Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 15/17

 

Curry Blake

  

Usposabljanje za Božansko ozdravljenje

 

15/17

 

Pripravimo se, da začnemo. Začnimo. Še vedno imamo veliko za proučiti.

 

Vprašanje:

»Prosim vas, dajte nam kontakt s parom, ki se je specializiral za ustvarjalne čudeže.«

 

Ni težko priti do njunega naslova. Pojdite na mojo internetno stran. Ko se vrnem v ZDA, in to bo čez dva tedna, bom govoril na naši nacionalni konferenci v Denverju. Od takrat, z začetkom prvega tedna v mesecu juliju, bom v Arkansasu. Govoril bom za njih v Arkansasu. Če boste šli na mojo internetno stran, na razpored, poglejte pod Arkansas, mesto je Rodgers, Arkansas. Če najdete to, so tu njihove kontaktne informacije. To je najbolje, kakor vam lahko to povem. Ko bom šel k njima, ju bom kontaktiral. Njuno ime in priimek je Wajne in Colleen Wormack – »Služba večjih del.« To so osnovne informacije. Ostalo lahko najdete na moji internetni strani.

 

Vprašanje:

Ko ste včeraj molili zame, se mi je noga podaljšala za 3,8 cm. Toda imam še pet drugih obolenj. Zakaj nisem prosil Jezusa, da tudi njih ozdravi?

 

Ne vem, zakaj niste? Rekel sem vam, da vam ni potrebno zaradi ničesar trpeti. Amen! Naj vam povem nekaj. Glejte, bil sem v Walpareize, Indiana, pred tem pa sem bil na Floridi. Tam je bilo eno mlado dekle. Oče je pripeljal mlado deklico. Sestali smo se v hiši. Služili smo. Njen oče je testiral zdravila za veliko tovarno zdravil. Testiral je učinke zdravil in podobno. K nam je pripeljal svojo hčerko. Deklica je imela okoli osem let. Sedela je v prvi vrsti in si delala zapiske. Zares, dobesedno. Čudovita mlada dama. Končali smo. Vprašal sem: »Komu je potrebno ozdravljenje?« Deklica je odgovorila: »Meni, imam alergijo na hrano. Ne morem jesti morske hrane.«

 

Rekel sem: »Prav.« Bilo je okrog 11 ure zvečer, ko smo začeli moliti za ljudi v tej hiši. Bila so vprašanja in odgovori in skupnost.

 

In jaz sem rekel: »V imenu Jezusa Kristusa, alergija, odidi. Odidi takoj zdaj.« Nato sem ji rekel: »Pojdi in poskusi jesti to, kar nisi mogla jesti do sedaj. Pojdi in jej.« Ona pa je odgovorila: »Pozno je že. Kje naj najdem morsko hrano?«

 

Tedaj se je oglasila ženska, ki je bila lastnica hiše in rekla: »Imam nekaj zamrznjenih škampov. Skuhala jih bom. Dobro bo, zato, ker si tukaj. Ona je tukaj, ti si tukaj, tako da, če se kaj zgodi, si ti tukaj.

Še nekaj časa smo imeli skupnost. Ženska je skuhala škampe, deklica se je usedla in jih pojedla. Bila je popolnoma ozdravljena. Ni imela nobene reakcije na morsko hrano, ki jo je pojedla. Popolnoma nobene.

 

Potem pa smo odšli v Walpareize, Indiana, kakšno leto kasneje, mislim. Tam je bila orožarna narodne garde. Velika zgradba. Ljudje so sedeli, mi smo imeli odmor zaradi kosila. Tam je bilo nekaj ljudi, ki jim je bilo potrebno ozdravljenje. Rekel sem: »Ne želim, da trpite, zato vam pravim, na primer, če imate alergijo na hrano, in če boste prišli k meni zaradi tega, bo vse, kar bom naredil, in verjetno ne bom niti molil za vas, ampak bom samo rekel: »Pojdite in jejte, kar do sedaj niste smeli jesti.«

 

Rekel sem, če ste to vi, imamo odmor za kosilo, če boste prišli k meni zaradi molitve, zaradi alergije na hrano, vam bom samo rekel: »Pojdite in jejte, kar ne smete jesti.« Ko smo se vrnili, smo imeli štiri ljudi, ki so bili ozdravljeni od alergije na hrano. Nisem moli za njih, samo rekel sem jim, naj naredijo to, kar do takrat niso mogli narediti in oni so postopali tako, kot jim je bilo naročeno.

 

Zato vam pravim, ni vam treba nič trpeti. Ni vam potrebno čakati do večera. Samo odločite se sedaj. Ker ta večer se ne bo dogajalo nič teatralnega. Ne bo nobene magije. Ne bo nobenega showa. Če boste prišli k meni in mi boste rekli, da molim za vas, bom jaz molil in molili bomo. Ozdravljeni boste. Tako bo. Zakaj čakati? Zakaj?

 

Zato pojdite in vzemite sedaj. Amen! Zgodilo se bo po Jezusu, po Njegovem Duhu. Zato samo bodite ozdravljeni. Prejmite sedaj zase in naj vas Bog dotakne. On vas želi dotakniti. Tako zelo si vas želi dotakniti, da bo čakal da jaz položim roke na vas, toda želi vas osebno dotakniti. Zato vam ni potrebno čakati. Amen!

 

(Dejstvo je, da je v vsakem Božjem otroku Sveti Duh in to pomeni, da vsak ki veruje, lahko prav tako moli zase ali za bližnje popolnoma na isti način in z isto avtoriteto, kakor sam Curry Blake. Duh v njem ni večji od Duha v katerem koli na novo rojenem Božjem otroku. – Moj dopis).

 

V redu, gremo zelo hitro skozi vprašanja.

 

Vprašanje:

Govorili ste o izkušnji posvečenja, katerega smo ljudje včasih prejemali. Kako naj to prejmemo. Kaj je vključeno v to?

 

Zares je zelo enostavno. Prvi ključ za kakršno koli prejemanje je, da začnete verovati. To ni proces sam po sebi, to je samo ODLOČITI SE VEROVATI, DA JE TO MOGOČE. Če ne verujete, da je mogoče, ne morete prejeti, toda ko enkrat verujete, da je mogoče, potem lahko prejmete ob vsakem času. Samo verujte, da je mogoče in potem je pravilno, da ste posvečeni in oddeljeni. In zares, to o čemer govorim je smrt stare narave in to, da rečete Bogu, kaj želite. Bodite resni glede tega, in ne igrajte se. Potem, na splošno, to, kar bi rekel ljudem, iskreno, najlažji način da se to pove, da samo padete predenj (doma) in ostanite pred njim, dokler ne mine. Ne vstanite dokler ne bo razbito.

 

Vedite, večina naših problemov ni v tem, ali Bog želi narediti to, ampak ali imamo mi sposobnost, da ostanemo tako, dokler tega ne dobimo. Ali ste kdaj koli videli ljudi v vrsti, ki na koncu pravijo: »Ni bilo vredno čakati.« In odidejo iz vrste. Nič ne bodo dobili. Če boste dovolj dolgo ostali v vrsti, uganite kaj se bo zgodilo? Dobili boste to, zaradi česar ste čakali. Večina ljudi ne ostane dovolj dolgo, da dobi. Čakanje ni Božji del. Čakanje je vaš del.

 

Glejte, tu je še eno dobro vprašanje:

Ali obstaja razlog, zaradi katerega vsak dan  nosite srajce iste barve z različnimi našitki?

 

V osnovi imam srajce v dveh barvah. Imam črne in imam bele. Zato mi ni težko izbrati, kaj bom kateri dan oblekel. Ni mi treba izbirati, katera srajca paše h katerim hlačam in da vse paše skupaj. Nimam nikakršne predstave o tem. Vse kar vem je to, da mi je všeč, ker mi je všeč. Če mi je všeč, bom nosil. Jaz sem kot otrok. Nosil bom vijolične hlače, z zeleno srajco. Ni mi pomembno. Če mi je všeč, bom to nosil. Nimam predstave kako to izgleda samo po sebi. Če pogledam in rečem, videti je dobro, potem sem zadovoljen. Toda rekel vam bom to; imam bele in črne srajce. Črne srajce sem nosil med bivanjem tukaj. Razlog je dvojen. Najprej, tukaj je zelo hladno in črne srajce zadržujejo toploto. Absorbirajo toploto. In druga. Koliki od vas vedo, da črna barva skriva debelost.

 

Vidite, vi mislite, da nosim to brado, ker mi je všeč. Ko se mi je začel delati podbradek, mi je brada postala všeč. Ko se bom znebil podbradka, se bom verjetno znebil tudi brade. Tako je s tem. Za tiste, ki bodo gledali video; kamera dodaja 5-20 kg. Pravzaprav imam okoli 10 kg odvečne teže, kot bi bilo potrebno. Nimam mnogo priložnosti za vadbo, vendar delam na tem. Vseeno pa raje nosim črne srajce, kakor da bi 6 ur vlekel trebuh nazaj.  Lažje je.

 

Vprašanje:

Curry, kako to, da to deluje zate, ko ti to delaš, ne deluje pa za mene in za druge, ko oni to delajo?

 

Zato ker sem jaz nekaj posebnega in tebe Bog ne ljubi, tako, kot mene. J Šalim se, šalim se. Pravim vam, to deluje. To je delovalo za tisoče. To nima nikakršne povezave z osebo ali s posebnim maziljenjem. Nič od tega. Zares, povezavo ima samo s tem, kako močno greste za tem, in kako si prizadevate otresti se teh »svetih krav,« (predsodkov in prepričanj), in kako močno si prizadevate (želite), pomagati ljudem. Samo za to gre.

 

Obstajajo malenkosti, razne stvari, ki jih je potrebno bolj fino uravnati, toda na splošno, če delate to, kar vam pravim, da delajte, bo to začelo delovati tudi  za vas. Če obstaja odpor, se navadite na to. To je krščansko življenje. To je odpor. V prvih časih cerkve, je cerkev pričakovala odpor. Če se to zgodi v današnjih časih, mislimo, da Bog dela nekaj, da vas zadržuje. Vendar ni nič od tega. Jezus je rekel, da je nemogoče vstopiti v Božje Kraljestvo, brez mnogo skušnjav. To je to. Zato pojdite in se preizkušajte. Amen! V skrajnem primeru, tako gre. Ker to je Sveto pismo. Zato samo nadaljujte z delom. Če boste nadaljevali z delom, boste uspeli. To je najlažji način, na katerega vam lahko to povem.

 

Vprašanje:

Prosim vas, spregovorite o potrebi po moči soglasnosti v cerkvi, skupaj z drugimi verniki.«

 

Ni vam potrebna. Vem, da vas je to pretreslo, toda, ne potrebujete soglasja, da bi nekaj naredili. Če obstaja soglasnost, je to v redu, toda če je ni, delajte sami. Ne valite krivdo za to, ker ste sami, na kogar koli drugega.

 

Poglejte, mi imamo predstavo, da se nas mora zbrati 10.000 in da bi vsi morali isto moliti, v edinosti, da bi nekaj spremenili. Prvo in prvo, več lahko naredite z dvema človekoma, kakor z 10.000, ker je lažje privesti dva človeka v edinost, da ozdravite bolne. Če jo lahko dobite, odlično, če ne, potem delajte sami. Enostavno tako. Pred Bogom boste enkrat stali sami.

 

To odgovarja na mnoga vprašanja, ki jih dobivam očitno od žensk. Pravijo: »Kaj je z možmi, kateri ne želijo, da soproge delajo v Božjem delu. Kaj je z možni, ki so proti temu, ali naj delam to, ali naj ne delam to?

 

Prav. Nimate možnosti izbire. Dojemite. Vem kaj pomeni podrediti se možu in vse to. Toda, morate se odločiti med podrejenostjo človeku in neposlušnostjo Bogu. Bolje je biti neposlušen možu, kakor neposlušen Bogu.  Zato delajte, kar vam Bog pravi, da naj delate.

 

Sedaj bom rekel nekaj, kar ni bilo nikoli popularno, ampak je dejstvo. Ko sem se jaz poročil, je moja žena vedela, slišala me je, ko sem o tem govoril že prej, in tega ne pravim, zato ker ona sedaj ni tukaj; ostala je doma z našo novo vnukinjo, in kar naprej mi pošilja slike po telefonu, da mi pokaže, kaj prepuščam. Ni pošteno, kar dela. To ni prav.

 

Ko sva se poročila, pravzaprav preden sva se poročila, mislim, da je bilo to takrat, ko sem jo zaprosil, če se poroči z mano, in takrat sva bila v nekem mestu in sva se sprehajala v naravi, ter se pogovarjala, in v tem času pravzaprav nisem vedel niti za Johna Lake-a, niti za moje kasnejše služenje, niti o kakšnem preroštvu zame. Vendar sem ji rekel: Če boš ostala z menoj, bo tvoje ime znano po vsem svetu. Nisem imel pojma zakaj ji to govorim. Vem to, da ima Bog načrt za moje življenje. Ne vem kaj je to, ampak vem, da bom hodil po vsem svetu. In če ostaneš z mano, boš tudi ti poznana po vsem svetu. Ne zato, ker sem poskušal biti znan ali, ker sem si to želel. Ker človek ne more samega sebe narediti znanega, posebno v služenju ne. Skoraj nemogoče je narediti, da se zgodijo nekatere stvari. Dojemate?

 

Lahko delate neke stvari, toda če imate neko integriteto, ne boste tega delali. Zato je nemogoče delati brez izgube neke integritete. Morate pustiti, da Bog dela. In pravim vam, vse sem na začetku naredil narobe. Vse narobe. Nisem naredil ničesar tako dobro, da bi izgradil službo. Ljudje so mi rekli: »Moraš delati tako, ali moraš delati drugače. Jaz pa tako ne delam.

 

Rekel sem Bogu, če grešim, najmanj kar si želim je, da zapeljujem ljudi v napačne doktrine. Rekel sem, če delam narobe, zapri to. Zapri to, prekini to. Vseeno mi je če se preneha, če ni v redu. Raje preneham s tem, kakor da vodim ljudi na napačno pot. Toda vsakič, ko sem tako molil, je služba eksplodirala. Večje je bilo. Zato je bilo očitno, da to dela Bog, in ne jaz. Iskreno vam lahko rečem, jaz ne delam ničesar, da bi se to zgodilo. Enostavno, to je Evangelij. Pridigam Evangelij in on deluje.

 

 

In sedaj, ko sem srečal svojo bodočo ženo, sem ji rekel, ker sem slišal vse to iz »family frendly« evangelija, za prioritete in za vse to, zato sem ji rekel, preden sva se poročila: »Glej, tako je na stvari. Bog me je poklical že v otroštvu, poznal me je že v otroštvu. Rešil je moje življenje. (Oče ga je kot majhnega otoka, po nesreči povozil. Bog mu je rešil življenje). Moja mama me je posvetila Njemu. Pripadam mu od otroštva. (Edini otrok). To ne pomeni, da sem vedno hodil v tem. Nisem. Bil sem nominalni kristjan dobrih deset let, od devetih let do 17. let. V tem času sem vedel, da je Bog z menoj, dogajale so se mi nekatere neobičajne stvari, toda nisem bil dober kristjan. Gre za to, kaj si mislite pod dobrim kristjanom.

 

In rekel sem svoji bodoči ženi: »Bog je to položil vame, preden sem te srečal. Vem kaj učijo o tem, toda lahko ti rečem; Bog bo vedno prvi.  Vedno bo prvi. Poslušen bom Bogu ne glede na ceno. Če mi bo Bog rekel, da grem, se bom spakiral in šel. Če se boš ti odločila da ne greš, to ne bo pomenilo, da jaz zapuščam tebe, ampak da ti ne slediš Bogu. Ker jaz bom šel.

 

Iskreno rečeno, pakirali smo se in selili mnogokrat, po vsej državi, sem in tja. Delal sem, dajal odpovedi v službah in spet iskal novo službo. Vsi so nasprotovali temu, posebno moja tašča v tistem času. Še vedno je moja tašča, ampak v tistem času se ni strinjala z mano. Ko sem srečal svojo soprogo je bila moja tašča med Jehovimi pričami. Očitno nisva oba gledala na stvari na isti način. V osnovi sem bil jaz Južni Baptist, z mnogo vprašanj glede sile Boga. Tudi pred tem sem govoril ljudem, da je razlog zaradi katerega tako verujem, delno tudi, in to sem rekel tudi svoji lastni tašči, da je to njena krivda.

 

Udarjala je po meni z vso svojo doktrino Jehovih prič, jaz pa nisem imel odgovora. Ker vse, kar sem imel, je bila Baptistična doktrina. Zato sem vzel Sveto pismo in spoznal, da oba grešiva. Rekel sem ji: »Verujem kakor verujem, predvsem zaradi tebe, v veliki meri, zaradi preiskovanja Svetega pisma.« Vseeno me je leta in leta mučila. Pakirali smo otroke, se selili po državi, imeli nismo ničesar. Če bi opisal kako smo živeli, vi nebi verjeli temu. Ni bilo vedno dobro. Ni bilo vedno prijetno. Ni bilo vedno udobno. Moji otroci niso imeli vedno najboljše od najboljšega. Tako je bilo, toda jaz sem moral najti odgovore, katere smo morali imeti. Tašča mi je govorila: »Samo vlačiš te uboga otroke iz enega mesta na drugo mesto.« Rekel sem ji: »V zmoti si. Ni mesta kamor bi jih lahko odvlekel. Odhajamo iz enega mesta v nič Nimamo k čemu oditi.

 

Toda sedaj moja tašča dela za mene. Izdeluje transkripte za moje CD-je. Amen! Videla je spremembo v naših življenjih. Poznala me je ko nisem bil dober. Dobesedno. Govoril sem, da ljubim Boga, toda nisem šel za Njim. Bil sem eden od kristjanov, ki gredo enkrat gor, enkrat dol.

 

Ko sem bil gor, sem rekel: »O, Bog, ti si neverjeten.« In potem sem padel v greh in sem mu rekel: »O, Bog, pokvarjen sem, nisem dober, kako me sploh lahko uporabljaš?« In potem sem se vrnil. Takšna je bila moja pot leta in leta, resnično. Nič nisem naredil prav. Nisem odhajal v cerkev. Nisem delal vse, kar vsi pravijo, da je potrebno delati, da se pride naprej. Nič od tega nisem delal.

 

Napredek v Božjem Kraljestvu ne prihaja od človeka in njegovega prizadevanja in truda. Ne prihaja od sistema. Napredovanje v Božjem Kraljestvu prihaja od RAZODETJA IN POSLUŠNOSTI TEMU RAZODETJU. Če želite napredovanje v Božjem Kraljestvu, morate dobiti razodetje in mu biti poslušni. In ko naredite to, bo Bog razširi vaše meje in vaš vpliv. To je vse.

 

Toda svoji ženi sem rekel: »Bog bo vedno prvi. Družina bo vedno na drugem mestu. Jaz bom služil. V skrajnem primeru, družina ne bo preprečevala moje službe.« Moji otroci to vedo. Moja soproga to ve. Vem, da to ni popularno. Vem, da to ni to, kar se pridiga, toda lahko vam rečem to, moji otroci vedo.

 

Bil sem v Koloradu, ko je moja hčerka rojevala prvega otroka. To je bilo pred sedmimi, šestimi leti. Predaval sem DHT  (Usposabljanje za Božje ozdravljenje), in sredi tega se je začel pri njej porod. Popadki oziroma porod se je začel 1 in pol meseca, do dva meseca prezgodaj. Toda porod se je začel in ob tem se je pojavilo cel kup komplikacij. V nekem trenutku ji je tako narastel pritisk, da je padla v toksično anemijo. Jaz sem predaval 1000 kilometrov daleč, in sem sem se tja odpeljal z avionom, in ne z osebnim avtomobilom, kar je zame neobičajno. Poklicali so me na telefon, in žena mi je rekla: »Curry, moraš moliti. Kristal ima popadke. Otrok se bo rodil, dva meseca prezgodaj.« In ko se je vnuk rodil je imel le 2 kg porodne teže. Moj zet ga je lahko držal na dlani ene roke, tako majhen je bil.

 

Vse sorte so mi rekli. Nič ni bilo dobro. Kristal je imela takrat 21 let. Rekli so, da vstopa v toksično anemijo in da lahko doživi možgansko kap. Vse je šlo narobe. Ko sem dobil sporočilo, sem poklical v času odmora, med dvema predavanjema.

 

Dali so mi Kristal na telefon, in hčerka mi je rekla: »Očka, kje si?« Rekel sem ji: »V Koloradu sem. Predavam DHT.« Hčerka pa je rekla: »Potrebujem te tukaj.«

 

Ni mi bilo lahko. Želel sem biti pri njej. Želel sem vstopiti na avion in se vrniti domov, toda rekel sem ji: »Ničesar ni, kar bi lahko naredil tam, kar ne morem narediti od tukaj.« Rekel sem ji: »Če odidem iz Božjega polja dela, zato, ker te je satan napadel, potem boš od sedaj pa nadalje, vsakič njegova tarča, ko bom odšel na Božje delo. Če bo satan dojel, da je to potrebno, da me odvleče iz Božjega služenja, boš njegova tarča, v katero bo kar naprej udarjal.« Rekel sem ji: »Najboljše kar lahko naredim zate je, da molim zate od tu, kjer sem, in da ostanem tukaj, kjer sem.«

 

In to ni bilo lahko, toda to je bitka. Morate biti vojak, da bi to delali. To je Pavel rekel Timoteju: »Trpi z menoj kot dober vojak Kristusa Jezusa.« (2 Timotej 2:3). To ni lahko.

 

Rekel sem: »Udarili bomo na to. Odšlo bo.« In nato me je žena spet poklicala med naslednjim odmorom. In spet se je pojavilo nekaj drugega. Borili smo se, zares, borili, okoli osem ur. Vsakič, ko se je pojavil problem, smo udarili po njem in bi odšlo. In potem spet naslednji problem in spet smo udarili proti njemu, in odšlo bi. Neprestana bitka. Vse to med odmori DHT-ja. Ko se je odmor končal, sem nadaljeval s pridiganjem. Nisem jim mogel govoriti o svoji hčerki. Morali smo napredovati v tem, da se naučimo tega, kar deluje. Dojemate? Oni niso vedeli, kaj se dogaja z mojo hčerko. Samo pastor je vedel.

 

Prišel je k meni in rekel: »Lahko to prestavimo. Lahko te namestimo na avion in vrnemo v Dallas v nekaj urah.« Jaz pa sem rekel: »Ne, ostal bom tukaj in izpeljal to do konca.« Ko se je vse končalo, je bilo vse dobro. Hčerka je bila v redu, otrok je bil v redu. Zaključili smo DHT.

 

Po tem sem moral oditi v Portland, Oregon. Minilo je skoraj dva tedna in pol, preden sem se vrnil  domov, tako da je imel moj vnuk skoraj tri tedne, preden sem ga lahko prvič videl.  Takrat še nisem imel takšnega telefona, da bi mi lahko poslali slike, kakor imam to sedaj. Toda ključ je v tem, da ne morem vzgajati svoje vnuke, govoreč jim, da je pridiganje Evangelija nekaj najbolj pomembnega kar lahko delajo, potem pa oditi na Božje polje in tekati domov samo za to, ker ima nekdo problem.

 

Če me bodo vprašali, kje sem bil, jim bom rekel: »Bil sem na potovanju, pridigal sem Evangelij.« In enostavno bo spoznal, da niti on ni pomembnejši od Evangelija. Dojemate? Evangelij, pridiganje Evangelija je najpomembnejše, ker se ukvarja z večnostjo ljudi, ne samo z občasnimi dobrimi občutki. Dojemate to? Mogoče vam to lahko pomaga doumeti, kako zelo resna stvar je to. To je resna stvar. To ni samo pridiganje. Amen!

 

Kar se tiče našitkov na mojih srajcah, takšne so bile kupljene. Nisem jih dal sešiti. Moja hčerka Rebeka mi je pomagala, da jih kupim. Imel sem navado, da ves čas nosim brezrokavnik. Rekla mi je, da me to dela starejšega in da me mladi ne bodo poslušali. In glede na to, da so otroci bodočnost, smo morali tu pripeljati mladost. Oni morajo slišati to sporočilo. Zato me je odpeljala na eno mesto, mislim, da se imenuje »Bakl«, nekaj takšnega, in mi pomagala izbrati nekaj oblačil. In kupil sem jo in v njej sem. In odkar sva to naredila, se je povečalo število mladih na naših srečanjih za 30%, čeprav me oblačila niso pomladila. Toda jaz nisem nikoli občutil svojih let. Moja žena vam bo rekla: »Vzgojila je štiri otroke in jaz sem med njimi najstarejši.« To je precej resnično.

 

Še vedno tekamo po hiši, preskakujemo kavče, se valjamo po tleh, se igramo, vse to. Ko gremo v Walmart, gremo do rol s toaletnim papirjem, in jih mečemo preko polic, da vidimo, če lahko zadenemo drug drugega in se smejemo, ko kdo zgreši drugega. Uživamo v življenju. Jaz sem res velik otrok, ki sedi na tleh in se igra z vsemi.

 

Vprašanje:

Ko pravi Sveto pismo, delajte učence, ali ta beseda pomeni, da pričujemo, da pridobimo osebo za Kristusa, da jih pripeljemo h Kristusu in da jim pomagamo duhovne zrelosti, ali pomeni to, da se ljudje odrešijo in da jih cerkev uči?«

 

Odgovor je: »Pastirji ne proizvajajo ovce. Ovce proizvajajo ovce.« Pastirji obstajajo zato, da bi vas naučili, zadobiti ovce in kako reproducirati ovce. Ovce proizvajajo ovce. Vidite, vse proizvaja svojo lastno vrsto. Pastor ni treba da poduči vsakogar. Vi jih morate podučiti. Vi jih zadobite, vi jih rodite in vi jih vzgojite. To je naš problem.

 

Imamo ta mentalitet vojaka. Želimo imeti otroke. Želimo imeti otroke. Nato pa ženi prepustimo vzgojo otrok. Ne, moški, ki jih rodijo, jih morajo vzgojiti. Amen! Če ste jih vi »rodili«, jih tudi vzgajajte. Zelo enostavno. Vi pa pravite: »Jaz to ne znam.« Potem je bolje, da se začnete učiti in se zaposlite, ker je to vaša odgovornost. Peto-vrstna služba obstaja, da bi naučila vernike, kako izvrševati to službo pridobivanja duš in da ustvarjate učence. Vi jih pridobivate. Vi jih podučite. Verjetno si ne želite, da bi imel nekdo veliko dojenčkov in da ti reče: »Jaz sem jih rodil, ti pa jih moraš vzgojiti. Mogoče si mislite, da je to sladko, zato, ker so dojenčki, vendar se pastor ne počuti tako, ko mu začnete voditi dojenčke in mu rečete: »Glej, jaz sem jih pripeljal do novega rojstva, ti pa jih vzgajaj.« Ne, vi morate to narediti. Amen! Zelo ste tiho.

 

Gremo sedaj naprej. Delali bomo iz Svetega pisma, kar je vedno dobro, če se vzame v obzir, da je to Svetopisemski seminar. Pa poglejmo. Kako naj začnem s tem? Gremo najprej k Pismu Galačanom. Oprostite mi. Delam iz novega Svetega pisma. Listi se lepijo. Morali bi živeti v Galačanih, Efežanih, Filipljanih, Kološanih.

 

Govorili smo o načinu razmišljanja Stare in Nove zaveze. Ali ni tako? Gremo sedaj v Galačane 3 poglavje. Začeli bomo v Galačanih 3:1. In začne se s tem stavkom: »O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?« To je dober način, da se začne s poglavjem, ali ne? »O, nespametni Galačani.« Pravi: »Kdo vas je uročil?« Močam jezik.

 

Jezus je nekje drugje omenil, da če boste poimenovali svojega brata z norcem, vam preti pekel, on pa jih je tukaj prav tako imenoval, ko je rekel, da so nespametni. Očitno je bilo, da Pavel tukaj ni bil ravno srečno razpoložen. Verjetno je bil zelo vznemirjen zaradi situacije. Zakaj?

 

Če preberete Pismo Galačanom je bilo centralno dejstvo to, da je Pavel govoril: »Kaj delate? Prišli ste v svobodo s Kristusom, sedaj pa se hočete vrniti nazaj pod Zakon. Sprejeli ste Kristusa in to je bilo dobro, potem pa pridejo ti Judje in vam pravijo, da se morate držati Zakona. Ne, Jezus je bil konec Zakona, v opravičenje vsem, ki verujejo.« (Rimljanom 10:4). Torej, ne vračajte se ponovno pod Zakon, ker pravkar stojite z Bogom. Jezus je že izpolnil Zakon in pravičnost, za vas. Dojemate to?

 

Sveto pismo pravi, da se pravičnost Zakona izpolni v nas, ko se držimo Njegovih zapovedi. In prva od teh je: »Ljubi Boga in ljubi svojega bližnjega.« (Rimljanom 8:4). Na tem temelji ves Zakon in preroki. Ni vam potrebno poznati 3000 zakonov Stare zaveze, ob tem pa je v Novi zavezi 1050 zapovedi. Toda ni vam potrebno, da jih znate vse. Lahko se držite vsake od njih, ne da bi jih poznali. Pomembno je, da ljubite Boga in svojega bližnjega. In to je to. Amen!

 

ALI NI TO MNOGO LAŽJE, KAKOR SI POSKUŠATI ZAPOMNITI 1050 ZAPOVEDI IZ NOVE ZAVEZE. TODA ČE BI SI JIH VSEENO ZAPOMNILI, BI BILI DOBER FARIZEJ.

 

In še enkrat: »O, nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, da se ne podrejate resnici?« In nadaljuje v 2 stihu: »Rad bi izvedel od vas samo tole: ste prejeli Duha zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali?«

 

On hoče od njih izvedeti samo eno stvar.  On jim postavlja samo eno vprašanje. To je vse, kar želi izvedeti od njih. Sprašuje, če so prejeli Duha po delih Zakona ali zaradi vere v to, kar so slišali. Torej ste to prejeli po veri.

 

»Tako nespametni ste? Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom? Ste toliko pretrpeli zaman? Ko bi vsaj bilo zaman!« (Galačanom 3:3-4).

Pravi jim, ali boste to, kar je Bog začel delati v vas, sami dokončali oziroma izpopolnili? Misli si, le zakaj ste toliko pretrpeli zaman. In misli si, ko bi vsaj bilo zaman, glede na to, da gredo v napačno smer. Saj se vračate pod Zakon.  

»Mar ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže, to dela zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali?« (Galačanom 3:5). Mi vemo da se je to zgodilo skozi slišano sporočilo vere, ne pa po delih Zakona.

 

»Tako je bilo z Abrahamom, ki je verjel Bogu in mu je bilo to šteto v pravičnost. Spoznajte vendar, da so Abrahamovi sinovi tisti, ki verujejo. Pismo je predvidelo, da Bog opravičuje narode po veri, zato je napovedalo Abrahamu veselo novico: V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.« (Galačanom 3:6-8).

 

Torej bo Bog vse narode opravičil z vero in ne zaradi tega, ker se bodo držali Zakona.

 

»Potemtakem so z verujočim Abrahamom vred blagoslovljeni tudi tisti, ki verujejo. Vse tiste, ki se naslanjajo na dela postave, pa zadene prekletstvo. Kajti pisano je: Preklet je vsak, ki ne vztraja pri vsem, kar je zapisano v knjigi postave, da bi to izpolnjeval.« (Galačanom 3:9-10).

 

Torej vse tiste, ki se naslanjajo na dela postave zadene prekletstvo, ne prekletstva. Ednina. Torej preklet je vsak – spet ednina, ki se vrača, da izpolnjuje Staro Zavezo. Torej če se bo kdo vračal, bo moral vztrajati  (izpolnjevati vse, kar je zapisano v Knjigi postave. Kajti čim prekršite enega, prekršite vse. Torej si nihče ne želi pod Zakon.

 

»Da se nihče ne more opravičiti pred Bogom s postavo, je razvidno iz dejstva, da bo pravični živel iz vere.« (Galačanom 3:11).

 

Torej bo pravični živel iz vere in ne iz Zakona. Torej Zakon ni iz vere. Slišite to? Lahko se držite zakona, toda ne živeti po veri v Kristusa. Če pa ni po veri, potem ne moremo ugoditi Bogu. Tako da, čeprav ste se držali Zakona, ne morete ugoditi Bogu. Ali ni tako? Zakaj si potem tako močno prizadevate, da obdržite Zakon. Ne pravim vam, da živite divje in da ste nespametni.

 

Če se sprašujete, kaj ima to, kar govorim z zdravljenjem, vam povem, da ima to vezo s tem, kaj ste v Kristusu in zato služite v ozdravljenju. Prav?

 

»Postava pa ni iz vere, ampak: Kdor to izpolnjuje, bo živel od tega.« (Galačanom 3:12).

 

In sedaj, bodite pozorni: »Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu. To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel v Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli obljubo Duha.« (Galačanom 3:13-14).

 

Kristus pa nas je odkupil od prekletstva Zakona . . . To je torej pretekli čas. To je že narejeno. Torej nas je že odkupil OD PREKLETSTVA ZAKONA. Ne od prekletstev Zakona v 5 Mojzesovi knjigi, in prepričan sem, da ste to že prej slišali, v poglavju 28:1-14 stiha, če delate te stvari, ste blagoslovljeni. Toda od 15 stiha naprej so navedena prekletstva, oziroma stvari, ki prinašajo prekletstva.

 

In potem se ljudje vračajo nazaj pod Zakon, čeprav piše v Galačanih 3:13, da nas je Kristus odkupil od prekletstva Zakona.

 

Zato je res nesmiselno vračati se nazaj pod Zakon. Preberite Poglavje 28 v 5 Mojzesovi knjigi, da boste razumeli, zakaj je tako. Stvar je v tem, ker so ljudje naredili napako zaradi ene besede, pravzaprav zaradi ene črke – PREKLETSTVO SO PRETVORILI V PREKLETSTVA. Ne piše, da ste odrešeni od prekletstev Zakona, ampak od prekletstva Zakona. To pomeni; da prekletstvo Zakona niso prekletstva Zakona.

 

Prekletstvo Zakona je biti pod Zakonom. Dojemate to? Jezus nas je odkupil od prekletstva Zakona. Zakon je bil prekletstvo. Biti pod Zakonom je bilo prekletstvo.

 

Dejstvo, da smo odrešeni od prekletstva Zakona, uganite kaj je to? To pomeni, da se prekletstva prav tako ne uporabljajo. Zato, ko ljudje rečejo: Odkupljeni smo od prekletstev, govorijo resnico, toda ne govorijo celotno resnico, ker pravijo: »Še vedno se vrača.« Če naredite vse prav, boste blagoslovljeni, če pa delate narobe, boste prekleti. Imam novost za vas. Ni prekletstva.

 

In potem me sprašujejo: »Kaj pa je s tem?« Obstaja: »Kakor seješ, tako žanješ.« Toda to ni prekletstvo v tem smislu, da Bog to vrže na vas. Ne boste blagoslovljeni v tem smislu, da vam Bog ne more v nekaterih primerih pomagati, razen če nekdo drugi ne prinese pomoč. Z drugimi besedami, nimate pravice, da pomagate sami sebi. Vam je to smiselno? Vidite? Ker v nadaljevanju stiha 13 pravi: »Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu.« Zakaj? »To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel v Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli obljubo Duha.« (Galačanom 3:14).

 

Abrahamov blagoslov. Kaj je to Abrahamov blagoslov? Cel Abrahamov blagoslov je bil v tem – Božji Duh bo prebival (bo naseljen), v ljudeh, ko bodo prejeli Svetega Duha.

 

Sedaj pazite. Dokazal vam bom. Tukaj pravi: »Da bi mi po veri prejeli obljubo Duha.« To pomeni, da je bil Abrahamov blagoslov namenjen temu, da bi mi lahko prejeli Duha. Ali ni tako? To je poanta vsega. Vidite, ljudje mislijo, da je Abrahamov blagoslov bogastvo, hiše, avtomobili, živali, in vse te stvari. Ne, Abrahamov blagoslov je; vidite telesni ljudje iščejo bogastvo, materialno, duhovni ljudje ne iščejo tega; zemeljske blagoslove, čeprav ne pravim, da ne bodo tudi materialni blagoslovi. Bodo. Obljubljeni so nam tudi materialni blagoslovi, in zato, ker smo duhovno blagoslovljeni, se ta blagoslov manifestira tudi v fizičnem. Dojemate?

 

Spomnite se, kaj je rekel Jezus. Rekel je: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« (Matej 6:33). Ali ni tako? Rekel je: »Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?« (Matej 6:55).

 

Za to skrbijo neverniki – pogani. Pogane skrbi glede tega, kaj bodo jedli, kaj bodo pili, kaj bodo oblekli, kako bodo plačali račune. Zakaj? Zato, ker nimajo Boga, ki bi zanje skrbel.  Dojemate to?

Zato nam Bog pravi, naj najprej iščemo Njegovo Kraljestvo. Zakaj? Ker če boste najprej iskali Božje Kraljestvo, boste blagoslovljeni preko Abrahama in v vas bo prišel Božji Duh. In ko se to zgodi, veste, da ste v družini, in ko ste v Božji družini, kaj se zgodi? Bog bo poskrbel za vas. Dojemate? Pravim vam, naučil sem se tega.

 

Poslušajte, »setev in žetev« funkcionira. Toda jaz ne živim po zakonu setve in žetve. Setev in žetev je naraven zakon. Vsak lahko seje in žanje. Toda rekel vam bom tole. S setvijo ne morete sebe izvleči iz krize. To je nasprotno temu, kar govorijo TV pridigarji.

 

Oni vam bodo rekli: »Če vam je potreben čudež, posejte sedaj in dobili boste kasneje« Ne, ne, ne, vidite, celotna ideja setve in žetve je, da vi posejete, potem pa nastopa čas rasti, po tem pa čas za žetev. Ni vam potrebno sejanje in žetev, da se izvlečete iz krize. Potrebujete čudež. Čudež ni setev in žetev. Čudež ruši, oziroma zamenjuje načrt setve in žetve. Dojemate to.

 

Naučil sem se, da ne živim po setvi in žetvi. Ali sejem? Seveda. Ali žanjem? Da. Toda ne živim po tem. Živim po principih Kraljestva.  Ne živim po zemeljskih in naravnih zakonih. Živim po zakonih Kraljestva.

 

Zakon Kraljestva je: »Imam kar potrebujem, kadar potrebujem, ker je vse, kar potrebujem, v Kraljestvu, tudi moje.« Dojemate? Stvar je v tem – enkrat, ko sem to dojel, je moje dajanje odšlo navzgor. Od 10%, ki je minimum, do preko 40%. Zakaj? Zato, ker sedaj dojemam – Bogu lahko dam več in to ne bo imelo vpliva name. Zakaj? Zato, ker Bog skrbi zame. Amen! Pravim vam, če to dojamete, bo to spremenilo vse. Spremenilo bo vaše finance, vaše zdravje, spremenilo bo vse. Ko pravim, da bo to spremenilo vaše zdravje, ne govorim o denarju v smislu dajanja denarja. Dojemate to? Vi živite po principu Kraljestva. Vse, kar On ima je vaše. Če vam je dal Jezusa, vam ne bo nič skratil. Če vam je dal svoje najboljše, ne bo zadržal niti tistega manj. Dojemate?

 

Morate dojeti, kako zelo veliko je vreden Jezus, kot dar vam. Bog vam je dal Svoje najboljše.  In ko vam da Svoje najboljše, ne bo nič drugega, kar ima, zadrževal pred vami.

 

Zato pravi tukaj: »Da bi po veri prejeli obljubo Duha.« (Galačanom 3:14b).

 

Ko sem nekaj napisal na Facebooku, preden sem prišel sem, so nekateri ljudje odpisali, jaz pa sem odgovoril: »Nekaterim ljudem ni bil všeč naš simbol – naš logotip, ker ima križ in krono. Rekli so, da je to simbol protozidarjev, masonski simbol in da mi tega nebi smeli uporabljati.

 

Jaz pa sem napisal: »Zavračam, da se poklonim hudiču, in da preneham uporabljati križ in krono, zato ker ga je neki kult začel koristiti zase. Zavračam to. Ne bom dopustil, da nek kult jemlje Božje stvari zase. Še malo pa bo vzel vse simbole in ne bo ostalo nič več. Zato zavračam to. In začel sem jim odpisovati. »Veste, ne bom to naredil.«

Nekateri kristjani so zelo malenkostni. Zelo morate biti pazljivi kako uporabljate besede. Mogoče nas nebi moralo skrbeti, katere simbole koristijo masoni. Bolj pravilno bi bilo, da bi njih skrbelo, katere simbole mi koristimo. Upam, da veste kaj govorim?

Mogoče bi mi morali pogledati njih in reči: »Hej, satanisti uporabljajo pentagram.« Kdo pravi, da je pentagram od satana? To je nekaj, kar so oni začeli uporabljati. Mogoče bi morali to vzeti nazaj in reči: »Peterokraka zvezda pomeni petero-vrstno službo.« Ali ni tako? Vzemimo nazaj, kar je satan ukradel.

 

In potem bi ljudje vzdrhteli: »O, ne moreš . . . to je satanov simbol.« Nekateri kristjani so res slabiči. Kakor da ima to kakšno vezo. Lahko narišem pentagram tukaj, ali da ga nariše nekdo drugi, in da pridigam naprej. Božja moč bo še vedno tukaj. Simboli imajo samo tisto moč, ki jim jo dajete vi sami.  Dojemate? Zavedajte se, da ima Jezus vso oblast na nebu in na zemlji. Čas je že, da to dojamete. Če je satan pod vašimi nogami, potem postavite tudi njegove simbole pod vaše noge.

 

In spret pravi nekdo: »Glava ovna je simbol satanizma.« Ne glava ovna me spominja na žrtvenega ovna, ki je nosil grehe, in ki je bil poslan v puščavo, da tam pogine.

 

Zamislite si satanista pred seboj, da se pogovarjate z njim, on pa ima pentagram na roki, razne tetovaže po telesu, vse te satanistične simbole, in vi rečete: »Ojoj, imaš pentagram!« In on bi mirno odgovoril: »Da, imam.« »Ali veš, kaj ta znak simbolizira?« Zamislite si kaj bi rekli. »Zares? Nisem tega vedel.« In bi si ga z drugo roko začel drgniti, da bi ga odstranil.

 

(Predstavljaj si, da pride takšen človek k Jezusu in postane na novo rojeni kristjan? Ti znaki ostajajo na njem).

 

 Pisal sem o tem. Mogoče obrnjeni križ nebi smeli smatrati kot zavračanje krščanstva. Mogoče bi moral simbolizirati skromnost apostola Petra, ki je rekel: »Nisem vreden, da bi umrl kakor moj Gospod.« Zato so ga križali z glavo navzdol na obrnjenem križu. Zato bi nekdo lahko rekel takrat: »Ne, ne, to ni dobro. Mogoče bi morali križ obrniti.« In kristjani kar skačejo zaradi tega. »O, ne morem tega gledati.« Dve leti sem se trudil, da bi de-programiral ljudi glede tega. Zavračam verjeti v to.

 

In rekli so mi: »Oni nebi soglašali s teboj, če bi bilo to . . .« Jaz pa: »Če vam moram jaz dve leti govoriti o pravem pomeni vsakega od teh simbolov iz strani krščanstva – Svetega pisma, potem ste vi zelo šibki.« Dojemate to? Nebi vam bilo potrebno dve leti, da nekoga deprogramirate. Samo dve sekundi sta vam potrebni, da rečete: »Odidi iz njega,« in da jih po tem podučite.

 

Ali ne veste, da je vsak na neki obliki deprogramiranja. To se imenuje obnova uma. Vsak dan, ko obnavljate svoj um, deprogramirate sebe od svetnih poti. Amen!

 

Vsi se obnašajo, kakor da je satan tako velik in tako hudoben, da se ga vsi bojijo. Toda on je slabič. Dojemate? On ni velik in pogumen. On je strahopetec. On hodi naokrog, in poskuša najti tiste, ki jih lahko požre. On ne hodi kar tako naokrog, da bi požrl vsakega. On hodi naokrog, da najde šibke kristjane, ki jih lahko požre. Večina kristjanov je takšna, da mu to dopusti. Bojijo se hudiča, toda to je neumno.

 

Sveto pismo nam govori, da vsi hudobni bežijo in se skrivajo: Lenuh pravi: »Lev je na poti, lev je med cestami.« (Pregovori 26:13). »Krivični beži, čeprav ga nihče ne preganja, pravični pa je pogumen kakor levič.« (Pregovori 28:1). Zakaj? Zato, ker so strahopetci. In spet drugje pravi: »Pravični so hrabri kot levi.«

Čas je, da postanejo ljudje malo bolj smeli. Čas je, da začenjajo dojemati pravičnost, ki jo imamo in da jih ne skrbi vse to okoli drugih stvari. V nekem trenutku moramo dojeti, da imamo mi več moči, kakor oni. Problem je, ker se tako ne obnašamo. Večina ljudi se sramuje zaradi tega. Ljudje delujejo na različne načine.

 

Jaz sem jim napisal: »Če vam niso všeč simboli, ki jih uporabljam, mi ne pišite o tem, ker vas ne bom poslušal.  Vem, kako je prišlo do teh simbolov, vem od kje sem jih jaz dobil. Poznam njihov namen, zato ne bom sprejemal kritike glede simbolov, ki jih uporabljam. Rekel sem jim: »Če zares želite, da vas poslušam, potem prosite Boga, da mi on to pove.« Ker jaz bom hitreje poslušal Njega, kakor večino ljudi.

 

In potem so mi napisali: »Ti zveniš, kakor da si oseba iz drugega planeta. Ti govoriš o človeških bitjih. Večina kristjanov poimenuje brate in sestre: »bratje in sestre«, Ti pa govoriš o ljudeh.«

 

In po tem sem se kar razjezil. Zato sem napisal: »Jaz sem res iz drugega planeta. Imenuje se Nebo. Jaz nisem iz te zemlje. Nisem samo človeško bitje. Rojen sem na novo. Jaz sem sedaj nova vrsta. Mogoče niste navajeni, da se pogovarjate z ljudmi, kakor sem jaz, ker niste naleteli na mnoge od nas, toda to sem jaz. In kar se mene tiče, si ti človeško bitje, dokler nisi na-novo
rojen si samo človeško bitje. Toda ko se enkrat rodiš po Svetem Duhu – na novo, potem imaš Božansko naravo.«

 

In sedaj vam ne pravim, da ste Bog. Mislite, da mora biti eno in drugo. Ne pravim to. Vse kar pravim je to, da imate Božansko naravo. Toda on je znova in znova govoril, da je človeško bitje. Kaj to pomeni? Jaz nisem navajen, da govorim kot človeško bitje, temveč sem navajen, da govorim o Božanskih stvareh. Celo večina kristjanov ne more tega razumeti. Torej jaz govorim s človeškimi bitji, toda jaz sem iz drugega planeta. (Ko imaš obnovljen um, ne moreš da nebi govoril o tem, kar je v tebi – o Jezusu Kristusu).

 

To ne pomeni, da pravim, da sem prišel iz vsemirske ladje, kar tako, od nekod. Ne mislite tako, toda rojen sem od zgoraj. Res sem bil rojen na zemlji, po starših, toda duhovno rojstvo po Duhu, sem prejel, da sem sedaj tudi Božji človek. Torej če tega ne razumete, potem se zavedajte, da tega niso razumeli tudi mnogi učitelji Stare zaveze. Upam, da me razumete, kaj sem vam hotel povedati. In če ne razumete, potem to po vsej verjetnosti pomeni, da niste ponovno rojeni. Enostavno, tako je. Zato prejmite Duha, in razumeli boste o čem govorim. Amen!

 

Ne bom se opravičeval zaradi tega, ker  sem obnovil svoj um. Preveč trpljenja me je to stalo. Kar nekaj časa je trajalo, da sem obnovil svoj um. Zato ne bom potratil niti pet minut, da bi poslušal nekoga, ki poskuša obrniti moj um. Ne bom tega dopustil. Raje grem sam naprej, kakor z množico, ki bo šla po napačni poti.  

 

»Bratje, po človeško govorim: pravnomočne oporoke nihče ne bo razveljavljal ali ji kaj dodajal, čeprav je samo človeško delo. No, obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu potomcu. Ne pravi »in potomcem«, kakor če bi šlo za mnoge, temveč kakor za enega: in tvojemu potomcu, ki je Kristus. Pravim pa tole: če je Bog prej naredil veljavno oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita. Kajti če dediščina izvira iz postave, ni več iz obljube; Bog pa je Abrahamu izkazal milost prek obljube. Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel potomec, kateremu je bila dana obljuba, razglašena pa je bila po angelih, s pomočjo posrednika. Ne obstaja posrednik enega, Bog pa je eden.« (Galačanom 3:15-20).

 

Bog je Abrahamu izkazal milost prek obljube. Obljube so bile dane Abrahamu in njegovemu potomcu. Tu ne pravi potomcem, ampak potomcu, ki je Kristus.

 

Ste slišali? Ko je Bog dal obljubo Abramu, ni govoril množici ljudi. Govoril je Abrahamu in še eni drugi osebi, njegovemu semenu – Kristusu. Ste dojeli to? Ni govoril vsem ljudem na srednjem Vzhodu. Ni govoril vsem ljudem, ki so trdili, da so Abrahamovi otroci. Ali je to v vašem Svetem pismu? Vidite to? Smo dokazali to? Tega si nisem jaz izmislil. Nisem tega napisal jaz. V vašem Svetem pismu je. Ali ni tako?

 

Torej obljuba je bila dana Abrahamu in njegovemu potomcu – Kristusu. Ne mnogim ljudem in ne vam. Dokazal vam bom to. Ne bojte se.

 

»Pravim pa tole: če je Bog prej naredil veljavno oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita.« (Galačanom 3:17).

 

On pravi: »Glejte, Bog je dal obljubo Abrahamu, po 430 letih pa je prišel zakon. In ko je prišel zakon, Zakon, ni mogel uničiti – razveljaviti tega, kar mu je Bog obljubil. Zakon ni bil ta obljuba Abrahamu. Zakon je bil dan zaradi prestopkov. Videli boste to čez pet minut. Zato morate narediti razliko med zavezo, oziroma obljubo, ki je bila dana Abrahamu in Zakonom. Vidite, zaveza z Abrahamom je to, kar je Jezus izpolnil. Zakon je to, kar je ukinjeno. Zakon je dodan samo do takrat, dokler ne pride Kristus. Vse je tukaj. Želim da to preberete. Upam, da imate svoja Sveta pisma.

 

Tu vidimo, da uvedba Zakona, 430 let po obljubi, ki jo je dal Bog Abrahamu, ni onemogočila nadaljnjo veljavnost obljube, ni zaustavilo izvršitve obljube.

 

»Kajti če dediščina izvira iz postave, ni več iz obljube; Bog pa je Abrahamu izkazal milost prek obljube.« (Galačanom 3:18).

 

Torej obstaja razlika med obljubo in Zakonom. Bog ni dal Abrahamu Zakon, ampak obljubo. Zakon je prišel preko Mojzesa. Ali ni tako? Torej Bog Abrahamu ni dal Zakona. Abrahamu je dal obljubo, Mojzesu je dal Zakon. In to, da je Mojzesu dal Zakon, ni spremenilo obljube, ki je bila dana Abrahamu. Čemu potem služi Zakon?

»Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel potomec, kateremu je bila dana obljuba, razglašena pa je bila po angelih, s pomočjo posrednika. Ne obstaja posrednik enega, Bog pa je eden.« (Galačanom 3:19-20).

 

Torej je bil Zakon dodan zaradi prestopkov. In do kdaj je bila postava dana? Dokler ne pride potomec, kateremu je bila dana obljuba. In to je, kakor vemo, Jezus Kristus. Ali ni tako? Zato je bil Zakon dodan, dokler ne pride Jezus Kristus, ko pa je On prišel, se Zakon ukinja. In če je kdo v Kristusu, ne more biti več pod zakonom. Posrednik, Jezus Kristus ne predstavlja samo eno stran. On je nevtralen in predstavlja obe strani. In Bog je eden.

 

Bog je naredil zavezo z Abrahamom. Zaveza z Abrahamom je bila dejansko zaveza z Jezusom, da je Bog naredil zavezo z Jezusom. Abraham je bil fizični predstavnik, ker bo Jezus prišel od Abrahama, v svojem fizičnem telesu. Tako, da Bog pravzaprav ni naredil zaveze z Abrahamom. Bil je med njim in Jezusom. Bog je naredil zavezo sam s Seboj, Abraham pa je dobil priložnost, da bi bil del tega. To je bil dober dogovor.

 

In sedaj glejte, kaj pravi Beseda tukaj: »Je torej postava zoper Božje obljube? Nikakor ne! Kajti opravičenje bi dejansko izviralo iz postave, ko bi bila dana postava, ki bi mogla dati življenje.  Tako pa je Pismo vse zaklenilo pod greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili obljubo iz vere v Jezusa Kristusa.« (Galačanom 3:21-22).

 

Ne, seveda ne. Zato tisti, ki verujejo, lahko dobijo obljubo po veri. Toda kako vstopite v to obljubo? Skozi vero v Jezusa Kristusa.

 

»Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere. Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico. Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi. Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu. Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči. (Galačanom 3:23-29).

 

»Toda preden je nastopila (prišla) vera; (pazite zdaj), nas je postava držala pod ključem.« To pomeni, da ko je prišla vera, nismo bili več pod Zakonom. Ali ni tako?

 

Postava nas je držala pod ključem, dokler nebi prišla možnost vere, ki naj bi bila razodeta. Zakon je bil naš vzgojitelj, da nas pripelje h Kristusu. Torej je bil namen Zakona, da nas pripelje do Kristusa, da bi bili opravičeni z vero. Z drugimi besedami, zakon je bil dan zaradi prestopkov, ker smo neprestano grešili. Zakon nam je pokazal naše grehe.

 

In oni pravijo: »Tega ne morem sam.« Jaz pa jim pravim: »Poglej nekdo je naredil za tebe že vse. Zato samo pridi h Kristusu. Pridite h Kristusu z vero in potem boste zaradi tega lahko postali na novo rojeni. In od takrat smo v obljubi. To je dobra vest, ki je srce Evangelija.

 

In sedaj bodite pozorni tukaj, ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico (Postavo). Vzgojiteljica je torej Zakon. Ko imate enkrat vero v Kristusa, niste več pod Zakonom. In sedaj gremo naprej.

 

»Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi. Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.« (Galačanom 3:26-27).

 

Tukaj vidimo, da smo po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi, ker vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Niso vsi Božji otroci. Božji otrok postanete šele po veri v Jezusa Kristusa. Če nimate vere v Jezusa Kristusa, niste Božji otrok.

 

NA TEM SVETU OBSTAJATA SAMO DVE DRUŽINI. OBSTAJAJO BOŽJI OTROCI IN OTROCI HUDIČA. KDO JE TVOJ OČE?

 

Ko postanemo Božji otroci, potem za nas ne obstajajo več delitve po državljanstvu, barvi kože itd. Ni več ne Juda, ne Grka, ne Slovenca. Niti ni več razlike med svobodnim in sužnjem, niti med spoloma; moški, ženski, ker smo vsi eno v Kristusu Jezusu.

 

»Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.« Galačanom 3:29).

 

Torej, če smo Kristusovi (če pripadamo Kristusu), smo Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči. Po tem smo v Njemu. Obljuba je bila DANA Kristusu, in ko postanete njegov otrok in ste s tem v Njem, niste več to, kar ste bili prej, kajti sedaj Kristus prebiva v vas. Ali ni Pavel rekel: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.« Ne gre za nas, gre za Kristusa. Ko ste v Kristusu, prejmete vse, kar je Njegovega. In ne gre več samo za vas.

 

Bog ni vam obljubil blagoslove, ni vam obljubil ničesar. On je dal obljubo Kristusu, ko pa mi vstopimo v odnos z Njim, dobivamo vse, kar je obljubljeno, Kristusu, ne nam. Zato to, kako služite nima nič s tem, kdo ste in kaj ste naredili. Vse je v Njem. Zakaj? Zato ker niste več vi, ki živite, ampak On v vas. Prenehajte živeti v svoji lastni moči. Vaše življenje je sedaj skrito s Kristusom v Bogu. In dokler smo skriti v Njemu, nas satan ne more najti.

 

Če pa povzdignete svoj vrat in dvignete svojo glavo: »Moja služba, moje maziljenje, moji darovi,« je satan takoj tukaj, da vas udari po glavi. Zato ostanite skriti v Njem, v Kristusu. Nismo več mi, ampak On, ki živi v nas. In ko ste KRISTUSOVI, STE Abrahamovo seme in dediči, po obljubi.

 

Kdo je dedič, po obljubi? Mi, ali ne? Vi, kakršni ste bili pred tem, ste prenehali obstajati. Sedaj ste v Kristusu. Vi ste eno s Kristusom. Niste več vi, ampak On. In če ste v njem, potem ste Abrahamovo potomstvo. Ali ni tako? I na koncu imamo prvič omenjeno, da smo dediči (v množini). To smo mi, individualna bitja. Želi vam pokazati na to, da če ste v Kristusu kot posamezne osebe; to kar delate ni kot posamezno človeško bitje, temveč zaradi tega, kdo ste v Kristusu, dobivate Božji blagoslov, ki je na vas, ker ste so-dedič s Kristusom, kar pomeni, da dobivate (vam pripada), vse, kar pripada Njemu. Ali ni tako?

 

Sedaj poslušajte. Pravim vam, to je dobra novica. Ljudje, rečem vam, to je dobra stvar. Potem ste Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči. Torej smo dediči po obljubi. Katera je ta obljuba? Da lahko prejmemo Svetega Duha. Ali ni tako? Obljuba je, da bo Božji Duh prebival v nas. Zato je bil Jezus prvi, ki je prejel obljubo Duha, ki je bila obljubljena Abrahamu. Se spomnite, ko je vstopil v reko Jordan, ko je bil krščen? On je bil prvi, ki je prejel krst v Svetem Duhu. In On je bil prvi, ki je hodil v tej obljubi, ki je bila dana Abrahamu, da bo Duh Božji prebival v vas, imel prebivališče v vas.

 

In potem je rekel: »Če pridete h Kristusu, je vam obljubljeno isto. Zakaj? Zato, ker je bilo obljubljeno Kristusu, in če ste v Kristusu, prejmete vse, kar je On že dobil, ker ste Njegovi potomci.

 

Ste sigurni, da je tako? »Da.« Prav, ne morem vas prepričati, da ni tako. Ste prepričani? Prav, prav. Želim biti samo prepričan. Ne želim vam dati priložnosti, da se izmuznete. Nagnal vas bom v kot, iz katerega ne boste mogli nikamor pobegniti.

 

Torej vi ste dediči. Ali je tako? Kako ste sedaj tiho. Prav, to ni trik. Berite to v svojem Svetem pismu. Ali piše tako? Če ste v Kristusu, potem ste Abrahamovi potomci in to je soglasno z obljubo. Ste to res vi? »Da.« Vam lahko to kdo vzame? »Ne.« Torej, vaše je. »Da.«

 

Sedaj samo da bom prepričan. Pojdite v poglavje 4.

 

Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega, temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče. Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta. Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu. (Galačanom 4:1-7).

 

Kdo je dedič? »Mi smo.« Dobro, samo da se prepričam.

 

In tu pravi, da dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega.

 

Danes smo se pogovarjali o otrocih. Ali ne? O dojenčkih v Kristusu, o telesnih in duhovnih kristjanih. O duhovnem mleku.

 

To kjer pravi, »dokler je dedič nedoleten,« govori o tem, dokler je dedič še telesen. In zanimivo, nič se ne razlikuje od sužnja. Čeprav je gospodar vsega. Kdo je gospodar vsega? Čakam na vaš odgovor. Ker mi avtomatično rečemo; Jezus. To je resnica. On je Kralj kraljev in Gospodar nad vsemi gospodarji. Katerih gospodarjev, gospodar je On? »Nas.«

 

Dedič, dokler je še nedoleten, se nič ne razlikuje  od služabnika. Naslednik, dedič, to ste vi, dokler ste dojenčki v Kristusu. Dokler ste otrok, dokler imate telesni um, dokler živite na mleku in ne proizvajate »meso« (delate Božja dela); dokler ne odrastete, ste sluga. Kaj je služabnik? On ne ve kaj dela njegov gospodar, je rekel Jezus. Služabniku je potrebno reči, kaj naj dela, kako naj dela in kdaj naj dela. Toda sin vse to ve. V času, ko je Jezus to govoril, ni bilo sinov, razen Njega, tako da je rekel: »Toda prijatelj ve.

Zakaj jih je imenoval za prijatelje? Zato, ker jih še ni mogel imenovati za sinove. Toda prijatelj je postal sin. Zato dokler ste otrok, se nič ne razlikujete od služabnika. Ko pa odrastete, prenehate biti služabniki. Z drugimi besedami, drugačni ste od služabnikov. Ali opazite, da tukaj pravi: »Čeprav je naslednik, dokler je nedorasel, se nič ne razlikuje od služabnika, čeprav je dedič, gospodar vsega.

 

Torej kdo je Gospodar vsega? Vi ste. Nekateri pravite: »O, ne vem, nisem prepričan.« Ne, ne, spomnite se o čem smo govorili. Prenehajte deliti to kar je Bog združil.

 

Če je Jezus Gospodar vsega in če ste vi tisti, ki več ne živite, temveč Kristus živi v vas, vi pa v Kristusu, potem ste vi gospodarji vsega, ker ste so-dediči z Njim in kar koli dobiva On, dobivate tudi vi. Torej, če je Jezus gospodar vsega, ste tudi vi z Njim, gospodarji vsega.

 

Ali vidite sedaj odgovornost? Vidite, mi mislimo: »O, waw, gospodar vsega.« Ne, ne zgrešili ste. To je odgovornost.

 

Tekom let so bili ljudje, ki so dojeli to sporočilo in začeli hoditi v tem, toda neizogibno prihaja tudi sovražnik in iz nekega razloga, se oni premaknejo od ideje odgovornosti in začenjajo sebe imenovati: »Jaz sem to, imam to razodetjem jaz sem to, vi niste to, jaz sem iznad vas. In takoj, ko se začnete premikati od tega, in vstopate v gospodarjenje eni nad drugimi, prenehate biti to, kar bi morali biti in več ne sprejemate odgovornosti.

 

Sin prevzema odgovornost. Služabnik ne prevzema odgovornosti. On pravi: »Delam samo to, kar se mi reče, da naj delam. Ni moja krivda če kaj ni narejeno dobro. Nič nimam s tem.«

 

Ali ste dojeli to? Poglejte. Dokazal vam bom. Sedaj pravim, da je dedič, in to ste vi, »dokler je nedoleten,« telesen, čuten, čustveno orientiran, na mleku, in se nič ne razlikuje od služabnika. Mora se mu reči, kaj naj dela, kdaj naj dela. Tukaj je večina kristjanov. Bog, povej mi kaj naj delam, kdaj naj delam in če mi boš ti rekel, da to naredim, bom to naredil. Toda dokler mi Ti ne rečeš, da delam, se ne bom premaknil, ker ne želim, da te razjezim, in naredim nekaj narobe. Zato mi ti samo povej, kaj naj delam.

 

Ne, to dela služabnik. Toda sin ve kaj delati in kako. Zato je rekel Jezus: »Sin ve, kaj dela njegov oče, delam očetovo delo.« To je delal. Jaz sem v očetovem delu. Ni vam potrebno moliti, da bi bili v Očetovem delu, samo bodite v njem. Zakaj? Zato ker je on vaš. Vse je vaše. Ali ni tako?

 

Se spomnite zgodbe o razuzdanem sinu. Se spomnite starejšega brata? Zgodba govori predvsem o razuzdanem sinu, toda zgodba govori tudi o starejšem bratu. Ker starejši brat se je razjezil, ker je razuzdani sin odšel in naredil vse te napačne stvari, se vrnil in oče ga je po vsem tem še blagoslovil. Starejši brat pa je rekel: »Zame pa tega nisi nikoli naredil.« Ključ je v tem stihu. TI SI BIL Z MENOJ VES ČAS. Lahko bi zaklal pitano tele, kadarkoli bi želel. Dejstvo, da tega nisi naredil dokazuje, da nisi mislil dovolj nase, da bi to naredil. Bolj te skrbi to, kaj sem dal tvojemu bratu, kakor zaradi tega, kar si že imel; pristop k vsemu temu. To so kristjani. Razjezijo se, ko nekdo pride. Mogoče so bili v cerkvi 20 let, in potem se nekdo odreši iz ulice, se osvobodi mamil, osvobodi odvisnosti od alkohola, cigaret, pride v cerkev, pade na tla, in Bog ga osvobodi, ozdravi, odreši v trenutku.

 

In potem pravi stari vernik: »Naj bo blagoslovljeno Gospodovo ime. Bil sem nadzornik nedeljske šole, dajal desetino, poskušal sem biti ozdravljen, a je minilo že deset let, pa sem še vedno bolan. Bog me ni hotel ozdraviti, tega pa je ozdravil takoj. To ni v redu.«

 

O, žal mi je, brat starešina. Bog ne odloča, kdaj boš ti ozdravljen. Svoje ozdravljenje bi lahko dobil kadar koli si želel. Zakaj? Zato, ker je to že dokončana stvar. Dojemate to? Ali vidite svobodo v tem? Čudovito je to.

 

Ljudje me ves čas sprašujejo; »Ali bi molili, da pridete sem? Jaz pa pravim: »Ne, ne bom tega delal. Ne bom molil za to, ali naj pridem ali ne. Prišel bom. Za to mi ni potrebno moliti.«

 

Nekdo mi je rekel, da moram moliti, da bi šel po vsem svetu. Ne, ni mi treba moliti, da bi šel po vsem svetu. Kjerkoli na svetu živite, jaz bom prišel. In sedaj, če se preselite na mesec, verjetno ne bom prišel, ker mi Bog ni rekel, da Evangeliziram na Mesecu. Toda če živite nekje na tem svetu, bi lahko prišel, če me pokličete. Ni mi potrebno moliti glede tega.

 

S tem pa ne pravim, da nam ni potrebno narediti načrt, kdaj in kje se bo to odvijalo. To je potrebno. Toda kar se tiče tega, ali naj pridem ali ne, tu ni dileme. Ni mi potrebno Boga spraševati glede tega, ali naj grem, ali ne. Včasih bom rekel to: »Bog, v tem kraju pa še nisva bila. Morala bova oditi tja.« Zato mi je potreben nekdo od tam, da me kontaktira. In običajno, v času enega tedna, do desetih dni, me nekdo pokliče od tam in reče: »Ali bi prišli?« Jaz pa: »Seveda, z veseljem pridem. To se nam je dogajalo mnogokrat. Zakaj, zato ker smo šli kamor koli po svetu. Ni mi pomembno kje je to.

 

Poskušal sem iti na težka mesta, ko sem bil mlad, ker je lažje oditi na težka mesta, ko si mlad, tako da, ko ostarite, vam bo Bog dal lažja mesta.

 

In sedaj pravi, bodite pozorni na to: »Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega, temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče.« (Galačanom 4:1-2).

 

Stalno vam to ponavljam, ker morate to dojeti. Vi ste gospodarji vsega, ker ste v Kristusu. Zakaj? Ker je Jezus gospodar vsega. Zaradi tega imate vi oblast. Ona ni vaša lastna. Njegova je. Ko vi govorite, On govori. Če sprejmejo vas, sprejmejo Njega– ne vas. Če ne sprejmejo vas, ne sprejmejo Njega.

Lahko se vrnemo in pogledamo. Moramo se vrniti in prebrati Evangelije in ko preberemo vse, kar je Jezus rekel o tem, koliko edinosti imate z Njim, boste razumeli. On je rekel, da je On Kralj kraljev in Gospodar gospodarjev. Torej ste tudi vi kralji in gospodarji. V Razodetju se govori za nas, da nas je naredil za kraljestvo in duhovnike našemu Bogu. (Razodetje 1:6).Vi ste kralji, On pa je Kralj nad vami. Vi ste gospodarji, On pa je Gospodar nad vami.

 

STVAR JE V TEM, DA VI LAHKO GOSPODUJETE NAD VSEM, RAZEN NAD LJUDMI. NA ŽALOST JE TO TISTO, NAD ČEMER ŽELIJO VSI GOSPODOVATI.

 

Toda vi lahko gospodujete nad vsem, kar se giblje pod zemljo, se giblje po zemlji, leti po zraku, ali plava po vodi. Imate lahko popolnoma oblast nad vsem tem. Zakaj? Ker imate v Kristusu oblast nad tem. In sedaj uganite?  Bakterije se plazijo, letijo. Ali ni tako? Imate oblast nad tem. Lahko jim rečete, da umrejo v Jezusovem imenu, in one umrejo. Amen!

 

Imate oblast, da to naredite, ker tukaj pravi: »Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega.« (Galačanom 4:1).

 

Dojemate, da je On gospodar vsega, ves čas. Toda človek ne hodi v tem, ker še vedno razmišlja kot suženj. Zato se mu mora reči da dela, ker je otrok, toda ko začne odraščati, mu ni več treba govoriti kaj naj dela. On ve kaj naj dela. Zakaj? Zato ker ima izurjena čutila, da razloči kaj je dobro in kaj zlo. On ve kaj je prav in kaj ni prav. On dela nekaj ali ne dela, če ve, da ni prav, da to naredi. On pravi. »Bodi ozdravljen«, ne pa, ti ostani bolan. Ljudem tega ne rečete.

 

Pravim vam, vi odločate. Izbor je vaš. Zaustavite to. Ni vam všeč nekaj, kar se dogaja? Potem zapovejte, da se preneha, da se zaustavi. Recite, da vam ni všeč nekaj, kar se dogaja v vaši deželi. Potem zapovejte, da se zaustavi. Lahko diktirate situacijo. Morali bi biti duhovni guvernerji nad svojimi področji. Morali bi oditi na svoje področje, npr. v svojem kraju in reči: »Satan, nemoč in bolezen tukaj ne bodo ostali.« In samo pojdite od vrat do vrat in samo trkajte na vrata in recite: »Tukaj sem da vam rečem, da molim in če je tukaj kdo, bolan, bomo takoj poskrbeli za to, zato ker absolutno eliminiramo nemoč in bolezen iz našega področja delovanja.« Ali ni tako prav?

 

Če boste odšli in rekli: »Oprostite, mi molimo za ljudi in ti ljudje rečejo; mi, mi, mi, mi. Mi verujemo, da Bog lahko ozdravi. Mi pa samo mislimo, mi smo mislili . . mi mislimo, da Jezus . . Če ste bolni, vas lahko ozdravimo. Ne vem, no . . . Verujemo, da On to lahko naredi. In zato . . .«

 

Če boste tako delali, ne izgubljajte svojega časa. Mislim, jaz verujem v ozdravljanje. Ko bi prišli pred moja vrata in bi tako govorili, bi vam jaz zaloputnil vrata pred nosom, in vam rekel: »Vrnite se in verujte v to, kar govorite. Vrnite se in si naberite malo več prepričanja. In potem se vrnite in se pogovarjajte z menoj. Toda ne prihajajte tako zmedeni, nesigurni in prestrašeni.«

 

»Pa ne vem, Jezus,  . . . mi samo. . .« Ne, ne izgubljajte časa. Če boste delali, pojdite in recite. . . »Poslušajte, ali je tukaj kdo, ki je bolan?« »Seveda, babica je bolna v sobi.« »Ali jo lahko vidim?« In potem greste in položite roke nanjo in recite: »V Jezusovem imenu, bodi ozdravljena.« In glejte, pozabite na ljudi. Samo recite satanu; »Satan, ne moreš ostati v tem kraju. Dojemate?« Očitno je, da vas še nisem prepričal. Prišli bomo do tam. In tu pravi: »Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta.« (Galačanom 4:3).

Torej dokler smo bili dojenčki, smo bili sužnji stvari tega sveta. Toda ko smo odrasli, nas to ne drži več v suženjstvu. Mi zapovedujemo tem stvarem, ne pa da one ukazujejo nam. Amen!

Ko sem bil nedavno tega v Južni Afriki, je po tem, ko smo pristali z avionom,  izbruhnil vulkan in vsi so rekli: »Mogoče boš moral ostati tukaj nekaj časa.« Jaz pa sem rekel: »Ne, moram oditi na razna mesta. Čez dva tedna moram biti v Avstraliji.« Dobili bomo veter. Ozračje se bo razčistilo in odleteli bomo. In res se je to zgodilo. In po tem smo se spet vrnili.

 

In on me je vprašal: »Ali resnično misliš, da imaš neke veze s tem?« »Seveda. Če nebi vedel, da Bog odgovarja na moje molitve, nebi molil za to. Če molim, pričakujem, da so moje molitve uslišane. Amen! Bog je rekel: »Karkoli me boste prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« Amen! Verujte vsaj v svoje lastne molitve, če že ne verujete v molitve nekoga drugega.

 

»Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo, da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje. Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!« Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.« (Galačanom 4:4-7).

 

Se spomnite, kaj sem govoril o preteklem času v Božji besedi? Zanimivo je, berete Pisma in vse je v preteklosti. Vsi čakajo, da Bog naredi nekaj. Ne, On je naredil že vse. Bog čaka, da vi naredite nekaj s tem, kar je On že naredil. »Bog je poslal Duha Svojega Sina v vaša srca, ki vpije: »Aba, Oče!« (Glačanom 4:6).

 

Zato bodite pozorni na to: »Niste več sužnji.« Nisi več suženj, ampak sin in sedaj, ko si sin, si dedič, in to dedič Boga, skozi Jezusa Kristusa.« Ste slišali to?

 

Poslušajte, vi niste služabniki. Ljudje me ves čas predstavljajo: »Poželi dobrodošlico Božjemu služabniku.« Slišim to, toda to ni resnica. Jaz nisem služabnik. Jaz sem sin, ki služi. Vendar ne pravim, da ne služim, vendar nisem sluga. Velika razlika je med služabnikom in sinom.

 

Če odidete na primer v McDonalds, ali kaj podobnega, imate tam zaposlene in imate lastnika verige, lastnika franšize. On to poseduje. Kadar vstopi lastnik, začnejo čistiti in zelo so zavzeti s tem, kadar on vstopi skozi vrata. Zakaj? Zato, ker so sluge. Toda če je tam sin tega lastnika, ko vstopi oče, se nič ne spremeni. Zakaj? Zato, ker zanj on ni lastnik ampak oče. On še naprej dela isto. Vidite, služabnik pravi: »Ali grem lahko sedaj na odmor?« Sin pa pravi: »Grem na odmor.« Dojemate? To je razlika.

 

Problem je v tem, ker še vedno ne vidite sebe kot sinove. Še vedno mislite, da morate imeti dovoljenje za vse. Bog je rekel: »Ni vam treba spraševati, kaj naj delate. Delajte kar hočete. Pojdite po vsem svetu. Ozdravljajte bolne, obujajte mrtve, izganjajte demone. Zabavajte se. Igrajte se. Amen!

 

Morate se zavedati, da imate oblast to narediti kjerkoli in kadarkoli. Policaj nima oblasti samo na eni ulici. On ima oblast kjerkoli. Zakaj? Po tem ko so dobro razmislili o njemu, da imajo oblast, so mu dali dovolj oblasti, da nekaj reši, kjerkoli.

 

Policaj nima oblasti, da se ukvarja samo z nekim kriminalom, a ne s čim drugim, ker je to preveliko zanj. On ima oblast, da zaustavi vsak kriminal, ki ga vidi. Ali ni tako. Isto je tudi z vami. Vi ste sin. Prav tako pa ste tudi Božji policaj.  Vaše delo je, da razločite problem in da ga razrešite. In to delate dokler ni vse videti kot na Nebu. Zelo enostavno. Amen! To je dobra stvar. Amen!

 

Pravim vam tako moramo živeti. To je to, kar moramo delati. In pravim vam, dobro je to. Tako lahko je. Ne živimo po pravilih, a se vseeno držimo pravil. Ali ni to čudovito. Ker mi ni potrebno skrbeti okoli pravil. Ljudi vedno skrbijo pravila. In kaj delajo. Vedno gledajo nase. Kako bom obdržal pravilo? Ni nam potrebno gledati vase. Lahko gledam v ljudi, ki jim je potrebna pomoč in lahko pomagam njim. Četudi naredim napako, naredim vse narobe, ali prekršim pravilo, vem, da je Bog dovolj velik, da to onesposobi. Zakaj? Zato, ker se premikam pod Božjo dobroto, tako da grem in delam to, kar pomaga drugim. Ljubim Boga in ljubim svoje bližnje. Amen!

 

»Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu. Toda tedaj ste služili bogovom, ki to po naravi niso, ker pač niste poznali Boga.« (Galačanom 4:7-8). 

 

Z drugimi besedami, služili ste demonom, mislili pa ste, da služite Bogu. Niste vedeli, kaj delate. Veste, ni rekel: »To se ni vračunalo, ker se je.« Še vedno ste služili satanu, čeprav ste mislili, da služite Bogu. Mislili ste, da služite Bogu.

 

Rekel je: »Zdaj pa ne samo, da ste Boga spoznali, ampak še več, tudi Bog vas je spoznal. Kako se torej obračate nazaj k tistim slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete spet služiti? Obhajate dneve, mesece, letne čase in leta. Bojim se za vas, da sem se morda zaman trudil za vas. 1« (Galačanom 4:9-11).

 

Če ste to delali, ko niste poznali Boga, zakaj se sedaj, ko ga poznate, spet vračate pod to in živite, kakor da ne poznate Boga?

 

Dajete prispevke na Dan sprave da bi vas Bog blagoslovil. To je laž. Dojemate? Pa pravite, moram vzdrževati praznik. Ne, ni vam treba. Jezus je vzdrževal praznike. Vi vzdržujete Jezusa. Amen!« On je vzdrževal praznike, ali ni tako?

 

Lahko gledate praznik in Ga prepoznati v prazniku. Ni nič slabega v tem. Ne pa misliti, da vam vzdrževanje praznika daje kakršno koli prednost pri Bogu. Ničesar ni, kar lahko naredite, kar vam lahko da več od tega, kar že imate. Dojemate to? To je dobra stvar človek. Govori o svobodi. Čudovito je. »Bojim se za vas, da se nisem zaman trudil okoli vas.« Prihajal sem, delal, vam govoril to in sedaj se bojim, ker slišim, da ste spet padli na praznike, da se vračate pod Zakon. Kaj delate? Zakaj bi to delali? Zakaj bi se ponovno vračali pod Zakon in poskušali dokončati v telesu to, kar ste začeli v Duhu. Pojdite pod Duha. Hodite v Duhu in ne boste izvrševali telesnih želja. To jim je govoril in govoril. Amen! Bodite svobodni. Amen!

Video posnetek ima podnapise v Srbskem jeziku: