so to vse grehi razvajanja. Vsi se pojavljajo v istem kontekstu, ker gre za isto vrsto grehov. So telesni grehi ali grehi, ki prinašajo zadovoljstvo našim telesom. In iz Svetega pisma je jasno, da vsakdo, ki je suženj katerega koli greha, ne glede na vrsto ali stopnjo, »ne bo podedoval Božjega kraljestva« ( 1 Korinčanom 6:9-10; Galačanom 5:19-21; Efežanom 5:3-4).

Zato je vsak greh zelo resna zadeva. Ljudje niso obsojeni na pekel zaradi »velikih grehov«, ampak zato, ker storijo kakršenkoli greh! Če bi bil edini greh, ki ste ga kdaj zagrešili, ta, da bi pojedli preveč sladoleda samo enkrat v vroči poletni noči, bi bil ta en sam greh dovolj, da bi vas za vse večne čase poslal v pekel! To se nam morda zdi malenkostno, vendar se moramo spomniti, da je za neskončno svetega Boga vsak greh neskončna žalitev. Kot bomo še videli, obstaja veliko svetopisemskih stavkov, ki implicitno in eksplicitno govorijo o naših prehranjevalnih navadah. Vsak greh, zaradi katerega je bil Kristus na križu, ki ga počnemo, a se zanj ne spokorimo, je res slab!

Izvedeli smo tudi, da so lažni učitelji in brezbožni ljudje v Svetem pismu pogosto označeni kot tisti, ki so predani mesenemu užitku. (Glej Matej 23:25; 1 Kor 6:12–13; Filipljanom 3:18-19-21; Galačanom 5:19; Hebrejcem 12:16; 2 Petrovo pismo 2:9-10; in 1 Janez 2:15-17).

Sedaj bomo dodali še dve kategoriji svetih spisov, ki nam podajata načela, ki obravnavajo, kako moramo jesti, da bi slavili Boga. in Svetem pismu, ki govori o grehu ne-uveljavljanja samoobvladovanja.

Morda se sprašujete, ali je vadba samonadzora ali pridiganje in poučevanje na temo samonadzora tako pomembna, nam opisujejo zgodovinski dogodek v zvezi s Pavlovim oznanjevanjem. To je tisto, kar besedilo pravi: »Čez nekaj dni je prišel Feliks s svojo ženo Druzílo, ki je bila Judinja. Dal je poklicati Pavla in ga poslušal, ko je govoril o veri v Kristusa Jezusa. Ko pa je beseda nanesla na pravičnost, samoobvladovanje in prihodnjo sodbo, se je Feliks prestrašil, zato je rekel: »Za zdaj lahko greš! Ko najdem čas, te bom spet poklical.« (Apostolska dela 24:24–25).

Tukaj izvemo, da je Pavlov evangelij vključeval opomin o Božjem pogledu na samoobvladovanje. Pavel je želel, da bi Felix vedel, da biti kristjan pomeni imeti samoobvladanje. 

V Galačanih Pavel razpravlja o sadu Svetega Duha. Pravkar je končal z opisovanjem telesnih dejanj, ki so značilna za vse tiste, ki ne bodo podedovali Božjega kraljestva. Nato opisuje nasprotje telesnih dejanj z besedami: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5:22.23).

Upoštevajte, da je zadnja lastnost omenjenega sadu duha »samoobvladanje«. Pomembno se je tudi zavedati, da Pavel tukaj uporablja tako imenovano sestavljeno ednino. Beseda »sadje« je v grščini ednina, vendar vsebuje veliko delov, podobno kot pomaranča, ki je en sam sadež, vendar je sestavljena iz številnih delov. To pomeni, da morate imeti vse koščke, če želite imeti en sam sadež. Kristjan, ki se ne obvladuje pri prehranjevanju, ne uboga zapovedi, da hodimo po Duhu.

Peter, ko svoje bralce opominja k svetemu vedenju, pravi: »Prav zato prispevajte vso vnemo in tako dodajte vaši veri krepost, kreposti spoznanje,  spoznanju samoobvladanje, samo-obvladanju stanovitnost, stanovitnosti pravo pobožnost, pravi pobožnosti bratoljubje, bratoljubju ljubezen. Če imate te kreposti in so vedno večje, vas ne bodo pustile nedejavne in brez sadov za spoznanje našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (2 Petrovo pismo 1:5-8).

Upoštevajte, da Pavel postavlja pogoj za duhovno rast in pobožnost, »če imate te kreposti in so vedno večje«, in ena od lastnosti, za katero pravi, da je potrebna za duhovno rast ter koristnost in plodnost Bogu, je »samoobvladovanje«. To pomeni, da če se ne obvladate, potem kot kristjan ne boste koristni ali plodoviti.

V vseh treh zgornjih vrsticah je ista grška beseda prevedena s »samoobvladovanje«. Beseda opisuje obvladovanje ali nadzor nad vašimi željami, strastmi, poželenjem in apetiti. Opisuje postopek, kako svoje telesne želje postaviti pod nadzor Svetega Duha. Osnovne sestavine besede opisujejo moč ali gospostvo nad nekom ali nečim. Zato ima oseba, ki ima samokontrolo, moč ali gospostvo nad lastnimi željami in poželenji.

Pavel v 2 Timotej 3:1-5, ki opisuje brezbožnost zadnjih dni, uporablja negativno obliko iste besede, ki je zgoraj prevedena kot samokontrola. Pavel pravi:

»Tole pa vedi, da bodo v poslednjih dneh nastopili hudi časi. Ljudje bodo namreč samoljubni, lakomni, bahavi, prevzetni, preklinjevalci, neposlušni staršem, nehvaležni in nesveti, brez srca, nespravljivi, obrekljivi, brez samoobvladovanja, divji, brez ljubezni do dobrega, izdajalski, predrzni, napihnjeni. Raje bodo imeli naslade kakor Boga, držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč. Tudi teh se izogiblji.«

Upoštevajte, da so brezbožni med drugim opisani kot »brez samoobvladovanja«. Neuveljavljanje samoobvladovanja je brezbožna dejavnost in je zato grešno vedenje.

V Titu 1:7-8 Pavel govori o kvalifikacijah voditeljev in pravi: »Ker je škof Božji oskrbnik, mora biti neoporečen. Nikakor ne sme biti ne prevzeten ne jezljiv, ne pijanec ne pretepač in ne nesramen dobičkolovec. Biti pa mora gostoljuben, dobrotljiv, razumen, pravičen, svet, sebe mora obvladovati.«

Tu Pavel pojasnjuje, da nadzornika ne smemo označiti za »samovoljnega«, temveč za »obvladujočega«. Še enkrat, to je malo drugačna oblika iste besede, definirane zgoraj.

Zlahka je videti, kako se zgornje besede iz Svetega pisma nanašajo na naše prehranjevalne navade. Kristjani morajo imeti nadzor nad tem, kaj jedo in koliko jedo. Pomeni tudi, da je za kristjana greh, če ne obvladuje svojih prehranjevalnih navad. To nas pripelje do naše naslednje skupine svetopisemskih stavkov, ki obravnavajo greh nediscipliniranega življenja.

Greh nediscipliniranega življenja

V 1 Korinčanom 9:24-27 Pavel pojasnjuje, zakaj je bil brez graje, da bi ljudi pridobil h Kristusu. Rekel je:  »Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli. Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, ôni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega. Zato jaz ne tečem kar na slepo, ne bojujem se, kakor bi mahal po zraku. Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.«

Opazite, da Pavel uporablja analogijo s športniki, ki morajo biti »disciplinirani« in se »v vsem obvladovati«. Na enak način mora kristjan izvajati samoobvladovanje in biti discipliniran pri prehranjevanju, saj pomanjkanje samonadzora na katerem koli področju našega življenja kaže suženjstvo grehu, ne podrejenost Kristusu in dejansko ovira našo sposobnost pričevanja drugim.

Bodite pozorni, kako Pavel opisuje svoj življenjski slog Tesaloničanom v 2 Tesaloničanom 3:7, kjer pravi: »Sami namreč veste, kako nas morate posnemati: kajti nismo med vami živeli neurejeno. (Nedisciplinirano).«

Nato nadaljuje z besedami v 11. stihu: »Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja.«

Očitno je življenje v samoobvladovanju in disciplini težko delo, vendar je potrebno, če želimo biti zvesti sledilci Jezusa Kristusa. Spodbudno je tudi spoznanje, da ima vsak kristjan od Boga dano sposobnost samoobvladovanja in discipline. Pavel je spomnil Timoteja na ta rek: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti, (samoobvladanja).« (2 Timotej 1:7).

Zaključek tega, kar smo do sedaj proučevali, bi lahko strnili v več trditev: 1) Debelost je nevarna za vaše zdravje. 2) Sveto pismo nam govori, naj skrbimo za svoje telo. 3) Sveto pismo uči, da ne smemo biti pristranski pri grehih, ki jih obsojamo. 4) Sveto pismo uči, naj se izogibamo hinavskemu obsojanju grehov drugih, ko smo sami sužnji istih vrst greha. 5) Meseno uživanje je resen greh, ki se ga morajo kristjani izogibati; 6) Za lažne učitelje in brezbožne ljudi je pogosto značilno suženjstvo svojemu lastnemu apetitu in mesenemu ugajanju. 7) Sveto pismo uči, da je neuveljavljanje samoobvladovanja greh. in 8) Sveto pismo uči, da je nedisciplinirano življenje greh.

Prihaja še več, a zaenkrat premišljuj o zgornjih zapisih v Svetem pismu in prosi Boga, naj ti pomaga ovrednotiti svoje prehranjevalne navade v luči tega, kar uči Sveto pismo.

 

Ko prehranjevanje postane greh - 5. del

 

Tako se zgodi, da naslavljamo eno od svetih krav sodobne cerkve – prehranjevanje (namenjeno besedni igri). Danes se toliko govori o prehranjevanju, vadbi in dietah, a zelo malo se govori o teh stvareh s svetopisemskega vidika. Naš načrt je bil, da najprej preučimo široko paleto stihov iz Svetega pisma, da ugotovimo primere, ko prehranjevanje postane greh.

Na tej točki se morda počutite nekoliko preobremenjeni, če imate težave s samokontrolo pri prehranjevanju. In morda si mislite:

Kakšna je moja »božanska teža?« 

»Koliko lahko pojem ne da grešim?«

»Ali je dieta svetopisemska?«

»Je vadba prava rešitev za debelost?«

»Če je nekdo užival in je postal debel, ali bi resnično kesanje zahtevalo, da shujša?«

»Če sem se več let počasi redil, ali sem v grehu in naj shujšam?«

»Ali si lahko suh kot trlica in si še vedno požrešnik?«

To so le vrste vprašanj, ki si jih je treba zastaviti, ker nas silijo, da besedilo Svetega pisma uporabimo v resničnih življenjskih situacijah, kar je bistvo preučevanja Svetega pisma. Začnimo z nekaj spodbude.

 

Božja milost vam zadostuje!

Apostol Pavel v Rimljanom 6:14, ko je govoril o tem, kako nas odrešitev osvobaja greha, je rekel: »Kajti greh ne bo več gospodoval nad vami, saj niste pod postavo, ampak pod milostjo.« Odrešenje vas osvobodi iz primeža greha, tako da vam ni treba več ubogati njegovih želja. Zdaj imate izbiro. Bogu lahko rečete »da« in grehu »ne«.

V 1 Korinčanom 10:13 Pavel to pojasnjuje, ko pravi: »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.«

V prejšnjem kontekstu Pavel našteva več primerov, ko je Izrael padel v greh. Njegova poanta je jasna, Bog vedno zagotovi pot za pobeg za vernike, tako da jim ni treba nikoli grešiti.

Pavel je rekel v govoru Galačanom v Galačanom 5:16: »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa.«

Vsak vernik ima Svetega Duha, ki prebiva v njem, Rimljanom 8:9  in ker Sveti Duh prebiva v nas, nam ni treba uresničevati želja mesa, z drugimi besedami, lahko rečemo »Ne« skušnjavi z močjo prebivajočega Duha.

Jakob nas spominja, da ko vernik greši, je to njegova krivda: »Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja. Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt. Ne varajte se, moji ljubi bratje.« (Jakob 1:14).

Jakob nas opominja, da nas nihče ne sili grešiti, ampak da grešimo mi sami. Drugi vas lahko zavedejo, da bi grešili, toda ko grešite, ste sami krivi. Greh se vedno začne v vašem srcu in ko vaše srce poželi, pogosto rodi grešna dejanja.

Jakob celo pravi: »Ne dajte se zapeljati«, saj mnogi za svoj greh zvalijo krivdo na nekoga ali nekaj drugega. Naš greh je vedno naša krivda.

Končno pridemo do zelo spodbudnega dela Svetega pisma. Peter govori o naših virih v Kristusu in pravi: »Njegova božanska moč nam je podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost, prek spoznanja tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo.« To pomeni, da ima vernik vse, kar potrebuje za življenje pobožnosti in samokontrole. Kristjani imamo odgovore o tem, kako živeti pobožno življenje, v Božji besedi.

Preden začnemo s praktičnimi vidiki kristjana in prehranjevanja, menim, da bi bilo koristno razmisliti o nekaterih posvetnih načinih, kako se ljudje poskušajo spoprijeti s svojimi grešnimi prehranjevalnimi navadami. Nasprotno pa nam bo to pomagalo uporabiti svetopisemska načela pri grešnih prehranjevalnih navadah.

 

Posvetne metode za reševanje duhovne težave

Apostol Pavel govori Rimljanom v Rimljanom 13:14: »Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.« Ali veste, zakaj Pavel daje ta opomin? Ker je vedel, da ima vsak kristjan vse možnosti, da »ne skrbi za meso glede na njegovo poželenje.« Kristjanom se ni treba prilagajati svojim mesenim željam.

Vendar vedno obstajajo tisti, ki svojega greha ne prepoznajo takšnega, kot je, in na koncu poskušajo rešiti duhovno težavo tako, da se spopadejo z njenimi simptomi.

Kološani so bili v skušnjavi, da bi naredili prav to in v Kološanom 2:20-23 jim je Pavel rekel tole: »Če ste torej s Kristusom odmrli prvinam sveta, zakaj bi si dali prepovedovati, kakor da še živite posvetno: »Ne prijemaj, ne okušaj, ne dotikaj se!« Saj mora vse to izginiti z uporabo. To so človeške zapovedi in nauki. S svojo umišljeno pobožnostjo, ponižnostjo in strogostjo do telesa dajejo te reči sicer vtis modrosti, a dejansko niso za drugo, kot da gódijo mesu.« (Ki se vsi nanašajo na stvari, ki bodo z uporabo propadle) – v skladu z zapovedmi in nauki ljudi.

Tukaj Pavel obsoja od človeka ustvarjeno religijo, ki poskuša ustvariti svetost v verniku. Pavlova poanta je, da nas religija, ki jo je ustvaril človek, ne posveti ali naredi bolj pobožne. Nima moči proti mesenemu užitku. Posvetne rešitve so v najboljšem primeru začasne rešitve simptomov, vendar se ne dotaknejo grešnega srca. Recimo, da se kristjan bori s tem, da poje preveč. Ne izvaja samokontrole. Živi nedisciplinirano življenje. Požrešen je. Obvladujejo ga njegove mesene želje. Ne skrbi za svoje telo, ki je tempelj Svetega Duha. Izvaja meseno uživanje. Vse te grehe smo preučili v prejšnjih preučevanjih. Zaradi greha postanejo debeli. Drugi lahko povedo, da nimajo nadzora nad prehranjevanjem.

Mnogi kristjani se morda ne zavedajo, da je njihova debelost pravzaprav simptom različnih srčnih grehov. Vedo, da drugi vedo, da so brez nadzora, zato je njihova primarna želja shujšati.

Torej vidite neumnost tega? Njihova glavna želja bi morala biti poveličevanje Boga v svojem telesu in ne samo shujšati. Ne bi si smeli želeti, samo da bi izgledali dobro na zunaj, ampak da bi slavili Boga v svojem telesu, se obvladovali, obvladovali svoje mesene želje in bili disciplinirani. Namesto tega jih strah in odobravanje človeka motivirata, da se raje ukvarjajo s svojim videzom kot z duhovnimi težavami svojega srca. In svet jih je več kot pripravljen odvrniti od slavljenja Boga.

Poglejmo, kako svet kristjane pogosto odvrača od ukvarjanja z grehi, povezanimi s prehranjevanjem.

Nekateri ljudje imajo želodec s sponkami. Je to zdravilo? No, to lahko povzroči, da ne morejo pojesti toliko, prej začutijo občutek sitosti in lahko celo izgubijo težo. In če je izguba teže primarni cilj, potem je morda možnost, da si spnete želodec. Toda če je vaš glavni cilj slaviti Boga v svojem telesu, izvajati samokontrolo, biti discipliniran, obvladovati svoje mesene želje, potem to, da vam spnejo želodec, ne pomaga pri reševanju problema greha. Spenjanje želodca nima moči nad mesenim užitkom. Ne posvečuje te. To je kot zapreti kriminalca v zapor. Zapor lahko omeji zločinca, tako da ne more storiti zločinov, ki si jih želi, vendar to ne spremeni njegovega srca. Težave s srcem, stališča in poželenja, ki rojevajo greh, se ne obravnavajo. Zato spenjanje želodca ne reši težave. Namesto tega poskuša obravnavati zunanji simptom težave; debelost.

Drugi so se odločili za tehnike plastične kirurgije, kot je liposukcija. Maščobne celice se odstranijo iz telesa s sesanjem in tako izginejo za vedno. Toda sesanje maščobnih celic iz trebuha ne odstrani greha srca. Oseba lahko celo začuti novo najdeno svobodo, da se prepusti kot še nikoli prej, ker želi preveriti, ali so njene maščobne celice izginile. Zato lahko povečajo, namesto da zmanjšajo svoje grešno vedenje. Njihova teža lahko ostane nizka in njihov videz ostane nespremenjen, vendar liposukcija ni rešila grehov srca. Plastična kirurgija nima moči proti mesenemu užitku. Je zgolj kozmetična rešitev.

Tablete za hujšanje so še en način za zajezitev naših telesnih apetitov. To je poskus posvečenja s farmacevtskimi izdelki. Težava je v tem, da kemikalije ne rešujejo duhovnih težav. Namesto tega jih poslabšajo. Tisti, ki jemljejo droge, da bi se spopadli s svojim grehom, se na koncu vse bolj zanašajo na droge in imajo vedno manj samokontrole. Ko je droga odstranjena, postanejo gastronomsko požrešni in pojedo vse, kar imajo na vidiku. Droge ljudem omogočajo, da so leni in ne izvajajo samokontrole. Na koncu oseba bodisi postane odvisna od drog ali jih preneha jemati in je njihovo prenajedanje hujše kot kdaj koli prej.

Drugi so poskusili hipnozo ali akupunkturo, da bi zajezili svoj apetit. Hipnoza je v vsem skupaj napačna, ker s tem pademo pod demonski vpliv. Bog ne želi, da nekomu drugemu damo nadzor nad našim umom in telesom. To se zgodi pri obsedenosti z demoni. Sveto pismo nikoli ne dopušča, da bi nekdo drug prevzel nadzor nad našim umom.

Akupunktura je še ena tehnika, ki ne more obravnavati duhovnih težav srca. Tako hipnoza kot akupunktura lahko zavirata apetit in povzročita izgubo teže (simptom greha), vendar ne moreta spremeniti srca. Zato ne koristijo proti mesenem uživanju.

Še en zelo priljubljen način, v katerem se kristjani pogosto znajdejo, so posebne diete, ki ljudi učijo jesti določeno hrano in se izogibajo drugi hrani. Na primer, obstajajo diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki vam omogočajo, da »jeste vse meso in zelenjavo, ki si jih poželite.«

Obstajajo diete s sokovi, vegetarijanske diete in večina vam omogoča, da »jeste, določene vrste hrane kolikor želite«. Te vrste diet, namesto da bi nas naučile samokontrole, samodiscipline in obvladovanja svojih telesnih želja, spodbujajo ali celo dovoljujejo požrešnost, ki je prav tisti greh, s katerim bi se bilo potrebno spopasti.

Večina tistih, ki poskusi tovrstne diete, na koncu goljufa, jedo, kar hočejo, in so požrešni na »odobrenih območjih.« Tudi če se oseba zvesto drži diete, ko se naveliča uživanja omejene skupine živil in opusti dieto, pridobi nazaj vso težo, in še več, ki so si jo tako zelo prizadevali izgubiti. To vodi v frustracijo in jezo.

Resnična težava je, da se niso naučili samokontrole. Poskušali so se soočiti s simptomom greha, debelostjo, vendar se niso spopadli z grehom, ki povzroča ta simptom.

Drugi se poskušajo z grehi, povezanimi s prehranjevanjem, spopasti z nakupom posebne hrane, ki jo prodajajo podjetja, ki želijo zaslužiti na ljudeh, ki nameravajo shujšati. Seveda izguba teže ni slaba stvar, vendar to ni problem, je simptom težave. Uživanje določenih vrst pripravljene hrane vam lahko pomaga shujšati, vendar niso zdravilo proti mesenemu uživanju.

Seveda podjetja, ki pripravljajo ta posebna dietna živila in zagotavljajo usposabljanje, ki vas spodbuja, da se zanesete nanje, seveda upajo, da ne boste nikoli prenehali z njihovo dieto. Toda če se boste odpovedali njihovi dieti, boste najverjetneje pridobili vso težo nazaj, ker se niste naučili vaditi samokontrole. Niste se naučili reči ne mesu in obvladati svojih mesenih želja.

Pretirana vadba je še ena pot, ki so jo ubrali nekateri. Z vadbo ni nič narobe, pravzaprav je dobra za nas, toda če nimate nadzora nad svojimi prehranjevalnimi navadami, vadba ni rešitev za vaše duhovne težave, težave s srcem. Morda vam preprečuje, da bi pridobili težo in morda poskrbi, da ste na zunaj videti in se počutite dobro, vendar ne obravnava grehov vašega srca. Omogoča vam le, da se še naprej razvajate, ne da bi drugi ugotovili, da ste brez nadzora.

Kot kristjani ne smemo biti zajeti v poplavi diet in trikov za hujšanje, da bi se spopadli s svojim grehom. Izguba teže ni rešitev za naše pomanjkanje samokontrole in grešno ugajanje. Videti dobro navzven je dober cilj, vendar bodimo jasni, to ne posveti srca.

Za naš naslednje preučevanje bomo razpravljali o tem, kako se praktično soočiti z grehi srca, povezanimi z grešnimi prehranjevalnimi navadami, in trajnimi posledicami učenja, reči ne mesu in živeti življenje discipline, samokontrole in duhovno opolnomočenega življenja.

Do takrat pa poglejte svoje življenje in razmislite, ali se poskušate spopasti z grehom v svojem življenju s posvetnimi tehnikami, ki nimajo moči proti mesenemu ugajanju.

 

https://answerethamatter.org/biblical_articles/articles/when_eating_becomes_sin01.htm