Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 12/17

 

Curry Blake

Usposabljanje za Božansko ozdravljenje

  

12/17

 

 

 

 

Vprašanje:

»Ob katerih priložnostih, bolnika pomazilite z oljem?«

 

Če nekdo to od mene zahteva, in s seboj prinese olje. Jaz ga ne nosim s seboj, čeprav je biblijsko maziliti z oljem. Lahko bi se smatral za starešino v Kristusovem telesu, in kakor veste, to nima nikakršne veze s starostjo vernika ampak z njegovo duhovno zrelostjo. Torej, če me boste za to prosili, bom to naredil, toda prinesite olje. Kajti če prinesete olje, je olje vaše in če vam namasti vaše lase, oblačilo, me za to ne morete tožiti.

 

Če verjamete ali ne, ljudje bodo poskušali prisiliti vas, da plačate njihove račune, za kemijsko čiščenje, ker ste nanje polili olje. Malo se čudno sliši, a se dogaja.

 

Vprašanje:

Vem, da ni potrebna formula za molitev, toda mislim, da bi bilo dobro za nas, da bi lahko slišali, kako vi molite za ljudi, da se prepričamo, kako enostavno je to.

 

V resnici formula ne obstaja. Ko boste delali, se boste znašli v situaciji, ko boste stvari delali na določene načine. Zelo enostavno je. Na kaj napeljuje to? Naredili bomo to, posebno danes zvečer, ko bomo začeli služiti. Popeljal vas bom skozi nekaj različnih načinov, na katere lahko molite za ljudi, da boste vedeli kaj delati in kako. Poskušal bom biti natančen, vendar vas prosim, da ne jemljete tega kakor formulo in misliti, da morate natančno izgovarjati besedo za besedo, in da mora biti vsakič tako.

 

V bistvu gre za sledeče. RECITE DUHU, BOLEZNI, ALI TELESU, KAJ ŽELITE, DA DELA. To je to. Kako naj vem, če je duh ali bolezen, ali kaj podobnega.

 

Običajno je tako, to sem jaz našel. Ko poskušate biti preveč določeni, in če tu naredite napako, vas sovražnik sploh ne bo poslušal. Zato na splošno, razen če vas Bog na nekaj ne usmeri, ne vstopam v karkoli konkretnega. Zelo sem splošen. GOVORIM TEMU. Naučil sem se tega. Govorim konkretno. To bom imenoval tako, ono bom imenoval tako. Od časa do časa delam tako, toda na splošno poskušam samo vnesti življenje. Običajno rečem ljudem: »Bodi ozdravljen!« To je to.

 

TO, KAR PRIČAKUJETE JE TISTO, KAR SE BO ZGODILO.

 

Včasih nek problem ni problem, ampak simptom nekega drugega problema. In če udarite na enega, mogoče niste udarili na pravi vzrok, in če udarite to, lahko ta stvar izgine, toda oseba bo lahko umrla zaradi nečesa drugega.

 

Veliko lažje je reči: »Bodi ozdravljen.« To pa pomeni, ozdravljen od glave do pete. To je popolno ozdravljenje. To je to. Dojemate? Zato vam pravim, bodite čim bolj konkretni, da bi dobili rezultate, ob manjši sili. Razmislite o tem.

 

Snajperisti so izurjeni ljudje. Če hočejo biti uspešni morajo biti zelo, zelo precizni. Osebi s prstom na gumbu nuklearnega orožja ni potrebno biti niti malo tako precizen. Tu je, nekje v bližini in poskrbel bo za ves problem.

 

Želimo, da dela Jezus iz nuklearne perspektive. To želimo tudi mi delati. Naš Bog je večji od katerega koli  individualnega problema. Ljudje mi običajno govorijo samo o enem problemu, čeprav jih mučijo tudi druge stvari, ki niso v redu. Vem, da to nima nobenega smisla, toda to je to, kar ljudje delajo. Zato je najbolje udariti na vse. Amen!

 

Vprašanje:

»Ali se lahko moli za osebo preko njenega posrednika in videti rezultate, kakor na primer starš za otroka.«

 

Da, lahko. Osnovni primer je Iz Mateja 8, kjer je govora o Rimskem stotniku. In zato, seveda, se lahko moli preko posrednika.

 

Zapomnite si, oddaljenost v duhu ne obstaja. V duhovnem svetu oddaljenost ne pomeni nič. Tako bom rekel, najprej želim ubiti sveto kravo. Ljudje pravijo: »Vera deluje skozi ljubezen.« Ne, ne dela. Sveto pismo tega ne pravi. To, kar ljudje pravijo, ni v skladu z Biblijo. Pavel govori in pravi: Malo bom parafriziral. »Vera, ki vam prinaša zasluge, ker ste nekaj naredili, ni prava vera.«

 

»In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič.« (1 Korinčanom 13:2).

 

Ne pravi: »Če nimam ljubezni, nimam vere, da bi premikali gore.« Lahko imate vero da premikate gore, ne boste pa imeli ljubezni, in nič vam ne bo koristilo. Lahko koristite tistemu, ki mu pomagate, ne boste pa dobili zasluge za to. Torej, ne želite tega.

 

Morali bi ljubiti ljudi, vendar imamo mi to predstavo. Če vas vprašam, če ljubite ljudi, bi vi rekli, da poskušate ljubiti ljudi. Vi pa ste naučeni, da vera deluje skozi ljubezen in zato mislite, da vaša vera ne bo uspevala, ker dovolj ne ljubite ljudi. Vaša vera bo delovala tudi če ne ljubite ljudi, vendar vem, da vi ne želite biti tu. Prav, če vam rečem, zakaj mislite, da je tako težko ozdraviti svojo družino.

Odgovor ni to, kar mislite.

 

Vprašanje:

Kakšen smisel ima polagati roke na samega sebe, zaradi ozdravljenja?

 

Lahko delate to, ker gre tu za kontakt. Lahko to naredite. V Rimljanih 8:11 je napisano:  »In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.«

 

Torej ne gre za to, da Duh izide skozi vašo roko in ozdravlja, temveč da pride iz vašega notranjega duha, in vas ozdravi. Vaš duh je tudi v vaši roki. Kamorkoli položite roko, tam je tudi vaš duh. Svojo roko polagate, da življenje lahko teče iz vašega duha. Isto življenje, ki se izteka iz vašega duha skozi vašo roko, v neko osebo in jo ozdravlja, prav tako teče tudi skozi vaše telo in ozdravlja vas.

 

Zadnji čas, ko sem bil tukaj v Melbourn-u , kjer smo bili,  sem učil, kako naj se sprosti duh iz vašega telesa, skozi vaše telo, v vaše telo. To je bilo prvič, da sem to učil tako javno. Osnovno je, da je vse, kar potrebujete v vašem duhu. Vse kar je potrebno je, da se naučite kako odpustiti Duh življenja iz vašega duha, v vaše telo, da boste lahko hodili v Božanskem zdravju. To je to, na kar se to napeljuje.

 

Torej, dejansko vam ni potrebno polagati roke na sebe, ker je Sveti Duh povsod v vas. Vse, kar vam je potrebno narediti je, da ugotovite kje je problem, in da rečete: »Prav«, in da nato življenje steče iz duha v vas, iz Božjega duha v vas,  na mesto težave. Če gre na primer za ramo, da gre v ta del.

Ni vam potrebno z drugo roko se dotakniti rame, da bi bili ozdravljeni. Iz vašega duha bo šlo direktno v vašo ramo. Dojemate?

 

Eden od razlogov, zaradi katerih vam je težko ozdraviti sorodnike je; in to ljudi preseneča, ker bi pomislili; ljubim jih, in zato bi moja vera morala delovati zanje. Toda problem je, ker je to druga vrsta ljubezni.

 

LJUBEZEN SKOZI KATERO DELUJE BOŽJI DUH

NI DUŠEVNA LJUBEZEN, AMPAK AGAPE LJUBEZEN.

 

Vidite, svoje bližnje ljubite iz svoje duše in ne iz svojega duha. Vaš duh ne ljubi nikogar posebno. To, kar mislim pod tem je, da vaš duh ni pristranski, on ljubi nepristransko. Vse ljubi enako.

 

Znotraj vi ljubite vse enako. To, kjer ne ljubite vse enako je tukaj. (Pokaže na um). Zakaj? Zato, ker jih poznate od tukaj. In to blokira to vrsto ljubezni – Božjo ljubezen.

 

Zaradi tega izbirate, ali boste nekoga ljubili ali ne, ali vam bodo všeč ali ne. Ko ljubite ljudi iz duše, ljubite svoje sorodnike. In vi jih ljubite in želite, da bi bili ozdravljeni, toda problem je v tem, da je razlog, da bi bili ozdravljeni zato, ker jih ljubite iz glave. Toda to ni razlog za ozdravljenje.

 

PRAVA OSNOVA ZA OZDRAVLJENJE JE V TEM, KER NE ŽELITE, DA SO BOLNI, KER JE JEZUS ODNESEL NJIHOVE BOLEZNI. VIDITE, DUŠEVNA LJUBEZEN NE OZDRAVLJA. DUHOVNA LJUBEZEN OZDRAVLJA.

 

Dojemate kaj vam želim povedati?

 

Ko ljubite nekoga, ki vam je blizu, ga poskušate ljubiti iz duše, ker ga ljubite in želite, da je ozdravljen, ker ne želite, da trpite in pravite: »To je ljubezen in morala bi delovati.« Toda to je duševna ljubezen, človeška ljubezen. Človeška ljubezen ni Božja ljubezen. Agape ljubezen je Božja ljubezen. Agape ljubezen ljubi vse enako.

 

Če lahko molite za svoje; vem da to zveni čudno, vendar verjetno veste, da je Sveto pismo polno paradoksov. Če želite biti povzdignjeni, se ponižajte. Če želite živeti, morate umreti. Ali ni tako? Problem je, ker je cerkev odšla po naravnih linijah, po človeškem sklepanju, tako da, če zares želimo biti v skladu z Duhom, moramo delati nasprotno, kakor dela svet in avtomatično ste bolj usklajeni z Duhom. Ko nekoga ljubite, če ga ljubite iz duše, ne boste dobili rezultatov, ker je to duševno, človeško, a tu ni moči. Moč prihaja iz Duha. Pri vaših ljubljenih se morate tega naučiti, če dosti služite, boste izkusili to, ker mnogo tega prihaja iz izkustev.

 

Obstajajo stvari, ki vam jih lahko povem, vendar jih ne boste znali uporabiti, dokler ne boste začeli hoditi v tem. In ko boste to delali, boste to izkusili. Ko nekoga ljubite, greste k njemu v njegov dom ali v bolnišnico, toda če nekoga ne poznate, zakaj greste k njemu? Verjetno, ker vas je nekdo prosil za to, ali ste prejeli zahtevo, da pridete. Upam, da razumete, če pa ne razumete, boste razumeli danes do konca dneva, da se ozdravljenje nahaja v Jezusovi odkupni daritvi na križu, in je pripravljeno za vse ljudi in da ni v redu, da katera koli oseba nosi, kar je Jezus že prevzel nase.

 

Naloga zaradi katere greste je legalna, zaradi dejstva, da ni legalno, da človek nosi, kar je  Jezus že vzel nase. Torej kakršnakoli bolezen, slabost, ali kaj podobnega, nima pravice biti tam, zato, ker je Jezus to že prevzel nase. Zato vstopate v to situacijo in zaradi tega ne boste emotivni. Ne odhajate tja iz emotivne točke gledišča, oziroma niste emotivni, dokler ne odidete tja in ne vidite teh ljudi.

 

Greste na osnovi resnice, dejstva. Dejstvo, da greste tja dokazuje, da ljubite nepristransko, ker greste in niti ne pomislite, da jih ljubite. Toda že to da greste, dokazuje, da jih ljubite, zato ker polagate življenje, čas in trud, vse, kar bi lahko delali v tem času – da bi šli k njim.

 

To je predajanje svojega življenja za druge in to je največja ljubezen, ki jo lahko imate. Bolj kot predajate svoje življenje za druge, večja je ta ljubezen. Torej, ko greste v bolnico ljubite nepristransko. To je zato, ker vaša vera dela skozi to in dobivate zasluge od Boga, ker ljubite nepristransko. Ne ljubite kot človeško bitje. Ljubite, kot ljubi Bog. Ste dojeli to?

 

Čisto nekaj drugega pa je, ko molite za svojega otroka, ali za nekoga, ki ga ljubite. To je drugače, ker je emotivno in greste iz duha v um. In naenkrat se popolnoma vključite in začnete riniti v smeri, da bi na vsak način pomagali tej ljubljeni osebi. »Bog, želim, da se to konča. Bog moj, to mora biti narejeno. Bog moj, zakaj?« In naenkrat se premestite na: »Ni v redu, da je ta oseba bolna.« In namesto, da bi delali kot policaj, iz stališča zakonske pravice, delate to popolnoma emotivno, vključite se v situacijo in se prestavite v sočutje, ne pa v usmiljenje.

 

Zato se morate naučiti in ni tako težko, kakor mislite. Morate se samo naučiti, da vse ljubite enako, kar pomeni, da lahko molite za otroke svojih sosedov isto, kakor za svoje otroke. Mogoče je celo bolje, da rečem nasprotno: »Da molite za svoje lastne otroke kakor za otroke sosedov.« Kajti če boste molili za otroke svojih sosedov, kakor za lastne otroke, boste pogosto emotivni, kakor ste pri svojih otrocih. Torej, če ne boste emotivni niti pri svojih, niti pri otrocih sosedov, bodo oni ozdravljeni, ker delate kar je prav. Delate iz vere. Delate iz Duha. To pomeni, da morate moliti za svoje otroke ali bližnje, kakor da to niso (da izključite emocije).

 

Dogajalo se je, da se ustavim, in rečem svojemu otroku: »Jaz nisem tukaj kakor tvoj oče. Tukaj sem kot Božji človek.« Celo s svojimi starši sem enkrat tako delal. Moj oče je prehajal skozi nekaj in moral sem oditi k njemu in mu reči tako, ker sem jaz njegov sin in je to naravni red. Toda moral sem oditi k njemu in mu reči: »Oče, veš, da te imam rad, toda tukaj nisem kot tvoj sin. Tukaj sem kot Božji človek in predstavljam Boga, in potem sem šel nad to stvar, ki jo je imel. Drugače je. Dojemate? In bil je ozdravljen«.

 

Morate se naučiti kaj je prava ljubezen. Prava ljubezen je nepristranska. Zato je včasih težje ozdraviti sorodnike, kakor ostale ljudi. Zakaj? Zato ker postanete emotivni in greste iz duha v dušo. Zato ostanite v duhu. Toda problem je, ko ostanete v duhu, vas bodo ljudje obtožili, da ste nesočutni, da ne ljubite, da vam je vseeno, itd. Rekli bodo: »Nimam občutka, da je kakšna ljubezen v tebi.« Večkrat sem to slišal.

 

Jaz pa sem jim rekel: »Čudno je to, kar govorite. Toda nisem vas videl v bolniški sobi izza sebe, ko sem molil za ljudi. Vidim, da ste doma, gledate TV, karkoli pač delate, a vseeno mislite, da imate ljubezen zanje, jaz pa, da je nimam. Jaz pa sem predal svoje življenje zanje, a ne vi.

 

Prešel sem to z enim mladim človekom. Bil je v zakonskem stanu. Želel je potovati z menoj. Bil je dober mladenič. Imel je odličen potencial. Odšla sva na kosilo in se pogovarjala o tem, ali bi potoval z menoj, ali ne.  Njegova žena je na to gledala striktno, kakor na nek poslovni predlog. Želela je vedeti, kdaj bo imel proste dni, kdaj bo doma, koliko denarja bo zaslužil in podobno. Sedeli smo tako jaz in moja žena, ter on in njegova žena.

 

In rekla je: »Veste, družina je pomembna. Mora biti doma za Veliko noč, za Božič. . . .« Iskreno, ne govorim mnogo na Veliko noč, ali Božič. Ljudje načrtujejo neke druge stvari, tako da v tem času ne načrtujemo seminarjev ozdravljanja.

 

Rekel sem: »Problem ni v tem, ampak v tem, in on je bil v tem času čisto tiho in to je bil prvi problem. Ona je govorila namesto njega. Na koncu sem mu rekel: »Odgovoril bom na vprašanje, toda po tem ne bom več govoril z njo. Pogovarjal se bom s teboj, ker boš ti potoval z menoj. Ni mi potrebno slišati, kaj ona pravi. Potrebujem slišati, kaj ti praviš.« Bil sem malo grob proti tej ženski, v nekem trenutku. Rekel sem mu celo: »Če bom želel mišljenje tvoje »matere«, jo bom vprašal. Ne vmešavajte se. Ne prenašam tega. Pravim vam, ne bom tako delal. Veste zakaj? Če bi samo pridigal, bi delal z njim, toda pri meni ni samo pridiganja. Gre za življenje in smrt. In če ne boste resni, bodo ljudje umirali, medtem, ko se boste vi igrali igrice«.

 

Rekel sem ji: »Ti želiš, biti soproga služabnika. Želiš fino hišico, z belo ograjo. Želiš pomembnost, da se o tebi lepo misli, da greš v trgovino in k frizerju in da rečeš, da je tvoj mož služitelj, tako da te bodo vsi gledali, kakor da si nekaj. Resničnost pa je takšna. Hotela je igrati klavir v cerkvi. Nič posebnega. Ni mi bilo do tega. Toda rekel sem ji:

 

»Želiš izvesti svojo malo Božično kantato, kar je v redu, in želiš biti sigurna, da bo tvoj mož doma za Božič, ker si želiš počitek od Boga na vsak Božič in na vsako Veliko noč, da imate vaše majhne predstave, ki ne prinašajo ničesar in boste samo capljali na mestu in s časom, in medtem, ko si boste vi jemali počitek od Boga, bo ta rak razjedal življenje nekoga«.

 

Rekel sem ji: »Želiš vzeti teden dopusta in želiš oditi da se igraš Božič-a v tem času pa ljudje še naprej umirajo. Prvo in prvo, nisi resna niti okoli Boga, kaj šele okoli nečesa drugega.« In začela se je izmikati in izgovarjati. Moja žena in jaz sva sedela eden poleg drugega in moja žena me je začela suvati v bok. Na koncu sem se moral umakniti od nje. Na koncu je samo še odkimavala z glavo.

 

Ženska, ki je sedela na drugi strani mize, je začela: »Curry«; ker jaz sem se razjezil na to žensko. Ljudje ne vedo kaj se dogaja. Prejšnjo noč, ko sem se vrnil v motel, sem odšel na internet, in začel brati e-maile, in večina njih so bile prošnje za molitev. Dobivam tudi slike otrok in nekateri primeri so res zelo težki. In to ni pridiganje. Me razumete. Uživam v tem, kar delam, to mi ni v breme, uživam v življenju. Čas lepo preživljam, toda to je zelo resna stvar.

 

In tako je sedela tam in naredila nekaj, kar ji ni bilo potrebno narediti, ker že do takrat nisem bil preveč navdušen nad njo. Rekla je: »Ne, Curry, vem kako se počutiš, vem, kako se počutiš.« Jaz pa sem ji rekel: »Napačen odgovor. »Bolje, da nisi rekla, kako se jaz počutim.« In rekel sem ji: »Jaz tebe ne vidim v tej bolnici, poleg teh ljudi, ki umirajo da te gledajo in te prosijo, da kaj narediš zanje. Ne vidim te tam. Ne vidim, da ob dveh zjutraj odgovarjaš na telefonske klice.

 

To kar slišim od tebe je, da želiš svojega moža doma takrat in takrat, in da bo imel dovolj denarja, da boste dobro živeli. Vse o čemer govoriš je pomembnost. Če bo tvoj mož delal za mene, in ko bo na poti, ga boš ves čas klicala in spraševala, kdaj bo prišel domov. Zaradi tebe bo njegov um razdeljen in bo popolnoma nekoristen in delal bo probleme in ljudje bodo umirali zato, ker ga ti hočeš doma, da paradiraš z njim naokoli in govoriš: »To je moj mož na povodcu.«

 

Po tem se je potegnila nazaj, a moja soproga, ker sem bil kar glasen, a v restavraciji smo bili, je rekla: »Curry, Curry, Curry, v redu je.«

 

Ne, ni v redu. In namesto da vam dam svojo številko telefona, bi bilo mogoče dobro, da dam tvojo številko na svojo elektronsko stran, da te bodo klicali, namesto mene, sredi noči in me zanima, kako se boš znašla v teh situacijah. Ker to ni čas za igro in za igranje cerkve. Tu gre za življenje in smrt.

 

Postala je zelo tiha. Nimam potrebe, da rečem, da ta mladenič ni delal z menoj. Jaz mislim, da je lahko z menoj, toda jaz vseeno uživam v življenju. Ne vem kako naj to razložim, toda to je resnično. To ni igra. Ne gre niti za to, da se nekaj ve. Gre za to, kaj delate s tistim, kar veste. Dojemate?

 

Ne gre samo za to, da odidete in sedite na seminarju in rečete: »Bil sem na seminarju«. Naslednjo nedeljo bomo imeli seminar o preroštvu. Ali hočete to delati? V redu. To ste vi. Jaz tega ne morem. Mene ljudje kličejo in moram biti pripravljen, da jim dam odgovore. Moram biti v pripravljenosti, da dotaknem njihova življenje in da se prepričam, da bodo živeli. Ker če ne bodo ozdravljeni, bodo umrli.

 

Vidite, če nimate nekje grob, mogoče niti ne veste o čem govorim. Toda jaz imam grob v McKinney-u, Teksas in ne želim, da bi imel kdor koli grob, kakor ga imam jaz. Od takrat je minilo 30 let, malo več od tega. Od takrat nisem izgubil niti enega otroka več. Bili smo blizu, kakor sem vam rekel včeraj, z mojo drugo hčerko in težke situacije, marsikaj se je dogajalo, vendar je živa. Ne vem vsega. Želel bi vedeti vse. Veliko stvari je, ki jih še ne poznam, toda vse kar vem je, da vem veliko stvari, ki delujejo zelo dobro. Mogoče je še bolje, da nekaterih stvari ne vem. Blagoslovljen sem, ker ne vem vsega.

 

Ne gledam krščanske televizije, iskreno povedano. Običajno, kadar gledam, me to vznemiri. Vznemiri me gledanje teh stvari. Razjezi me, ko vidim, kako posiljujejo Božje ljudi. Dobesedno. Šarlatani in ljudje, ki delajo show. Vedno prihajajo s tem: »Daj mi.« Izvlekli bodo denar od vas. Dojemate? Potujem po svetu, avionske karte niso poceni. Stanejo, da greste nekam in da najamete objekt. Odlično je tukaj, ker nam niso zaračunali, vsaj ne da bi vedel. Toda večinoma se najem prostora zaračuna.

 

V Afriki zaračunajo seminarje obiskovalcem, če pridejo nanj. Mi to ne delamo, ker ne verjamem v to, da se Evangelij plačuje. Ljudje pa pravijo: »Zakaj pa potem zaračunaš CD-je in ostalo?« Pravkar ste rekli. Res je, prodajam jih. Ko jih bom dobil brezplačno, jih bom tudi dajal brezplačno. Razumete kaj mislim. To je CD. Ne zaračunam Evangelija, To je CD, ki ga je potrebno razmnožiti. Imamo ljudi, ki delajo na tem in morajo biti plačani. Tudi v svoji hiši ne živim brezplačno. Moram plačati elektriko, in težko je najti prostovoljce, ki bi delali brezplačno.

 

KRŠČANSTVO NE ZAHTEVA DENAR.

ŽIVLJENJE ZAHTEVA DENAR.

POTOVANJE ZAHTEVA DENAR.

 

Dojemate to? Krščanstvo samo po sebi nima nobene povezave z denarjem, razen prostovoljnega prispevka. Običajno ni honorarja. Če bi vam jaz želel zaračunati ta seminar, si tega nebi mogli privoščiti. Zakaj? Ker so te informacije preveč vredne.  Na primer, koliko bi bile vredne informacije, ki bi zaustavile raka? Vidite, vi tega ne morete plačati.  Dojemate kaj govorim? In zato je brezplačno, saj Bog ve, da si tega nebi mogli privoščiti, zato nam je dal to brezplačno. Amen! Zato to delamo. Potreben je denar za potovanje, toda iskreno, ne dajem velik pomen denarju. Ne boste me slišali veliko govoriti o denarju. Iskreno, pozabim nanj. To ne pomeni, da smo ga nagrmadili, ker ga nismo. Toda kar potrebujemo je tukaj, ko delamo, za Boga.

 

Ljudje so mi govorili, da moram narediti to in da moram narediti ono, ali tako in tako, vendar jaz delam to, kar je najboljše, da to ne postane biznis. Če bi hotel postati biznis man, bi moral samo nadaljevati z borilnimi veščinami. Bil sem biznis man. Veliko denarja sem zaslužil, ko sem ljudi učil borilnih veščin. Vendar sem našel Resnico, ki rešuje življenja. Dojel sem, da je pomembno slišati to in zato to delam. Zato ne želim, da mi to postane vir zaslužka. Toda če želite imeti cerkev, se morate registrirati pri oblasti in naenkrat to postane biznis. Avtomatično.

 

Hvala Bogu za ljudi, ki delajo ta dela, administrativna dela, ker jaz nebi. Če bi jaz moral to delati, potem nebi tega delal. Nebi delal nekaj drugega, ampak administrativna dela ne, posebno ne tako, kakor mi oni rečejo.  Mnogokrat prej sem rekel: »Lahko se vrnem in molim za ljudi v Walmartu, v njihovih prodajalnah, toda tako naredim več dobrega. Ne gre za to, biti govornik, ali nekaj drugega. Gre za to, koliko življenj se lahko dotakne.

Pridigal sem po hišah s po deset ljudi. Ko sem prvič odšel na Novo Zelandijo, nas je bilo pet ljudi. Šel sem na Novo Zelandijo iz Teksasa. Najeli so halo. Nič niso oglaševali, nič. Sedeli smo v tej veliki dvorani, s petero ljudi pred mano. In predaval sem DHT. Zakaj? Zato, ker sem bil tam. Naredil sem to. Oni so s tem nekaj naredili. Toda leteti okoli sveta, da sedite s petimi ljudmi? Želite, toda to ni najboljše, kar si želite. Z več ljudmi govorite, večja je možnost, da bo nekdo s tem nekaj naredil. Želite vreči čim večjo mrežo, po možnosti, da bi izvlekli čim več rib. Ne gre za številke, dogodke, o govorjenju na stadionih, in govoriti: »Imam stadione polne ljudi.« Ni stvar v tem.

 

Če bi mi ti ljudje rekli: »Nič ne bomo naredili s tem,« bi se takoj poslovil od njih. Nebi izgubljal časa z njimi. Toda če petorica reče: »Mi bomo to delali,« potem bom odšel k njim in delal z njimi; s petorico. Amen! Jezus je vse svoje življenje ulil v 12 moških. Ali ni tako? Učil je tudi množico, toda sebe in svoje znanje je vlil v 12 moških. Eden od njih celo ni končal dobro. Imamo samo štiri Evangelije, ne dvanajst. Od teh štirih sta bila samo Matej in Janez Njegova učenca. Druga dva tehnično nista bila Njegova učenca; Marko in Luka. Kaj se je zgodilo z ostalo deseterico? Zakaj oni niso napisali Evangelije. Obstajajo tudi evangeliji, za katere se govori, da so jih napisali apostoli, vendar niso za vse mogli dokazati, da so verodostojni, ker niso usklajeni s Svetim pismom kot celoto.

 

Zato je Pavel rekel Timoteju. »Kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, izrôči zanesljivim ljudem, takim, ki bodo zmožni tudi druge poučiti. (2 Timotej 2:2).

 

Zato vam jaz pravim: »Vzemite ta material, pojdite domov, naredite skupino, in učite ljudi na pravi način, ne tako, kakor ste bili naučeni do sedaj.  Poskušajte se držati priročnika in obdržite sporočilo čisto (V skladu z Besedo). Ker če ne boste naredili tako, potem ni prav da uporabljate naziv DHT, ali JGLM, oziroma, da je to naše sporočilo, če ne bo tako. Dojemate? Ker ljudje bodo prihajali k vam, da bi slišali nekaj, vi pa jim dajete nekaj čisto drugega. Toda če hočete, vzemite in učite. Ohranite čisto sporočilo. Ne dodajajte ničesar. Naj bo tako, kakršnega ste dobili.

 

Bolj originalno sporočilo boste podelili, lažje bo ljudem sprejeti ga in delati po njem in manj verjetno je, da ga vi pokvarite.

 

V vsaki tehniki borilnih veščin, več kot je premikov, več možnosti je, da vas sovražnik prekine, ker ne izvršujete vse tehnike pravilno. Zares, najboljša tehnika je, kakor sem vam rekel včeraj, ko sem se ukvarjal z borilnimi veščinami pod trenerjem Wiliemom Čangom, iz Melbourne-a, Ving Čun kung fu, in imam certifikat pooblaščenega instruktorja Bruce Lee Či kung dao, ko so me trenirali njegovi trije originalni učenci.

 

Vedno sem se iztezal k najboljšemu. Vedno sem se želel učiti od najboljših. Dobil sem certifikat od najboljših. Vedno sem delal tako. Zato sem kasneje, ko sem postal kristjan, šel v smeri Johna Lake-a. Bil je najboljši v tem, kar je delal.

 

Bruce Lee je govoril o bitki, glede tega, katera je najboljša tehnika? Rekel je: »Najboljša tehnika je tista, s katero zmagate v bitki, da se potrudite da nasprotnika knockautirate. Lahko znate 1000 tehnik, toda če poznate eno, ki vedno uspeva, je to dovolj.

 

Tudi jaz poznam tehniko, ki je uspešna vsakič. Imenuje se Jezus. Dojemate? Lahko gremo v maziljenje, v darove, toda vse se na koncu napelje na ime Jezus. Zakaj skrbeti za vse druge stvari, ko veste za eno stvar, ki bo uspešna vedno in vsakič.

 

Da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo. (Filipljanom 2:10).

 

Zato se osredotočite na ime Jezus. Ne na vaše ime. Ne na to, kar ste vi naredili.  Ne mislite na to, ali morate postiti, moliti, itd. Ne, ne, nič od tega. Ime Jezus in to, kar je On naredil. In to je v imenu Jezus, ne v vašem imenu. Imejte vero v Jezusa Kristusa, kakor takrat, ko ste se ponovno rodili. Imejte vero, da osvobodite druge. Amen! Delovalo je za vas, delovalo bo tudi zanje. Amen!

 

Vi pa pravite: »Toda tu je šlo za odrešenje.« Kaj pa mislite, da je ozdravljenje? Ozdravljenje je odrešenje telesa. To in nič drugega. Potrebno vam je le uporabiti Božjo silo v situaciji, kjer gre za fizične stvari. Ste dojeli to? To vam dajem najenostavnejše kot je mogoče. Vem, da želite podrobnosti. Toda če dobite podrobnosti, si mislite, da se nečesa učite.

 

Vprašanje:

Ali ste kdaj molili preko zastopnika, bolnik pa je bil na drugem mestu?

 

Da, sem.

 

»Kako to izvajate?«

 

Na isti način. Nekaj vam bom omenil kasneje. Ko sem Vilfrejda Rajta (Ne vem kako se pravilno napiše), vprašal glede tega, mi je dal takšen odgovor: »Kadar je kdo pred vami – govorite, zapovedujte, rečete, kaj mora narediti. Ko je človek oddaljen (v drugem mestu, državi), delate isto, čeprav se lahko zgodi, da boste lahko delali dlje časa in bolj naporno, da bi vzpodbudili sebe. Predvsem zato, ker jih ne vidite. To nima nič z oddaljenostjo, ampak s tem, da ste šibkejši. Gre za to, ker jih ne vidite, predvsem pa ne veste, kdaj je končano, tako da greste v smeri, da to bolezen uničite, da ste sigurni, da je mrtva.

 

V našem primeru bi to bilo, da jim daste življenje iznad meje. Več, kot bi jim bilo sicer potrebno, če bi bili pred vami.

 

Vprašanje:

 

Ali se lahko prosim dotaknete Jobovih nesreč?

 

Da, bile so poslane od satana. Niso bile poslane od Boga. Poslane so bile od satana. Jobova knjiga se smatra za najstarejšo knjigo Svetega pisma, Stare zaveze. Nikjer ni napisano o tem, ali je imel Job zavezo z Bogom, ali da je imel kakršne koli garancije, da bi ga Bog ozdravil, ali kaj podobnega. Neznano je kakšno povezavo je imel Job z Bogom. Vem, da je Job smatral Boga za svojega odkupitelja. Enkrat je to omenjeno, vendar ne vemo za kakršno koli zavezo med Jobom in Bogom. Nobene podrobnosti nam niso poznane. In če ne vemo, bi bilo kakršno koli domnevanje samo špekulacija.  Vi lahko rečete eno, jaz lahko rečem nekaj popolnoma nasprotnega. Lahko bi imela oba prav ali pa narobe, ker bi oba ugibala. Dojemate? To kar je resnica je, da je ves ta čas Jobovih nesreč trajal devet mesecev. Ni trajal leta in leta. Ni trajal vse njegovo življenje. Ne glede na vse te druge stvari, je prva, da je satan mučil Joba in da so te nesreče prišle od satana. Prav tako vemo da se na koncu tega reče, da je Bog obrnil Jobovo usodo: »In Gospod je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In Gospod je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej.« (Job 42:10).

 

To pomeni, da vse, kar se je dogajalo je Bog smatral, da je bil Job v ujetništvu satana. Torej satan mu je prinesel ujetništvo, Bog pa je prekinil njegovo ujetništvo, in ga osvobodil. In ko je obrnil njegovo ujetništvo,  mu je povrnil vse, kar je izgubil in še dvakrat več. Tu vidimo slabega satana in dobrega Boga. Enostavno tako.

 

Ljudje pa pravijo: »Jaz mislim, da sem kakor Job.« Ne, niste. Ne morete biti kakor Job, ker on ni bil na-novo rojen. V sebi ni imel Božjega Duha. Ni bil nova stvaritev. Ni imel zaveze. Nič. Zato ne mislite, da ste kakor Job, razen če niste na novo rojeni.  Potem bi bili mogoče podobni Jobu. Čeprav on je vsaj nekaj vedel o Bogu.  

 

Enkrat je Bog rekel Jobu: »Potem ko je Gospod tako govoril Jobu, je Gospod rekel Elifázu Temáncu: »Moj srd se je vnel proti tebi in proti tvojima dvema prijateljema, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.« (Job 42,7). Celo žena mu je rekla, naj prekolne Boga in umre, a je bila ona tista, ki je umrla.

 

Pazite kaj govorite.  Ko berete vse to, je zelo zanimivo, zato ker morate dojeti. Bog jim je rekel: »Vsi ti tvoji tolažniki okoli tebe so napačno govorili o meni. Vse.« In potem pravi: On pa ji je rekel: »Govoriš, kakor govori brezbožna ženska! Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami.« (Job 2:10).  Job pa je rekel: »Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!« (Job 1:21b).

 

Bog razume, da ste vi ljudje. Razume, da ste sredi bitke in da boste včasih rekli neke stvari, ki niso vedno točne. Vendar jih ne smatra za greh. On razume. Razume iz česa smo sestavljeni. Razume, da smo v mnogih primerih le telesni. (Psalm 103:14). In zato ni zameril Jobu, ker je tako rekel. Zato, kadar ljudje sprašujejo, kaj je z Jobom,  ali govorijo o Pavlovem trnu, kakor: »Zdi se, da imam tudi jaz trn kot Pavel.« Toda Pavlu je bil trn dan zaradi njegovih velikih razodetij. (2 Kor 12:7).

 

Ta njegov trn je bil satanov sel. Ni bil poslan od Boga. Ljudje pa pravijo: »Dobil ga je zaradi mnogih razodetij.« Ne, ker mu je Bog dal razodetja. Satan mu je dal trn. Zakaj? Pravijo ljudje: »Da se nebi preveč prevzel.« Mu je ta trn preprečeval, da se nebi povzdigoval? Bog ni proti temu, da bi se povzpeli. Bog samo ne želi, da mi same sebe povzdigujemo. On želi, da se ponižamo. Pavel se ni povzdigoval. Satan ga je hotel zadržati proč od vpliva, katerega je imel in od sporočila, ki ga je prinašal, ker to, kar jaz pridigam je to, kar je pridigal Pavel. Gre za Boga, ki je dober in za satana, ki je hudoben. Zato ne moremo reči, da se je to dogajalo zaradi njegovih mnogo številnih razodetij. Zato ne mislite, da ste kakor Pavel in da imate Pavlov trn. Vprašajte se kje so vaša mnogoštevilna razodetja, ker on je trn dobil zaradi njih.

 

Pavel je napisal okrog 2/3 Nove zaveze. Kaj ste vi napisali?

 

In spet drugi pravijo, da je bil Pavlov trn bolezen. Vendar tega ne morete najti v Svetem pismu. Pravzaprav zakon prve reference, ki je Svetopisemski princip, pravi: »Če vidite nek primer, se morate vrniti nazaj, da vidite kje je bil najprej uporabljen, in potem ugotoviti za kaj se je le-ta tam uporabljal, se nanašal, in od takrat ta primer pomeni to, kar pomeni.

 

Na primer, če pogledamo primer: »trn v telesu,« ne boste našli tehnično točno tega primera. Vsakič, ko se omenja to, se to nanaša na ljudi.

 

Bog je rekel za Kanaance, če jih ne ubijete, je rekel Izraelcem, vas bodo mučili za  vedno. To so vedno bili ljudje. Če pogledamo Pavlovo življenje, je imel neprestano probleme z ljudmi. Ali ni tako? Kamorkoli je šel, je imel kakšne probleme z ljudmi. Kamor koli je šel.

 

Toda, zanimivo, ti problemi, ki jih je imel z ljudmi; razmislite o tem. S kom je imel Jezus probleme? Z ljudmi. S kakšnimi ljudmi? Z religioznimi ljudmi. S Farizeji. S kom je Pavel imel probleme? Prav tako z religioznimi ljudmi. In kamorkoli je odšel, je pridigal Evangelij milosti, Evangelij Jezusa Kristusa, Evangelij Kraljestva. Vznemiril je religiozne Jude, sakič, ko je pridigal in spotikali so se obenj. Poskušali so vse, da bi ga zaustavili v njegovem oznanjevanju. Hoteli so ga ubiti, prebičali so ga večkrat, kamenjali, ga pretepli, ga vrgli v temnico.

 

In ko Pavel kasneje govori o svojih kvalifikacijah za apostola, pravi: »So Kristusovi služabniki? Brez pameti govorim: jaz še bolj! Večkrat v hudih naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti. Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj kot štirideset. Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju. Pogosto sem bil na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred pogani, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v puščavi, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnivimi brati. V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti.« (2 Korinčanom 11:23-27).

 

Toda v vsem tem ni niti enkrat rekel: »Da ne omenjam te neumne bolezni očes, za katero vsi mislijo, da jo imam.« Nikoli ni omenil, da je bolan. Torej, je bilo vse to, kar ga je mučilo in zaradi česar je trpel, samo preganjanje zaradi Evangelija, trn v telesu, satanov sel, zaradi njegovih številnih razodetij. In ta trn v telesu ni bila bolezen. Toda če bi to bila bolezen, potem bi bilo to, to, kar je prenašal zaradi evangelija. To bi moralo biti na vrhu seznama. Toda on bolezni ni nikoli omenjal, ker ni bil bolan. Dojemate to?

Niti enkrat v Svetem pismu ni omenjeno, da je bil Pavel bolan. Niti enkrat.

 

Ljudje pa poskušajo koristiti razne besede, da bi rekli, da je bil telesno nemočen. Telesna nemoč ne pomeni vedno bolezen. Lahko pomeni krhkost, lomljivost, slabost. Lahko pomeni utrujenost. In ko pravi, da je pustil bolnega Trofima v Miletu, pomeni dejansko, da je bil utrujen do smrti. Pavel je imel dva do tri sodelavce, ki so bili prekomerno obremenjeni z Božjim delom, tako da so skoraj umrli od utrujenosti. Njihova slabost ni bila bolezen. Rekel je: »Erást je ostal v Korintu, Trofima pa sem bolnega pustil v Miletu.« (Timotej 4:20).

 

Beseda bolezen ne pomeni vedno bolezen, ampak predvsem nemoč, fizična utrujenost. To ne pomeni niti bolezen, niti določeno bolezen. Bili so utrujeni, saj so veliko potovali; Pavel in njegova skupina. Vsak se utrudi in obnemore, če dela več, kakor njegovo telo to prenese.

 

Bil sem z Lester Sumrallom in on je bil pri 70 letih, ko sem ga spoznal. Ta človek je resnično povzročil obnemoglost vsakemu mlademu človeku, ki je sodeloval z njim. Na primer, s seboj je vzel mladeniča 21-tih let, in običajno se je vrnil nazaj ko sta prepotovala polovico poti. Bil je izčrpan, Lester pa je nadaljeval, čeprav je imel 70 let. Zakaj? Zato ker je poznal skrivnost neprenehnega dotoka Božje moči.

 

Ko sem bil z njim, sem to neprestano videval. Delali smo v njegovi skupini za molitev v molitveni vrsti. Bil sem redar v njegovi cerkvi. Odšel sem v Svetopisemsko šolo, vendar on ni bil pogosto tam, tako da tudi meni ni bilo pomembno, da grem tja, ker mi ni bilo toliko pomembno, kaj drugi pravijo. Izvedel sem kaj on dela in se javil kot prostovoljec za njegovo vrsto za molitev.

 

In ugotovil sem, da je prihajal vsako jutro ob 4 uri zjutraj, v cerkev, da moli. Zato sem se javil za nočno izmeno. Kadarkoli je prišel; moja žena je delala v vrsti za molitev, jaz pa sem se izmuznil, da bi ga lahko opazoval kako moli. On je prihajal v svetišče. Tam je bil velik zemljevid sveta, in bil je osvetljen. Ostali del cerkve je bil v mraku. Bila sva v enem vogalu.

 

Vstopil je, v cerkvi so bili stebri, in začel je hoditi. Osvetlitev, ki je bila usmerjena na zemljevid sveta, se je nakazovala tudi na tleh, pod določenim kotom in puščala na tleh velike kroge. Hodil je in korakal naokrog. Srečal sem nekatere od največjih ljudi na svetu, toda nikoli nisem srečal človeka, kakor je bil Lester Sumrall. Bil je največji Božji človek, kar sem jih poznal. Daleč največji. Toda srečal sem nekatere velike ljudi, ki sem jih globoko spoštoval. Vseeno pa ni bil nihče niti blizu njemu.

 

Bruce Lee je bil klasa za sebe v borilnih veščinah. Nikogar ni bilo kakor on, toliko je bil iznad drugih, da kadar govorite o borcih, se njega niti ne vključuje, ker sicer bi govorili samo o njemu, tako dober je bil. In to je med Božjimi ljudmi Lester Sumrall. Nikogar ni bilo, ki bi mu bil kos. Resnično.

 

Vstopal je ob štirih zjutraj v svetišče. Vedno je bil prvi tam. Vedno je bil brezhibno oblečen. Vsakič. In ko je vstopil, je začel hoditi. Hodil je po poti te križne svetlobe in gledal v to veliko mapo. In je samo rekel: »Prebujenje bo v Kongu, tako bo in nič drugače, v Jezusovem imenu. To uporništvo v Burundiji bo prenehalo, v Jezusovem imenu. Ta človek pada. Stoji sedaj, vendar je vržen, v Jezusovem imenu. Božji človek naj pride na njegovo mesto.«

 

Videti je bilo, kakor da se igra šah z narodi . . Nikoli nisem videl kaj podobnega. Samo hodil je in govoril. Pogovarjal se je z Bogom, mu postavljal vprašanja in Bog bi mu odgovarjal. Pogovarjala sta se.

 

Jaz sem se skrival izza stebra in ga opazoval. Resno govorim to. Skrival sem se v mraku in ga poslušal. Mnogo se lahko naučite od nekoga, če ga poslušate. Veliko lahko izveste na tak način. Samo hodil je. Vsako jutro sem prihajal, da bi ga poslušal. Običajno je bil tam kakšno uro ali uro in pol. Potem pa je odšel v svojo pisarno, pisati knjige. Običajno je napisal knjigo v enem dnevu. V času dveh, treh ur je napisal knjigo. Ko je umrl je zapustil 250 knjig, ki še niso bile objavljene.  

 

Nekega jutra, ko sem se tako skrival izza stebra, medtem, ko je molil, je rekel: »Ali boš izstopil iz sence in molil, ali se boš še naprej skrival tam?« Želel sem oditi, vendar sem vedel, da ve, da sem tam. Izšel sem izza stebra, ker sem vedel, da če nekdo moli, si ne želi, da ga poslušate, ker je lahko to na nek način moteče. Moti fokus molivca. On je šel po eni poti in se obrnil, jaz pa sem se obračal po drugi poti. Nisem želel naleteti nanj. In potem sem šel naokoli.

 

Jaz molim in ga poskušam slišati, medtem, ko molim. Molil sem zelo tiho. In pravim: »Oče, v Jezusovem imenu . . .« in istočasno poslušam. On pa pravi: »Če želiš moliti, potem moli!«

 

In potem sem začel: »Oče, v Jezusovem imenu, Gospod . . .«

 

Prvič, ko sem prerokoval v cerkvi, je bilo to v njegovi cerkvi. Zanimivo pri njem je bilo to, da ko ste dobili besedo od Boga, ste se usedli v prvo vrsto, ne da vstanete in samo poveste, kar vam je Gospod govoril. Njegovi sinovi so sedeli tam. In vprašali so me: »Kaj se dogaja?« Rekel sem, da verujem, da imam besedo od Gospoda. In oni bi mi rekli, da naj počakam tam. Lester Sumrall je verjel, da če je resnično od Boga, morate to dati v duh in počakati. Potrebno se je zadržati. In ko vam da on dovoljenje ob svojem času, naredite to.

 

Nadaljeval je z govorjenjem in nato pogledal, če sedi kdo na tistem mestu, kamor so se običajno usedli tisti, ki so imeli besedo od Boga, in potem bi njegov sin pokimal z glavo, da ga obvesti, da je nekdo tukaj.

 

In nadaljeval je s pridigo, na koncu pa je rekel: »En mlad brat ima Besedo od Gospoda.«

 

Poslušal sem ga. Prvič sem to naredil. Tresel sem se. Stopim poleg njega, in poda mi mikrofon. Dobesedno, strah me je bilo stati zraven njega. Zaprem oči in odprem usta in besede so samo prihajale ven iz mojih ust. Prerokoval sem. In takoj ko sem končal sem rekel: »Tako govori Gospod. Amen!« In nato utihnem in ga pogledam. Morali ste stati tam, medtem ko oni ocenjujejo preroštvo. Niste samo odšli in se usedli nazaj na sedež. Preroštvo so ocenjevali. On je to delal.

 

Večkrat sem slišal, ko je prerokoval nekdo drugi: »To je iz telesa.« To je iz telesa. To Gospod ne pravi. To je povzročilo, da ljudje niso kar tako skakali naprej, da bi podelili preroštvo.

 

In ko sem jaz končal, stojim tam in čakam na presojo. Skrbelo me je. Bal sem se, da bo rekel: »To je bilo neumno«.  Bal sem se, da me bo udaril. Toda on je rekel: »To je bilo od Gospoda. Bilo nam je potrebno to slišati. Hvala ti, Gospod.« Jaz pa sem bil ves srečen in sem se začel zahvaljevati Bogu: »Hvala Ti, Bog, hvala Ti!«

 

Vrnil sem se na sedež, vendar sem se ves tresel. Rekel sem nekomu: »Rad bi bil vsaj pol tega, kar je bil Lester Sumrall.« On me pogleda in reče: »Ti tudi si pol od njega. »Veliko modrosti sem se naučil od njega.

Video je podnaslovljen v Srbskem jeziku: