GLEDE NA VAŠO VERO
14. Avgust 2016
2. Pričevanje
.jpg)
Močan človek
Potem ko sva z ženo preživela 3
tedne na Nizozemskem in obiskala svoje družine, sem se moral zaradi posla
vrniti v New Jersey. Naslednji teden sem živel kot samec, delal, jedel in spal,
kot sem hotel, ne glede na čas dneva.
Neke noči sem stal za pultom v
kopalnici in na iPadu bral biblijo. Ker je pult nizek, sem stal široko razprtih
nog in ne da bi se zavedal, sem moral stati v tem položaju več kot eno uro. Ko
sem opazil, da je ura že čez 2 zjutraj, sem se odločil, da grem spat.
Zložil sem iPad in se obrnil v
desno, da bi naredil korak, ko sem nenadoma padel naravnost skozi desno nogo in
zagozdil spodnjo polovico noge med odprta vrata na eni strani in podboj na
drugi strani. Ker se nisem zavedal, da je moja noga medtem zaspala, se mi je s
polno težo v prostem padu z vrhom stopala zaletela v opornik na levi in s
kolenom ob odprta vrata na desni. Spodnja polovica moje noge je bila popolnoma
ujeta in zagozdena v okvir odprtih vrat, zgornji del mojega stopala pa je bil
dodatno stisnjen zaradi sile kolena, ki je drselo navzdol ob odprtih vratih z
mojo celotno težo na njih. Pristal sem tako močno, da sem z gotovostjo verjel,
da sem si zlomil nogo. Popolnoma presenečen in omamljen sem ugotovil, da je
moja desna noga popolnoma zaspala, kar je povzročilo padec. V kotičku mojega
iPada je celo naredila lepo vdolbino.
Tega se sploh nisem veselil, ker
sem vedel, da bo zelo hudo bolelo. Seveda so se začele najprej pojavljati
zbadajoče bolečine, ko se je noga začela prebujati iz »spanja«, kot bi me
zbadale igle, nato pa je bolečina prešla od mojega stopala naprej. Bilo je tako
boleče, da nisem vedel, ali sem si koleno zlomil ali ne.
Ko sem poskušal vstati, sem
ugotovil, da noga ne drži moje teže. Zato sem se odvlekel v posteljo in nekako
razmišljal, da bo mogoče zjutraj le bolje. Prosil sem Gospoda, naj me uspava,
kar je tudi storil. Sredi noči sem se zbudil od bolečine in spet sem prosil
Gospoda, naj me spet uspava in On je to ljubeče storil.
Zjutraj sem se zbudil od bolečine.
O ne, sem si mislil, še vedno je tam. In bolelo je tako hudo kot zgodaj
zjutraj, ko sem se odvlekel v posteljo. Zato sem vstal in poskušal stati na
nogi, a mi to preprosto ni uspelo. Tako sem nekako na eni nogi priskakal do
kopalnice in vlekel za seboj svojo zmečkano nogo, naredil, kar sem moral, in
nato samo stal in razmišljal, kaj naj storim glede bolečine. Potem sem se dobesedno
zbudil in vzkliknil: "Počakaj malo, kaj počnem? Imam ozdravitev!"
Zato sem začel ukazovati, naj se
moja noga ozdravi v Jezusovem imenu. Nisem bil prepričan, ali naj izženem duha
nemoči ali samo ukažem ozdravljenje. Zagotovo sem vedel, da če ne bom nič
naredil, bom tedne šepal s to stvarjo. Ko sem se prvič udaril po nogi in
ukazal, naj se ozdravi, sem se nenadoma spomnil pričevanja Curry-ja Blake-a, ko
si je zlomil nogo, ko je skočil s trampolina. Še posebej tisti del, kjer je to
primerjal z udarjanjem pustne igre s kladivom in zvonjenjem, ko je ta zadel
vrh. Wahoo, ali je to kaj bolelo! Toda če sem želel videti ozdravitev, sem
vedel, da moram vztrajati. In pomislil sem: "Če lahko Curry ozdravi svojo
nogo tako, da ji zapove in jo udari, potem lahko to naredim tudi jaz!"
Tako sem vztrajal in po 5 minutah
neprekinjenega ukazovanja, kar se mi je zdelo kot celo večnost, sem začel
slišati glasove nevere, ki so se posmehovali mojim prizadevanjem, ki sem jih
hitro zavrnil in ignoriral, saj sem spoznal, da nikakor ne morejo biti od
Gospoda, ker on noče reči kaj takega ali od mene, ker sem govoril ravno
nasprotno. Namesto tega sem po nadaljnjih 10 minutah, kar se je zdelo kot
neskončna monotonija neprekinjenega ukazovanja, sredi poveljevanja začel
slišati drug glas, ki je zvenel bolj kot glasna misel. Glas mi je jasno rekel, naj grem skozi bolečino.
"No, to je lažje reči kot narediti!" Razmislil sem. Tako
sem še močneje udaril po nogi in nisem prenehal zapovedovati, naj se ozdravi in
naj deluje ter se uskladi z Božjo Besedo.
Nato mi je glas rekel, naj "Hodi!" Ker sem želel ubogati, sem začel hoditi zelo
previdno in se izogibati obremenitvi na boleče stopalo. "Hodi kot običajno!" Glas je nato ukazal glasneje. Ker nisem želel ne ubogati, sem začel normalno hoditi s polno
težo na boleče stopalo. Fant, ali je to bolelo? Ja! Naredil sem 3 korake v
polni bolečini, ko se je noga nenadoma osvobodila vseh bolečin in bila takoj in
popolnoma zaceljena!
Aleluja! Namesto bolečine sem
imel zdaj topel sijaj, ki se je usedel na zgornji del mojega stopala do konca
dneva. Bil sem navdušen! Hvalil sem Gospoda in se mu zahvalil, da me je
ozdravil ter me spodbujal in poučeval na poti.
Rekel sem si: "Naredil sem
točno to, kar je storil Curry!", vsaj tako sem si mislil. Šele čez nekaj
mesecev sem slišal preostanek njegove zgodbe, kjer je razložil, da je njegovo ozdravljenje
trajalo več dni in da so tudi drugi polagali roke nanj in molili zanj, preden
je bilo njegovo stopalo končno popolnoma zaceljeno.
Bil sem presenečen in zmeden, bolj
kot osupel! Kako se je lahko zgodilo to, da sem bil ozdravljen v samo 15 minutah?
Gospod mi je nato razložil, da mi je bilo storjeno po moji veri. In v skladu s
svojo vero sem verjel, da če lahko Curry to stori, potem lahko to storim tudi
jaz. In takrat nisem vedel, koliko časa je trajalo Curry-jevo ozdravljenje, in
sem preprosto domneval, da je bilo takojšnje in da je mojih 15 minut pravzaprav
zelo dolgih.
Moja vera je bila v verovanju v
Božjo besedo in v to, v kar sem verjel, da je Curry storil in ravnal z svojo
zlomljeno nogo in v skladu s tem, kar sem verjel, da je res, čeprav so bile te
moje informacije in mišljenje netočne ali nepopolne.
Stotniku pa je Jezus rekel: "Pojdi, in
kakor si veroval, naj se ti zgodi!" In služabnik je ozdravel tisto uro. (Matej 8:13).
Tedaj se je dotaknil njunih oči in rekel: "Zgôdi
se vama po vajini veri!" (Matej
9:29).
On pa ji je rekel: "Hči, tvoja vera te
je rešila. Pojdi v miru!" (Luka
8:48).
Franciscus M. Dartee
Rast v veri | Walk in Power
https://yahministries.org/2016/08/30/did-you-believe-that-you-received/
Ni komentarjev:
Objavite komentar