Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 14/17

 

Curry Blake

 

 

USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE

 

 

14/17

 

Vsako trditev, ki jo je Jezus dal o sebi, je dal tudi vam. Rekel je, da On ni od tega sveta. Tudi vi niste od tega sveta. Vsako trditev, ki jo je dal o Sebi, je dal dobesedno, tudi o vas. Potrebno je, da gledamo nase kakor On trdi za Sebe.

 

Rekel je: »Oče in Jaz sva eno.« Rekel je tudi, da smo mi in On eno, da smo skupaj z Njim eno. Morate to prepoznati. Če to prepoznavate, in če prepoznate svojo edinost z Bogom, ne razmišljate več o, prepoznavanju razlikovanja, pozabljati idejo gašenja Duha, preklinjanja Duha. Ne mislite na to, ker ste eno z Njim. To je kot bi rekli: »Nebi gasil sebe. Nebi preklinjal sebe. Zato nebi gasil niti Svetega Duha, niti ga preklinjal. Dojemate to.

 

Morate prepoznavati svojo zavezo z Bogom in skupnost z Njim, tako da ste vi v Njem in On je v vas in Jezus je v Očetu, Oče je v vas, Jezus je v vas. Vse je tu in ne morete reči, kdo je kdo. Vse je eno. Bolj kot obnavljate svoj um, skozi Božjo besedo, bolj postajate to in bolj prepoznavate dejstvo, da je Bog dober in da je Njegovo sporočilo svetloba in življenje, ljubezen in da ste to tudi vi.

 

 

Ali bo to imelo vpliv na vašo vero? Da. Toda iskreno; če preklinjate Duha, vas sploh ne skrbi, ali delujete v veri, ali ne. Očitno ima to vezo s tem, da greste v nasprotni smeri – da živite, kakor želite; da gasite Duha.

 

Obstajajo razne stopnje gašenja Svetega Duha. Lahko gasite Duha na nekaj načinov, toda že s tem, da ne delate to, kar pravi Sveto pismo – ga vi že gasite. Gasite ga s tem, da ne delate to, kar vam On pravi. Vi ga gasite. Obstajajo stopnje tega. Obstajajo večje in manjše stopnje tega. Ne osredotočate se na to, kakor se osredotočate na ljudi in na njihove potrebe. Vi ljubite Boga, ljubite ljudi. Ne mislite veliko nase. In ko ne razmišljate o sebi, potem običajno ne gasite Svetega Duha.

 

Na splošno. To na kar mislite je: »Oče, tej osebi je potrebno ozdravljenje.« Razmišljate o tem, kako povečati pretok Svetega Duha, ne pa, da ga gasite.

 

Odmaknite se od ideje; kako naj rečem; sebe smatram za raziskovalca. Gledam Besede in vstopam v globje razumevanje le-teh. Sem oseba, ki je usmerjena v podrobnosti, toda zanimivo je za to, ker vi bežite od podrobnosti. Kakor v vojski. Tam vam bodo rekli: »Načrtovanje je vse.« Načrti ne pomenijo nič. Načrtovanje je vse. Načrtujete, načrtujete, načrtujete. Naredite načrt za nepredvidene situacije, naredite to, če sovražnik naredi tisto. In tako delate načrt za načrtom.

 

VEDNO SI MORATE ZAPOMNITI; VEČINA NAČRTOV NIKOLI NE PREŽIVI PRVEGA UDARCA OZIROMA INTERAKCIJO S SOVRAŽNIKOM.

 

Zato delate vse te načrte, sovražnik nekaj naredi in vaši načrti padejo skozi okno. Vi pa ste načrtovali, načrtovali in načrtovali. Kadar koli pridete v neko situacijo, se vam ni potrebno ustaviti in razmisliti o njej. Sebe ste izurili, da reagirate na določen način. To se imenuje disciplina. To morate narediti. Sebe morate disciplinirati. Berem, proučujem . . .  Moramo si zapomniti, imamo dve nasprotni strani. Dve strani kovanca.

 

Mi imamo odnos z Bogom. On je naš Prijatelj. On je naš Oče, On je z nami. On se pogovarja z nami. Z Njim imamo skupnost. Skupaj z Njim živimo to življenje. To je Življenje. To je dobro življenje. To pomeni, če karkoli skrene na slabo, je On tu, da nam pomaga. Ni nam potrebno skrbeti. Uredilo se bo. Vse bo v redu. Zakaj? Zato, ker je Bog z nami. Kako lahko pomislimo, da se stvari ne bodo uredile, če je Bog z nami. Prerinili se boste skozi. Vse bo v redu.

 

Ne zapletajte se. Ne skrbite. Pa pravite: »O, tega nisem naredil dobro. Tega nisem naredil in onega ne.« To ni kot biznis. Če pogledamo iz te strani, to ni kot stroj, pri katerem mora vse delovati popolno in usklajeno. To je odnos. To je Bog. On je za nas. On je z nami.

 

Toda iz druge strani, je Božja sila absolutno mehanična. Zato lahko z njo delate kakor s strojem. Toda to je najnižji nivo. Mogoče mora biti za nek določen čas to nivo, na katerem morate delovati. Takoj ko je mogoče, pojdite preko tega. Pojdite v odnos. Dojemate? Ne upiramo prst v ljudi, ne sodimo ljudem. Pomagamo ljudem, dvigujem jih. Če moramo karkoli obsojati, potem obsojamo sovražnika. Način na katerega sodimo sovražniku je ta, da mu zapovedujte, da pusti ljudi na miru. Dojemate? Enostavno ljubite ljudi, delajte z njimi. Enostavno, to je življenje.

 

Sedaj se vračamo na to, zelo hitro. Pojdimo na 11. stran. Se spomnite kje smo bili? Meso, mleko, telesni, duhovni, dojenčki v Kristusu, zreli. Korinčani so bili telesni, dojenčki v Kristusu, a so delovali v Darovih Svetega Duha. Torej vse to vemo. Tu smo se ustavili.

 

V Hebrejcem 5:11, če imate priročnik, pojdite tja na strani 11. In tukaj pravi: »O tem bi lahko veliko govoril, pa bi težkó razložil, ker se vam ne ljubi poslušati.«

 

Govorili so o Melkizedeku. Pavel je pisal Hebrejcem in govoril o Melkizedekovem duhovništvu in kako je Jezusovo duhovništvo kot Melkizedekovo duhovništvo. To ni bilo  levitsko duhovništvo. 

 

Pavel tukaj piše, da bi to kar govori, težko razložil. Zakaj? Ker se jim ni ljubilo poslušati, kar je govoril. Njemu nebi bilo težko povedati jim to, toda zaradi tega, ker se jim ni dalo poslušati, jim tega ni povedal. In tudi če bi poslušali, tega nebi dojeli.

 

In potem nadaljuje: »Čeprav bi namreč morali biti po tem času že učitelji, ponovno potrebujete koga, da bi vas naučil začetne prvine Božjih izrekov. Postali ste potrebni mleka, ne močne hrane.« (Hebrejcem 5:12).

 

Beseda »učitelji« je v množini. Vsak kristjan bi moral nekoga učiti. Dojemate? Kajti to je v Svetem pismu. To bi moralo biti Sveto pismo. On pravi: »Če ste dolgo v cerkvi, bi morali nekoga učiti.« Ali ni tako?

 

Z drugimi besedami; vi ste v cerkvi že dovolj dolgo, in bi morali že učiti druge, toda vi potrebujete nekoga, da vas ponovno uči osnov Božje besede. To jim je rekel Apostol Pavel.

 

In poglejte sedaj, poglejte stih 11: »Ker se vam ne ljubi poslušati.« V stihu 12 pa: »Postali ste potrebni mleka in ne močne hrane.« To pomeni, da niso bili vedno taki. Postali so takšni. Lahko bi skoraj rekli, da so ponovno padli v greh. Dejansko so bili pred tem na poti k močni hrani, sedaj pa več ne prenašajo »mesa«. In vrniti se morajo na mleko. In sedaj opisuje: »Kdor se namreč hrani z mlekom, nima izkušnje z besedo pravičnosti, saj je še otrok.« (Hebrejcem 5:13). Pravi, da kdorkoli se hrani z mlekom. . . . . je še otrok.

 

Hranjenje z mlekom ni nič slabega. Pravzaprav, nikjer vam ni rečeno, da hrepenite po mesu. Nikjer v Svetem pismu se vam ne govori, da bi si morali želeti meso. Govorim o Novi zavezi.

 

Če pravim Sveto pismo, govorim o Novi zavezi, razen če se posebno ne vračam na Staro zavezo. Toda pravi, bodite pozorni na to. Rečeno vam je, da si  iskreno želite mleko Besede, da bi lahko zrastli po njem. Torej na čemu odraščate? Na mleku, ne na mesu. Torej odraščamo na mleku, ne na mesu. Nič ni slabega glede mleka, toda v istem stihu pravi: » . . .Nima izkušnje z besedo pravičnosti, ker je še otrok.«

 

Torej kdor se hrani z mlekom, je še duhovni dojenček, in dokler se hranite z mlekom, ste še vedno telesni. Ali ne pravi tako v 1 Korinčanom? Kdor pa je telesen, ne more prejeti duhovnega mesa – duhovno močne hrane. Lahko vam damo samo mleko.

 

Torej če se hranite z mlekom, vemo, da ste dojenčki v Kristusu. Prav tako vemo, da če se hranite z mlekom, da nimate izkušnje z besedo pravičnosti. Tu ni govora samo o Božji besedi, ampak o Besedi pravičnosti.  Zakaj?

 

Osnova celotne Božje besede, posebno pa Nove zaveze, je dejstvo, da smo mi Božja pravičnost v Gospodu, Božja pravičnost Boga v Kristusu. Če ne razumete svojega mesta pravičnosti, boste vedno dojenčki. Nikoli ne boste zavzeli svoje pozicije, nikoli se ne boste dvignili. Nikoli ne boste hodili v čemerkoli. Dojemate to?

 

Bodite pozorni na stih 14: »Močna hrana je za odrasle, za take, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim.« Kdo so ti, odrasli? Kako se imenujejo? Zreli kristjani. To so tisti, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim. Dokler ste otrok v Kristusu, ne razumete; ne razlikujete med dobrim in zlim. Svojih občutkov niste izurili z uporabo. Uporaba pomeni, nekaj delati. To pomeni, da ima odraščanje neko vezo s tem, da se nekaj dela. Ste doumeli? Ne, da se sedi in uči.

 

Torej je močna hrana za odrasle. To pomeni, da dokler ne boste nekaj delali, uporabili Besedo, dokler ne boste razvili svoje občutke, do tega nivoja, da boste lahko rekli kaj je dobro in kaj ne, po Božji besedi, ne boste začeli duhovno rasti. Nikoli ne boste vedeli, kaj je prav in kaj narobe, dokler bo to za vas samo teorija. Torej v nekem trenutku morate začeti delati.

 

Sedaj gremo na poglavje 6:1: »Pustimo torej začetni govor o Kristusu in se povzpnimo k popolnosti. Ne začenjajmo znova polagati temelja, namreč spreobrnjenja od mrtvih del in vere v Boga.«

 

Tu pravi, naj pustimo začetni govor o Kristusu. Ali ne zveni to čudno? Ker samo to poslušate. Potrebna vam je vera v Boga. V nekem trenutku bi morali prenehati govoriti o tem in začeli delati. Dojemate? Jezus je rekel: »Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?« (Luka 18:8).

 

Vedno pravim, ne vem, če bo našel vero na zemlji, vendar bo našel veliko knjig in posnetkov o tem. Mi bi raje brali o tem, proučevali o tem, kakor hodili v tem.

 

»Ko je torej Jezus izvedel, da so farizeji slišali, kako pridobiva in krščuje več učencev kot Janez – čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci –, je zapustil Judejo in spet odšel v Galilejo. Moral je iti skozi Samarijo. Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.

 

Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) (Janez 4:1-9).

 

Žena Samarijanka se je čudila nad tem, da se je Jezus pogovarjal z njo. In ona ga je vprašala: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?«

 

Toda Jezus, kot vedno, ne odgovarja na vprašanja, ampak odgovori na vprašanjem, z vprašanjem. In ji je rekel: Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« (Janez 4:10).

 

Ona pa mu odgovori: Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« (Janez 4:11-12).

 

In sedaj poglejte? Ona ga ni vprašala kaj je živa voda. Mislila je, da ve kaj je živa voda. Hebrejci so pod živo vodo razumeli vodo, ki se premika. Vedela je, da On tam nima žive vode, ker je bil poleg vodnjaka in poskušala je dojeti, s čim bo zajel vodo, ko nima ničesar, s čimer bi to storil – zajel vodo iz vodnjaka.

 

Ko berete o Janezu Krstniku, ko je on krščeval, je krščeval na reki Jordan, ker je bilo tam mnogo vode. To se je imenovalo »živa voda«. Vidite, Hebrejci nebi nikoli krščevali, kakor krščujemo mi, v krstilnici, ker je to zanje mrtva voda. Ne teče. Ne premika se.

 

Čudno je, ko pomislite na to, toda zamisel je bila, kakor imamo mi kad, krstilnica je takšna, voda v njej miruje. In kaj se dogaja – vi vstopite notri, s svojimi grehi, potopite se pod vodo, greh bi izšel in plaval po vodi. Vem, da to zveni čudno, toda oni so imeli takšno mentaliteto in so na to tako gledali. Torej, če voda ni tekoča, to plava tam, v kadi za krst v vodi, in ko bi vstali, bi bilo spet vse na vas. Zato jim je bila potrebna tekoča voda. Torej ko se potopite pod vodo, to odplava naprej in ko vstanete, ste čisti.

 

Mi mogoče mislimo, da je to čudno, toda to ima smisel, če razmislite o tem. To je presenetljivo, ko oni rečejo živa voda, mislijo na vodo, ki se premika. Mi pa vemo, da je Jezus, ko je rekel »živa voda«, prav tako mislil na vodo, ki teče. Toda On ni govoril o fizični vodi. O čem je govoril? O Duhu. Kaj nam to govori? Sveti Duh se vedno premika. Nam ni potrebno čakati, da se On premakne. On se vedno premika. Ne čakate vi na Duha, On čaka na vas. Duh se vedno premika. Kristjani so ti, ki se ne premikajo.

 

In sedaj pravi v 12 stihu: »Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?«

 

 

In Jezus ji odgovori v 13 stihu: Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

 

Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« (Janez 4:13-15).

 

Jezus ni rekel: »Seveda sem. Jaz sem to. Jaz sem ta. Dojela si.« On ni imel ega. Bolj ga je zanimala Samarijanka kakor njegova lastna pozicija. Ni razglašal kdo On je. Pravi še:

 

Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, (iz vodnjaka), bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« (Janez 4:13-14).

 

O kateri vodi je govoril. O Duhu. Ali ni tako? Torej rekel je: »Če boste pili od Svetega Duha, ne boste nikoli več žejni. A vseeno imamo širom sveta cerkve, kjer vsako nedeljo verniki govorijo: »O, Gospod, tako smo žejni. O, Gospod, kakor jelen koprni po potokih voda, tako naša duša koprni po Tebi.«

 

Veste kaj vi govorite? Nikoli nisem pil od vode, ki mi jo je On dal. Nikoli nisem pil od Duha. Nimam Duha. Sedaj bodite pozorni. Gre se še celo dlje od tega. »Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« (Janez 4:14).

 

O čem govori Jezus tukaj? O novem rojstvu v Duhu. Torej, če pravite, da ste žejni, dejansko pravite, da niste ponovno rojeni. Ker Jezus je rekel, da ko prejmete to živo vodo, ne boste nikoli več žejni. In ta voda bo postala v nas izvir vode, ki teče v večno življenje.

 

TOREJ ŠE ENKRAT; ČE PRAVITE, DA STE ŠE VEDNO ŽEJNI, VI PRAVZAPRAV GOVORITE, DA NISTE PONOVNO ROJENI.

 

Če rečete, da nimate žive vode, ki jo daje Sveti Duh, da nimate Duha, vi zanikate Božjo besedo in Božjo moč. Sedaj vam v oblasti imena Jezus Kristus pravim: »Nikoli več ne recite tega.«

 

Ali dojemate? Ali se lahko glede tega opravičite? Jaz vam enostavno pravim, ne delajte tega. Če takšno pesem pojete v vaši cerkvi, vi samo enostavno začnite peti v jezikih, ali pa imejte usta zaprta, vendar ne govorite tega, ker s tem zanikate, da ste bili na novo rojeni in da v vas prebiva Sveti Duh.

 

Dal vam bom citat iz Svetega pisma o tem. Če vi to delate, potem trdite: »Držali se bodo zunanje oblike pobožnosti, zanikali pa njeno moč. Tudi teh se izogiblji.« (2 Timotej 3:5).

 

Torej, če to delate, potem se držite zunanje oblike pobožnosti, zanikate pa njeno moč. Ne želite tega delati, ali ne? Zato tega ne delajte več. In če bo dovolj ljudi prenehalo peti te neumne pesmi, jih bodo prenehali igrati.

 

In potem mu pravi Samarijanka: Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« On pa ji je odgovoril:  Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!«

 

Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« (Janez 4:17).

 

Prav tukaj ji je Jezus odkril, da je prešuštnica, kajti moški, ki ga je imela, ni bil njen mož ampak njen PARTNER. Odkril ji je, da živi v grehu.

 

In ona mu odgovori: Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok.« (Janez 4:19).

 

In tukaj ne piše, da se je ta žena potem takoj spokorila. Ne piše to. Torej ni se spokorila, a vseeno je rekla: »Vidim, da si prerok.« In to za to, ker ji je odkril njen greh. Ona ni govorila o grehu. Ona je šla direktno na religiozno, »vroče« vprašanje: Kje bi morali častiti Boga.

 

In ona pravi: »Naši očetje so častili Boga na tej gori, (govori o Hebrejcih), vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« (Janez 4:20).

 

In nato ji odgovori Jezus: »Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov.« (Janez 4:21-22).

 

Odrešenje prihaja od Judov, ker Jezus izhaja iz tega rodu.

 

In potem nadaljuje: »Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Janez 4:23-24).

 

 

Ali opazite nekaj tukaj? Ne gre za čaščenje Boga na nekem svetem mestu (kjerkoli na zemlji). Ni svetega mesta. Vi (na novo rojeni kristjani, ste to sveto mesto). Kajti Bog je Duh in tisti kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici. To je seveda nemogoče, če v tebi ni Svetega Duha, in če ne poznaš Boga skozi Božjo besedo in Boga te Besede.

 

Tu ne pravi, da je Bog en Duh. Pravi, da je Bog Duh. Če verjamete, da je Bog en duh, potem ste vi okultist in ste v okultizmu, ker oni verujejo, da je vse duh. Namreč obstajajo še mnogi duhovi. Vse, kar ljudje imenujejo duh, ni Bog in ni od Boga. Obstajajo namreč človeški duh, demonski duh, angelski duhovi. Torej obstajajo različne vrste duhov.

 

Bog je duh. On je ena vrsta duha. On je najvišji duh, toda On je oseba. Pravi: »Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«

 

Sedaj bodite pozorni; v stihu 25 mu reče Samarijanka: Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« (Janez 4:25).

 

In potem ji odgovori Jezus: Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

 

Težko je, da bi to kdorkoli naredil. Pravkar ji je odkril, da je on Kristus in to ženski, Samarijanki, grešnici.

 

Zakaj njej? Zato ker je vedel, da to ne bo povedala Judom, ker se Judje niso družili s Samarijani. Zato mu ni bilo potrebno skrbeti glede tega.

 

In potem se vrnejo Njegovi učenci.

 

Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« (Janez 4:27).

 

Z drugimi besedami, čudili so se, toda nihče ni rekel ničesar.

 

In sedaj gremo naprej. »Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« (Janez 4:28-32).

 

Jezus tukaj ponovno govori o jedi. Pavel govori o mesu, govori o mleku, o tem kaj pomeni biti telesen in kaj duhoven. Ali je Pavel govoril o duhovni ali telesni hrani? O duhovni hrani. In ko so rekli Jezusovi učenci, Jezusu: »Učitelj, jej.« Ali so govorili o fizični, ali duhovni jedi? Kajti: »Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Janez 4:34).

 

Je tukaj govoril o duhovni ali fizični hrani? O duhovni, ali ne? Sedaj poglejte, Jezus je govoril o isti jedi, kakor tudi Pavel. 

 

Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?«  (Janez 4:33). Vidite, oni še vedno niso dojeli, Še vedno so mislili, da je govoril o fizični hrani. Torej lahko rečemo, da niso bili ravno bistrega uma. Torej obstaja upanje za nas. Amen!

 

Jezus pa jim pravi: »Moja jed. . .« Dal nam bo definicijo, kaj je jed. On pravi: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.« (Janez 4:34).

 

Torej Jezus je rekel, da je njegova jed, da uresniči voljo tistega, ki ga je poslal, in da dokonča Njegovo delo. Se spomnite Hebrejcem 5? Torej katera je definicija jedi? Uresničiti voljo. Ali ni tako? Uresničiti voljo. Izvršiti voljo Boga je jed (meso). To je eden od razlogov, zaradi katerega jim Pavel ni mogel dati mesa. Lahko jim je dal samo mleko, ker učenje o darovih Svetega Duha, je samo mleko. Toda dokler ne delate v darovih, oni ne postanejo meso.

 

Torej, vse, kar poslušate je mleko. Nikoli ne boste slišali »meso«. Če boste šli v trgovino, boste tam našli posneto mleko, mleko z 2% maščobe, ali celo 1% maščobe, masleno mleko, najmanj pet vrst mleka. Nekatera od njih so tako gosta, da so lahko že skoraj jed, toda še vedno se imenuje mleko.

 

V cerkvi nikoli ne morete dobiti mesa. Vse, kar lahko dobite je mleko Besede. Lahko vas učijo o različnih nivojih mleka, toda ko vi rečete, pojdimo sedaj v meso, to ni meso, ampak da vstopate globlje v mleko. Toda meso nikoli ne more biti mleko. Meso je delati mleko. Dojemate?

 

MLEKO JE SLIŠATI BESEDO

MESO JE, DELATI PO BESEDI.

 

Vi se morate odločiti. Vidite, to kar smo mi naredili je: »Oh, Bog, daj nam meso!« Ne, meso je za odrasle, za duhovne ljudi v odrasli dobi.

 

Ključ tega je, da dokler delate mleko . . . vidite, naš problem je, ker pravimo: »Želimo meso in želimo, da nam Bog da meso.« To pomeni, da je to na Bogu in če nimamo mesa, je to zato, ker nam ga Bog ni dal. Na ta način krivdo, da nismo duhovno dozoreli, zvalimo na Boga. Dojemate? Vse človeške tradicije se usmerjajo na to, da uperijo v Boga prst. Veste zakaj? Ker je to storil tudi Adam.

 

»Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.« (1 Mojzesova knjiga 3:12). Vedno se zgodi tako, da se uperi prst v Boga. Adam ni  uprl prst v svojo ženo Evo, ampak v Boga, ki mu je to ženo dal. Ni pa niti pomislil, da bi prst uperil vase. Vsaka človeška tradicija vedno uperi prst v Boga.

 

Pravijo: Potrebujemo oživitev – prebujenje. Gospod, pošlji oživitev. Nimamo oživitve, o Bog.« Zakaj? Ker jo Gospod ni poslal? Ne moremo biti poživljeni, ker jo Gospod ni poslal?

 

Nikoli vam ni bilo rečeno, da sedite in čakate na  POŽIVITEV. Zato, ker so morali biti vsake toliko časa vzpodbujeni, zato, ker Sveti Duh ni bil naseljen v njih, ker oni niso bili živi. Ali niso bili na novo rojeni? Dojemate to?

 

Torej oni mislijo, da bi morali biti vzpodbujeni. Oni so mislili, da bi morali biti kakor ogenj, ki, če se ga redno ne nalaga, ugasne. Morate dodajati polena, da bi ponovno zagorelo. To nismo mi. Amen! Mi gorimo, zato ker smo zaneteni. Bog Svoje služabnike vzdržuje v ognju.

 

On ni rekel; nagrmadite denar. On nas dela goreče. Mi smo Božji plameni. Amen! Ali ste razumeli? Torej, kar poslušate, je mleko.

 

Lepota vsega tega je v tem, ker je Bog poslovodja, ki daje vsakomur enake priložnosti. On daje vsem enako mleko. Vi ste tisti, ki odločate, kdaj pride meso, ko se odločite, da delate, kakor vam je zapovedal. Ko pa v tem času služenja izurite svoja čutila, da razločite, kaj je dobro in kaj zlo, prejmete meso. Tu ne gre za maziljenje ali prenašanje blagoslova.

 

GRE ZA TO, DA DELUJETE V TEM, KAR VAM JE GOSPOD NAROČIL V SVOJI BESEDI. NORMALEN KRISTJAN SE ODLOČA DA DELA TO, KAR JE SLIŠAL.

 

 

»In se vedno učijo, pa ne morejo nikoli priti do spoznanja resnice.« (2 Timotej 3:7).

 

Zakaj? Ker se vedno lahko usedete in učite. Ko pa pridete do spoznanja resnice; s tem pa ne pravim, da se vam ni potrebno še naprej učiti, toda sedaj boste začeli delali, kar ste se naučili. Ste doumeli?

 

Sedaj pazite, grem zelo hitro. Lahko to storim v naslednjih dveh minutah.

 

In sedaj stih 35: »Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev.« To je vprašanje.  On jim pravi: »Ali ne pravite vi, še štiri mesece in žetev bo tu?« Tako govorijo kmetje. »Hej, čez štiri mesece bomo imeli žetev.« S tem je hotel povedati, da tako govorijo oni; kmetje.

 

In pravi naprej: »Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev.« Pripravljeno je že. Žetev je že zrela. Sedaj je zrela.

 

Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.« (Janez 4:36-38).

 

To pomeni oditi na polje, kjer je žetev že zrela, zaradi večnega življenja. Slišite to? Ne pravim, da to pomeni, da boste odrešeni zaradi del.  Dojemate to? Mi ne delamo, da bi bili odrešeni. Mi delamo zato, ker smo odrešeni. Mi dobivamo priložnost, da delamo, zato, ker smo odrešeni. To ni z delom, ampak z vero.

 

Toda če . . . kakor je rekel Jakob? »Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom pokazal vero iz svojih del.« (Jakob 2:18).

 

Zakaj? Zato, ker je vera brez del mrtva. To, kar poskušam, da dojamete je sledeče. Enkrat, ko dojamete, celoten namen, in to je to, kar me preseneča. Tukaj Jezus govori o življenju Duha, ki izhaja iz tistih, ki delajo; o hrani Božje Besede. Tako je tudi Jezus rekel, da je Njegova jed, da izvrši Božjo voljo. Vse kar se govori tukaj je akcija. Delo, pomoč. In potem pravi: »Glejte, vi ljudje pravite, da imate še štiri mesece časa, časa do žetve.« Toda Jezus pravi, ne, žetev je že pripravljena. In če boste odšli ven in delali, potem boste želi in boste prejeli plačilo. Ali ni to presenetljivo dobro?

 

Cerkev vedno postavlja poudarek na pripravljenost delavca. Jezus pa je postavil  poudarek samo na pripravljenost žetve. Zakaj? Zato, ker je vedel, da lahko delavca opremi. Dojemate?

 

In sedaj, če ste opazili, ne vem, ali je to neka velika kmečka skupnost, ali kaj drugega; to, od koder ste prišli, toda v Teksasu, od koder prihajam jaz, obstaja velika kmečka skupnost. Ljudi lahko vidite kako sejejo. Včasih kmetje sami sejejo seme. Lahko jih vidite, kako delajo sami. Toda ko pride čas žetve, in ko je vsa žetev pripravljena da se jo požanje, odidejo v mesto in vzeli bodo kogarkoli, vse, ki nimajo drugega dela, jih najamejo in pravijo: »Pridi k meni in delaj.« Ljudje pa si izmišljujejo, češ, ne vem kako to delati. On pa jim pravi: »Ne potrebuješ znati to delati, samo pridi, da skupaj opravimo to delo žetve. Naj vas ne skrbi, če tega ne obvladate. Potrebujem samo vašo pomoč in sigurnost, da mi boste pomagali.«

 

In potem pravi: »Imamo tolikšno in tolikšno količino časa za to žetev. Če se ta žetev ne pobere iz njive do tega datuma, bomo izgubili žetev. Umrla bo na njivi. Ali ni tako? In potem jih začnete opazovati. Čudovito je, ko začnejo z žetvijo. Delajo od ranega jutra, pa vse do sončnega zahoda. In najema vse, ki  jih je mogoče najeti, ne glede na to, kdo je, kaj je, le to je pomembno, da gredo na delo. Zakaj? Ker je potrebno žetev pobrati iz njive. Amen!

 

To je Jezus poskušal reči. Rekel jim je: »Ne govorite mi, da imate še štiri mesece časa do žetve. Žetev je že pripravljena. Če boste čakali še štiri mesece, bo del žetve umrlo, preden boste vi prišli do tja. Pojdite na delo.«

 

Ljudje pa pravijo: »Ne, ne, jaz nisem pripravljen, nisem pripravljen, nisem pripravljen.« Ne skrbite okoli tega. Sveti Duh vas bo opremil. On vas bo opremil. Pojdite, naj vas to ne skrbi. »Toda jaz ne vem kaj naj delam?« Ne skrbite okoli tega. On ve. Vi samo pojdite in izkazujte ljubezen ljudem. On bo delal skozi vas, da dosežete to, kar je potrebno narediti. Amen! Ste dojeli to?

 

Gremo še na eno mesto. Končali bomo v eni minuti. Zelo hitro bomo šli skozi.

 

Vzemite svoja Sveta pisma. Ni v priročniku. Bili smo v Janezu 4. Gremo sedaj do Janez 6. Kdaj imate kosilo? Koliko časa boste imeli za kosilo? Mogoče vas držim proč od greha požrešnosti, s tem, ko vas zadržujem tukaj.

 

»Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« (Janez 6:26-27).

 

Ali ni to tisto, zaradi česar smo tukaj? Želite vedeti, kako delati Božja dela? Ali ni tako? Prav, povedal vam bom, kako naj jih delate. Takoj. Odgovori jim Jezus; to nisem jaz, to ni moje mišljenje. To je Jezus. Spomnite se, jaz nimam mišljenja, jaz imam stališče.

 

In pravijo: Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« (Janez 6:28-29).

 

Želite delati dela? Učenci so vprašali Jezusa, kaj bi morali narediti, da bi delali Božja dela? Jezus pa je rekel: Ne, to je Božje delo. Ali opazite razliko med množino in ednino? Oni so rekli: »Želimo delati dela.«

 

Oni so vprašali: Kako naj ozdravljamo bolne? Kako naj obujamo mrtve?« Jezus pa je rekel: »To je Božje delo, da verujete v tistega, ki ga je poslal.« Ednina.

 

Enkrat, ko verujete Njemu, vi več ne delate DELA. Dojemate? Vi ne delate dela. Vi ne opravljate posle. Poslednje delo, ki ste ga naredili je bilo, da ste verovali Njemu. In ko ste enkrat to naredili, je bilo to Božje delo. In od takrat naprej je vse, kar vi delate, Božje delo, ki dela skozi vas, tako da niste vi tisti, ki delate. On je ta, ki dela, zakaj potem vi skrbite, kako ste opremljeni, ali ne.

 

Vi pa pravite: »Joj, nisem nadarjen, nimam tega, nimam onega.« Pa kaj potem? Ne recite mi, da niste nadarjeni. Če imate dar Svetega Duha, je to najboljši dar, ki ga kdaj koli lahko imate. »Joj, ampak jaz nimam daru kot ga ima ta in ta.« Ni res. Imate dar kakor ta in ta. Oba sta začela z istim darom, ki se imenuje Dar Svetega Duha. Amen! Zakaj bi želeli biti kakor ta in ta? Ne bodite kopija nekoga. Bodite original. Amen! Pojdite in bodite vi. Bodite tisti, katerega je Jezus naredil, da bi bil to, kar je On hotel, da ste. Ali ni tako?

 

In sedaj pazite: Rekli so mu: »Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš?«

 

Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.« In potem jim je rekel Jezus: Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, (sigurno, definitivno, brez dvoma), povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« (Janez 6:30-33).

 

Torej dobili ste mano, niste pa dobili kruh z nebes. Zakaj? Zato, ker je On sam kruh iz nebes. Bodite pozorni na to. »Ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«  (Janez 6:32-33). Ustavimo se tukaj.

 

Kaj je Božji kruh? Jezus.

 

Se spomnite, kaj je rekla žena Kanaanka? : »In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. (Matej 15:22-28).

 

Jezus ji je govoril, da ji ne more dati kruh, ki pripada otrokom. Vemo, da je kruh Jezus. Kdo so otroci? Mi smo otroci. Torej Jezus je naš kruh. Toda On je govoril o ozdravljenju. Ko je rekel ženski . . . je ona rekla, da hoče svojo hčerko osvobojeno. On pa ji je odgovoril, da ni prav, da da kruh otrok psom.

 

Torej govorila sta o osvobajanju, tukaj pa je Jezus rekel: »Jaz sem ta kruh.« Torej ozdravljenje ni metoda. To je oseba. Dojemate? Če nam je dal Jezusa.

 

In pravi spet drugje: »       

»On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?« (Rimljanom 8:32).

 

VIDITE, OZDRAVLJENI STE BILI, KO STE SPREJELI JEZUSA (BILI NA NOVO ROJENI).

 

Zato je to pretekli čas. Dojemate? Vi ste že ozdravljeni. Če vi sedaj pravite: »Waw, nisem vedel tega, lahko sedaj rečete: »Prav, verujem to.« Lahko ste ozdravljeni sedaj, tu, kjer sedite. Vidite, želim dati vse od sebe, da bi bili ozdravljeni, še preden položim svoje roke na vas.

 

Kajti, če moram položiti roke na vas, boste odšli in rekli: »O, moram oditi na srečanje Curry-a  Blake-a, naslednjič, ko pride. Toda če vam lahko prinesem Jezusa, če vas lahko pripeljem do tega, da se povežete z Njim, in da ste ozdravljeni tukaj, kjer sedaj sedite, boste odšli od tukaj in boste govorili o Jezusu, ne pa o Curry-ju Blake-u. Amen!

 

TO JE KLJUČ. Jaz nisem vaš posrednik. Dojemate? Jezus je vaš posrednik. Jezus je to, in vi ga imate. Zato želim, da vas Jezus dotakne tu, kjer ste, ker če se vas lahko dotakne Jezus, potem boste vedeli kako ga dati drugim ljudem. Če pa se vas moram dotakniti jaz, potem boste vi poskušali, da ljudi povežete z menoj. Amen!

 

Rekel sem vam; »Nisem prišel sem, da bi bil človek«. Naredil bom to. Toda jaz poskušam, da vi zrastete, tako da boste vi lahko bili »človek« za nekoga drugega. Amen!

 

In tukaj pravi; do tu vas želim privesti. »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«  In potem mu odgovorijo njegovi učenci: Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete.« (Janez 6:33-36).

 

Ali nismo o tem govorili malo prej? Rekel je: Če boste pili od te vode . . . . ne boste nikoli lačni in žejni.

 

Torej dal sem vam dva odlomka, na izjavah dveh ali treh prič, naj stoji. (5 Mojzesova knjiga 19:15). Dal sem vam dva enostavna odlomka, kjer je sam Jezus rekel: Nikoli ne boste žejni in nikoli ne boste lačni, ko boste enkrat pili od Božjega Duha, kar pomeni, ko boste ponovno rojeni in boste prejeli Njegovega duha.

 

Torej, če ste na novo rojeni in imate Svetega Duha, vam ni potrebno nikoli več reči, da ste lačni ali žejni, zato ker to govori: »Jaz sem tvoj otrok, ti pa me nisi izpolnil.« Ljudje pravijo: »Seveda, ampak pri Mateju pravi, da je potrebno da smo lačni in žejni po Njegovi pravičnosti. Da, to morate delati. Bodite lačni in žejni, da bi bili izpolnjeni. Toda ko ste enkrat izpolnjeni, niste več lačni in žejni.

 

Ne morete biti lačni in žejni, po tem, ko ste izpolnjeni. Ko ste izpolnjeni, če ste še vedno lačni in žejni pravičnosti, pridite h Kristusu. Ko enkrat to naredite, postanete Kristusova pravičnost. Pravičnost Boga v Kristusu. Izpolnjeni ste. V tem trenutku več niste lačni in si več ne prizadevate prejeti pravičnost. Vi jo že imate, ker ste ponovno rojeni. Niste več žejni in lačni. Prenehajte govoriti to. Lakoto in žejo obrnite v gorečnost.

 

Imate gorečnost za Boga, gorite za Bogom in pravite: »Hočem več Boga.« Ne, ne želite. Želite manj sebe. Verujte mi. Vsi to želijo. Vsi želijo isto. Vsi želijo manj vas.

 

Torej ključ je, umreti. Ne gre za to: »O, Bog, daj mi več tega in tistega. Bog, dotakni me.« Ne, ne, ne, Gre za to: »O, Bog, pokaži mi, kje bi moral umreti sebi. Pokaži mi, kje bi moral umreti. Če mi pokažeš, kje moram umreti, bom umrl temu in potem boš lahko Ti bolje živel skozi mene,« namesto, da imamo gorečnost za Boga, namesto da prosjačimo pred Bogom in govorimo tako, da zveni, kakor da nam ni še nič dal. Amen! Vidite to?

 

Torej ni vam potrebno prosjačiti za mesom. Če želite meso, je to zelo enostavno; POJDITE IN IZVRŠUJTE – DELUJTE SKOZI BESEDO. Amen!

Video ima podnapise v Srbskem jeziku: