0. Neil T. Anderson - POSODI MI SVOJE UPANJE

ZMAGA NAD TEMO

Neil T. Anderson

UVOD

Posodi mi svoje upanje

Pred nekaj leti, tekom mojega prvega pastorskega službovanja, sem se odločil poučevati enega mladeniča iz svoje cerkve. To je bil moj prvi službeni poskus v osebnem poučevanju. Russ in jaz sva se odločila sestajati vsakega torka zjutraj, ko sem ga vodil skozi induktivno poučevanje Svetega pisma, na temo ljubezni. Oba sva začela z velikim upanjem. Russ se je radoval temu, da bo naredil velike korake v svoji krščanski rasti, jaz pa sem bil pripravljen pomagati mu v njegovem razvoju v zrelega vernika.

Šest mesecev kasneje, sva se še vedno mučila z istim induktivnim poučevanjem Svetega pisma, na temo ljubezni. Nikakor nisva mogla priti na zeleno vejo. Iz nekega razloga se najin odnos Pavel – Timotej ni uresničil. Zdelo se je očitno, da Russ v svojem krščanskem življenju ne napreduje. Počutil se je poražen, jaz pa sem se počutil odgovoren za njegov poraz – vendar nisem vedel kaj lahko še naredim. Najina, pred nekaj meseci velika upanja, da bo Russ zakorakal v zrelost, so se izpraznile, kakor balon, ki nekje pušča. Končno sva se prenehala sestajati.

Dve leti kasneje, po tem ko sem se odselil in prevzel drugo pastorsko službo, me je Russ obiskal. Z mano je podelil, kaj se je dogajalo od našega kratkega, skupnega poučevanja – to je bila zgodba, ki mi je odkrila skrivni del njegovega življenja, za katerega nisem vedel, da obstaja. Russ je bil globoko ugreznjen v grehu, toda o tej bitki mi takrat ni hotel povedati ničesar. Takrat sem lahko občutil, da ni svoboden, vendar nisem imel pojma, kaj bi to bilo.

Takrat je bilo moje izkustvo z ljudmi v okovih majhno, vendar sem se odločil potruditi se. Mislil sem, da je bil glavni problem njegova nepripravljenost, da dokonča poučevanje učnega materiala. Toda danes znam, da je bil razlog neuspeha Russovega poučevanja druge narave. Poskušal sem ga odvesti nekam, ne da bi se predhodno prepričal, od kje prihaja. Poskušal sem mu pomagati, da bi veroval v to, kar lahko postane, ne da bi dojel kdo on dejansko je in ga sprejel takšnega kakršen je bil. Takrat sem začel dojemati, kako je poučevanje o krščanski zrelosti in svobodi v Kristusu mnogo več od urejenega, postopnega, desetero-tedenskega poučevanja Svetega pisma.

Od tega časa naprej je središče moje službe kot pastorja in fakultetskega profesorja postalo delo v med seboj povezanih službah: poučevanju in krščanskem dušebrižništvu. Osebno sem bil učitelj in dušebrižnik brezštevilnim posameznikom. Prav tako sem predaval učeništvo in pastoralno dušebrižništvo, tako na fakultetskem nivoju, kakor tudi v raznih cerkvah in konferencah krščanskih voditeljev širom po deželi. Osnovni problem v med-odnosih z ljudmi, je odkrivanje potuhnjene resničnosti Satanovih neumornih napadov s ciljem zapeljevanja uma kristjanov. On ve, da če ti uspe preprečiti, da dojameš kaj si v Kristusu, tedaj te lahko onemogoči, da uživaš zrelost in svobodo, ki so tvoje nasledstvo kot Božjega otroka.

Zanimivo je preklapljanje služb poučevanja in dušebrižništva. Krščansko poučevanje gleda v bodočnost in izziva duhovno rast in dozorevanje. Krščansko dušebrižništvo pa gleda v preteklost, in popravlja probleme ter krepi šibka področja. Vseeno pa morata obe službi kreniti od sedanjosti in morajo biti skrajno osebne s tem, ko postavljajo vprašanja: "Kdo is ti? Kako si? Kaj veruješ o sebi?" Tvoja preteklost je oblikovala tvoj sedanji sistem verovanja, oblikovala pa bo tudi tvojo bodočnost, če se ne boš pozabaval z njo.

Nadalje, globoko sem prepričan, da se mora poučevanje in dušebrižništvo začeti tam, kjer se začne tudi Sveto pismo: s spoznanjem Boga in tvoje osebnosti v Kristusu. Ko bi zares poznali Boga, bi se naše obnašanje radikalno in trenutno spremenilo. Prav to se je dogajalo v Svetemu pismu. Kadarkoli so se odprla nebesa, da odkrijejo Božjo slavo, so bili pričevalci tega trenutno in globoko spremenjeni. Verujem, da je odločujoči dejavnik mentalnega in duhovnega zdravja in svobode, pravo dojemanje Boga in pravilen odnos z Njim. Pravilna teologija je neobhoden predpogoj, za pravilno psihologijo.

Nekaj tednov po eni od mojih konferenc, mi je prijatelj izpovedal zgodbo, o dragi kristjanki, prisotni na tej konferenci. Nekaj let je živela v globoki potrtosti. "Preživela" je zanašajoč se na svoje prijatelje, na tri dušebrižniška srečanja na teden in na različna zdravila.

V času konference, je ta žena dojela, da je njen sistem, na katerega se je zanašala, vključeval vse, le Boga ne. Ona svoje tesnobe ni vrgla na Kristusa in bila je vse, samo ne odvisna od Njega. Domov je prinesla pregleden material iz konference, ter začela razmišljati o svoji identiteti v Kristusu in z izražanjem zaupanja v njega, glede izpolnjevanja svojih vsakodnevnih potreb. Radikalno je zavrgla vse ostale opore (kar osebno nebi priporočal), in se odločila zanašati samo na Kristusa, da jo osvobodi njene tesnobe. Začela je živeti po veri in obnavljati svoj um, kakor so ji priporočali zapisi iz konference. Po samo enem mesecu dni, je bila ona popolnoma nova oseba. Poznavanje Boga je neobhoden  pogoj za zrelost in svobodo.

Še ena točka v kateri se poučevanje in dušebrižništvo medsebojno srečujeta je področje osebne odgovornosti. Osebe željne napredovanja v krščanski zrelosti bodo imele sigurno korist od poučevanja drugih ljudi. Prav tako tistim, ki se želijo osvoboditi svoje preteklosti, lahko pomagajo nasveti drugih ljudi. Toda v končni fazi je vsak kristjan odgovoren za svojo zrelost in svobodo v Kristusu. Nihče ne more narediti, da ti rasteš. To je tvoja odločitev in vsakodnevna odgovornost. Nihče ne more rešiti tvojih problemov. To je proces, ki ga moraš začeti, nato pa ga nadaljevati do konca. Vseeno pa bodimo hvaležni, da nikomur od nas ni potrebno hoditi samemu po poteh osebnega dozorevanja in doseganja svobode. Kristus, ki prebiva v nas, se nam želi goreče pridružiti na vsakem koraku te poti.

Ta knjiga je prva od dveh, ki so nastale kot plod mojega izobraževanja in izkustva v poučevanju in dušebrižništvu. Čeprav sta obe službi pomembni za tvojo duhovno dobrobit, verujem, da na prvo mesto prihaja služba dozorevanja človeka kot Kristusovega učenca.

Da bi bil popolnoma osvobojen od svoje preteklosti, moreš najprej spoznati, kaj si v Kristusu. To je temelj krščanske zrelosti.

Ta knjiga govori o temeljnih vprašanjih zrelosti v Kristusu. Izvedel boš, kdo si v Kristusu in kako živeti po veri. Odkril boš kako hoditi po Duhu in kako občutiti njegovo vodstvo. Če se želiš zoperstaviti prevarljivim duhovom, ki te želijo odvleči, kakor so to naredili Russu, je osnovna stvar življenje izpolnjeno z Duhom.

V tej knjigi boš tudi odkril naravo bitke za tvoj um in te naučiti zakaj mora le-ta biti preoblikovan, da bi ti lahko duhovno rastel. Dobil boš uvid v način kako moraš rokovati z občutki, da bi po veri in odpuščanju bil osvobojen emocionalnih travm svoje preteklosti.

V drugi knjigi The bondage Breaker (Lomilec vezi), se osredotočam na našo svobodo v kristusu in duhovna nasprotovanja, ki zadevajo današnje kristjane. Do sedaj nismo uspeli razlikovati svobodo in zrelost v krščanskem življenju. Zrelost ni trenutna; ona nastaja v procesu. Toda ljudje so lahko v trenutku osvobojeni. Pravzaprav, če nisi osvobojen od okovov sveta, telesa in satana, ne moreš v popolnosti dozoreti.

Predlagam, da najprej proučiš to knjigo, v povezavi z rastjo in zrelostjo, nato pa nadaljuješ z vprašanjem duhovnih nasprotovanj in svobode, z branjem knjige Lomilec vezi.

Zmaga nad temo je napisana kakor novozavezne poslanice. Prva polovica knjige polaga doktrinalne temelje in definira izraze, kaj je potrebno za dojemanje in udejanjanje praktičnih poglavij, ki sledijo. Mogoče boš imel skušnjavo, da preskočiš prvo polovico knjige, ker ni videti tako pomembna za naše vsakodnevno izkustvo. Toda da bi uporabil praktične stvari svoje rasti v Kristusu, ti je potrebno najti svoje mesto in zmago v Njemu. Če želiš dojeti kaj ti je potrebno delati, moraš najprej vedeti kaj verovati.

Pogovarjal sem se s tisočimi ljudmi podobnim Russu, mojemu prvemu kandidatu za učeništvo. Oni so bili kristjani, toda niso napredovali. S svojimi življenji so hoteli predano služiti Kristusu, vendar so nezreli, poraženi in prevarani. Njihova življenja so ne-plodonosna, oni sami pa se počutijo nemočni.

Takšni ljudje me spominjajo na sledeče stihe pesmi:

Posodi mi na kratko svoje upanje,

zdi se, da sem svojega nekam založil.

Vsak dan me spremljajo občutki izgubljenosti in brezupa,

bolečina ter zmedenost so moji prijatelji.

Ne vem kam se obrniti;

opazovanje bodočih dni

ne prinaša slike obnovljenega upanja.

Vse kar vidim je čas stisk,

dnevi polni bolečin in nove tragedije.

Posodi mi na kratko svoje upanje,

zdi se, da sem svojega nekam založil.

Primi mojo roko, objemi me; poslušaj ta hudournik besed,

Obnova je videti tako daleč,

steza k ozdravljenju je videti tako dolga in pusta.

Posodi mi na kratko svoje upanje,

Zdi se, kot da sem svojega nekam založil.

Bodi poleg mene, pokloni mi svojo prisotnost,

srce in ljubezen.

Prepoznaj mojo bolečino, tako resnična je in stalno tu.

Preplavljajo me žalostne in zbegane misli.

Posodi mi na kratko svoje upanje,

ker prišel bo čas ozdravljenja

In takrat bom svojo obnovo,

upanje in ljubezen delil z drugimi.

Ali te besede odražajo tvoja izkustva in ali zvenijo tako tvoje krščanske prošnje? Ali se včasih počutiš tako obkoljen s svetom, telesom in satanom, da se sprašuješ, če ima tvoje krščanstvo sploh smisel? Ali se včasih bojiš,, da nikoli ne boš postal to, na kar te je poklical Bog? Ali hrepeniš obleči se v svojo krščansko zrelost in izkusiti svobodo obljubljeno v Božji besedi?

Na straneh ki sledijo, želim s teboj podeliti svoje upanje. Tvoja zrelost je proizvod časa, pritiska, izkustev, stisk, spoznanja Božje besede, dojemanja kdo si v Kristusu in prisotnosti Svetega Duha v tvojem življenju. Prvi štirje elementi bodo verjetno obilno prisotni v tvojem življenju; pri večini kristjanov je tako. Dopusti, da dodam obilne količine poslednjim trem sestavkom. Dobro jih premešaj in se opazuj, kako boš začel rasti!

PREROŠKO VIDENJE 90 LETNE KRISTJANKE

1968 
Preroško videnje 90-letne kristjanke iz Norveške

Dale Garris

1. oktober 2011 | 6.11

Starka 90 let iz Valdresa na Norveškem je imela leta 1968 Božjo vizijo. Evangelist Emanuel Minos je imel srečanja (službe), v kraju kjer je živela. Imel je priložnost spoznati jo, in ona mu je povedala, kaj je videla. To kar mu je povedala je napisal, vendar je mislil, da je vizija tako zelo neverjetna, zato je zapis spravil v predal. Po 30 letih je končno doumel, da mora vizijo podeliti z drugimi.

Ženska iz Valdresa je bila zelo budna, zanesljiva, resna in verodostojna kristjanka, z dobrim ugledom med vsemi, ki so jo poznali. To je tisto, kar je videla:

"Videla sem kaj se bo dogajalo tik pred drugim prihodom Jezusa Kristusa in izbruhom tretje svetovne vojne. Videla sem dogodke z mojimi naravnimi očmi. Videla sem svet in videl sem Evropo, kopensko zemljo. Videl sem Skandinavijo in videla sem Norveško. Videla sem nekaj stvari, ki bi se naj zgodile tik pred vrnitvijo Jezusa Kristusa, in tik pred zadnjo stisko, stisko, kakršne nismo še nikoli prej doživeli.

Omenila je štiri valove:

1. "Najprej, preden pride Jezus in pred tretjo svetovno vojno, se bo zgodilo "preseljevanje ", kakršnega še nismo imeli nikoli prej. Med vrhovnimi silami na vzhodu in zahodu bo mir dolg mir. [Zapomni si, to je bilo leta 1968, ko je bila zadnja hladna vojna]. V tem obdobju miru bo razorožitev v mnogih državah, tudi na Norveškem, in ne bomo pripravljeni, ko bo prišla vojna. Tretja svetovna vojna se bo začela na način, ki ga nihče ne bi pričakoval - in iz nepričakovanega mesta.

2. "V tem času bodo mnogi kristjani odstopali od resničnega, živega krščanstva. Kristjani ne bodo odprti za prodorno, (resnično) pridiganje. Ne bodo, kot v prejšnjih časih, želeli slišati o grehu in milosti, zakonu in evangeliju, kesanju in spreobrnjenju. Le-to bodo raje nadomestili z blaginjo (prosperiteto) in krščanstvom sreče. "Pomembno bo, če jim bo uspelo, biti nekaj; imeti materialne stvari, stvari, ki nam jih Bog nikoli ni obljubil na ta način. Cerkve in molitvena srečanja bodo vse bolj prazni in ne-obiskani. Namesto pridiganja, na katerega smo bili navajeni generacije in generacije, da bi vzeli svoj križ in sledili Jezusu, bo zabava, umetnost in kultura vdrla v cerkve, kjer bi se morali zbirati za kesanje in prebujenje - obnovo. To se bo znatno povečalo tik pred Jezusovo vrnitvijo.

3. "Moralni razpad, ki ga stara Norveška nikoli ni doživel, bo v tem času oživel. Ljudje bodo živeli skupaj, kot poročeni, ne da bi bili poročeni. Veliko nečistosti pred poroko in veliko nezvestobe v zakonu bo postalo naravno in bo upravičeno za vsakogar tako  v krščanskih krogih, kakor med nevernimi. Dovolili bomo greh proti naravi. Tik pred vrnitvijo Jezusa Kristusa bodo televizijski programi, kakršne še nismo doživeli. [Televizija je ravno prišla na Norveško leta 1968] "TV bo napolnjena s tako groznim nasiljem, da bo učila ljudi, da umorijo in uničujejo, zato bo  na naših ulicah nevarno. Ljudje bodo kopirali, (s svojimi deli), kar bodo videli (demonsko delovanje – vpliv). Na televiziji ne bo samo ena postaja, temveč se bo napolnila s »postajami«. [Ni poznala besede "kanal", ki jo danes uporabljamo. Zato jih je imenoval postaje. -E. Minos.] TV bo ravno tako kot radio, kjer imamo veliko "postaj", in bo napolnjena z nasiljem. Ljudje jo bodo uporabljali za zabavo. Videli bomo strašne prizore umorov in uničenja drug drugega, to pa se bo razširilo v družbi. Na zaslonu bodo prikazani tudi spolni prizori, najbolj intimne stvari, ki se odvijajo v zakonu. Potem je starka rekla: "To se bo zgodilo in to boste videli. Vse, kar smo prej imeli, se bo razgradilo, najbolj grde stvari bodo pred našimi očmi."

4. "Ljudje iz revnih držav bodo potovali v Evropo. [Leta 1968 ni prišlo do priseljevanja] Prišli bodo tudi v Skandinavijo in na Norveško. Toliko jih bo, da se bodo ljudje začeli počutiti neprimerno in bodo postali težki z njimi in jih bodo obravnavani kot Judje pred drugo svetovno vojno, tu bo dosežena polna mera naših grehov.

Solze so se iz oči stare ženice spustile po obrazih. "Ne bom videl, toda vi boste. Nato bo nenadoma prišel Jezus Kristus in nato tretja svetovna vojna. To bo kratka vojna." (V viziji je to videla.) "Vse, kar sem videla v vojni prej, je le otroška igra v primerjavi s tem in bo končana z jedrsko atomsko bombo. Zrak bo tako onesnažen, da ne bo mogoče dihati. To bo zajelo več kontinentov, Ameriko, Japonsko, Avstralijo in druge bogate narode. Voda bo uničena (onesnažena?). Ne moremo več do tal, (Ne bo se moglo več pridelovati hrane) rezultat pa bo ta, da bo ostal le ostanek. Bogate države bodo poskušale pobegniti v revne države, vendar jim bo to oteženo.

"Vesela sem, da tega da ne bom videla, ko pa se bo približeval čas, morate biti pogumni in povedati o tem. To sem prejela od Boga in nič ne gre proti temu, kar pravi Knjiga – Sveto pismo. "

--------

To vizijo vam ponavljam zaradi tega, kar mi je Gospod pokazal leta 2002 - ne tako podrobno, ampak ravno tako grozljivo. Mnogi izmed vas se morda spomnite vizije, ki sem jo imel o Stampedu. V njej sem videla stampedo, (stampedo goveda) stampedo sodobnega krščanstva, ki je šlo naravnost proti previsu, in čeprav smo jim nekateri vpili in jim mahali z rokami, nismo mogli pritegniti njihove pozornosti. Potem mi je Gospod govoril in mi rekel: "Čeprav bi te lahko slišali, ne morejo, ker ne želijo poslušati." Vedel sem, da je edina stvar, ki lahko zaustavila ta stampedo, bodisi pustiti jih, da gredo po svoji poti, ali pa bi se moralo zgodi nekaj eksplozivnega, kar bi prekinilo njihovo hipnotično stanje, s katerim so bili zaslepljeni.

Takoj sem razmišljal o 11. septembru - to se je že zgodilo. In potem sem spoznal, da je prišlo še nekaj drugega, veliko večje kot 9/11 ali Katrina. In potem se je vizija spremenila in videl sem, sceno, kakršna bi bila po grozni eksploziji s prahom in razbitinami, ki letijo navzgor v zrak. Le nekaj ljudi je preživelo. Eden med njih se je obrnil in me vprašal: "Kako lahko zaupam Bogu?"

To sem omenil, ker sem slišal druge, ki so videli podobne stvari. Biblija pravi, da Bog ne bo storil ničesar, dokler tega ne bo najprej povedal svojim prerokom. Bili smo že večkrat opozorjeni, toda tako kot v Stari zavezi, slišimo, se ljudje na hitro pokesamo in površno iščemo Boga, potem pa je človeška narava taka, da se na koncu vrnemo k iskanju lastnih poti. In potem pade Božja sodba.

Menim, da imamo malo časa,  majhno okno priložnosti, da se vrnemo k iskanju strahu pred Bogom, da se bomo lahko vrnili k temu staromodnemu evangeliju, ki smo ga pustili za nami. Cerkev danes bi bila našim očetom neprepoznavna, vendar smo ji dali le kratko obvestilo. Nimamo več skrbi, ker smo tako zelo zadovoljni z načinom, kako smo oblikovali naše krščanstvo. Boga smo zamenjali z lastno podobo (razumevanjem, ki nam prija).    

Brother Dale, www.RevivalFire.org

0. Neil T. Anderson - KONČNO SVOBODNI

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

0. 

K o n č n o    s v o b o d n i!

Pred nekaj leti sem govoril v cerkvi na jugu Kalifornije na temo gibanja new age (nova doba). Govoril sem o svetopisemskem tekstu iz 1 Timotej 4:1: "Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov." Po končanem govoru so me spredaj v cerkvi obkrožili ljudje v stiski.

V zadnjem delu cerkvene dvorane je sedelo 22-letno dekle, ki je nenadzorovano jokalo, odkar se je bogoslužje končalo. Nekaj ljudi jo je poskušalo  potolažiti, toda nikomur ni dovolila, da bi se ji približal. Končno se je nekdo od osebja cerkve prerinil skozi množico do mene in rekel: "Žal mi je, ljudje, toda dr. Andersona nujno potrebujemo tam zadaj."

Ko sem se približal mladi ženski, sem lahko slišal njeno ihtenje: "On razume! On razume!" Odpeljali smo jo iz dvorane v pisarno. Ko se je umirila, sem se dogovoril za srečanje z njo naslednji teden.

Ko je Nancy prišla na sestanek, je bil njen obraz zaznamovan z grdimi, odprtimi ranami. "Tako se praskam vse od prejšnjega tedna in tega ne morem nadzorovati," mi je boječe priznala.

Nancy mi je opisala svoje strašno otroštvo, ki je vključevalo zlorabo iz strani očeta in babice, ki se je predstavljala kot črna čarovnica. "Ko sem bila stara tri leta, sem sprejela svoje varuhe – duhovne vodiče," je nadaljevala. "Oni so bili moji spremljevalci, govorili so mi kako živeti in kaj govoriti. Nikoli se nisem spraševala, če je imeti duhovne vodiče kaj neobičajnega, vse dokler me mama ni odvedla k verouku. Potem sem začela sumiti, da morda moji duhovni vodiči niso dobri zame. Ko sem o tem vprašala svoje starše, me je oče pretepel. O tem nisem spraševala nikoli več!"

Z namenom, da bi bila kos naraščajočemu trpinčenju, ki so ga duhovni vodiči prinesli v njeno življenje, se je Nancy zatekla k zelo strogi duhovni disciplini. V srednješolskih letih je začela verovati v Kristusa, kot svojega odrešenika. Toda namesto, da bi jo njeni "varuhi" pustili, so jo še bolj mučili.

Po srednji šoli se je Nancy zatekla k ekstremni disciplini – odšla je med marince. Odločna, da bo postala najbolj žilava vojakinja mornarice, je dobila priznanje za svojo disciplino. Toda duhovno mučenje je njen um in čustva še naprej gnalo na rob.

Leta ni hotela nikomur povedati o svojih borbah v mislih, ker se je bala, da jo bodo označili za noro. Končno je bil pritisk tako močan, da je počilo. Nancy je po tihem dobila zdravniški dopust in se umaknila v samotno življenje nemira in bolečine. Takšno je bilo Nancyino življenje, ko je prišla v cerkev in me slišala govoriti o zavajajočih duhovih.

"Končno me nekdo razume!" je Nancy priznala v solzah.

"Ali bi se rada znebila svojih duhovnih vodičev!" sem jo vprašal.

Bil je dolg premor. "Ali bodo zares odšli ali pa bom odšla domov in me bodo spet mučili!"

"Osvobojena boš," sem ji zagotovil.

Po dveh urah je bila Nancy svobodna – in z ženo naju je objemala z odprtostjo, ki je ni poznala nikoli prej. "Sedaj lahko pridejo ljudje k meni v hišo!" je veselo zavpila.

R e s n i č n o s t    t e m n e    s t r a n i

Bili so časi, ko sem mislil, da je Nancyino izkustvo bilo neobičajna izjema. Čeprav je stopnja njenega problema bila nekako nenavadna, sem spoznal, da je Pavel imel v mislih vsakega vernika, ko je napisal: "Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih" (Efežanom 6:12).

Po več kot tridesetih letih službe pastorja, profesorja na fakulteti in govornika na konferencah sem služil tisočim kristjanom po vsem svetu, ki so zavedeni in živijo poraženo življenje.

To je resnična tragedija, kajti njihov nebeški Oče želi, da bi živeli svobodno in produktivno življenje v Kristusu.

Moje osebno potovanje na to področje službe za Gospoda ni prišlo po moji lastni izbiri. Bil sem inženir pri vesoljski družbi, preden me je Bog poklical v službo zanj. Celo kot krščanski laik se nisem nikoli zanimal za demonsko aktivnost ali okultne stvari. Nikoli me niso zanimala ezoterična znanja in okultne moči. Za te stvari nisem imel interesa pa tudi izkušenj z njimi ne.

Po drugi strani pa sem vedno veroval, kar Sveto pismo pravi o duhovnem svetu, tudi če se je zdelo, da je v nasprotju z zahodnjaškim racionalizmom in naturalizmom.

Kot rezultat tega je Gospod zadnjih petindvajset let vodil k meni kristjane, kot je Nancy. Nad njimi so dominirali miselni vzorci, navade in vedenja, ki so jih ovirala, da bi živeli svobodno in rodovitno življenje v Kristusu.

Moje teološko šolanje me ni primerno pripravilo, da bi jim pomagal. Pri svojih zgodnjih namerah, da bi pomagal tem ljudem, dem taval in naredil veliko napak, toda z vsako namero sem pridobil tudi nov vpogled. Vedno znova sem se vračal k Pismu in iskal resnico, ki jih bo osvobodila.

Po letih učenja in služenja imam boljše razumevanje tega, kako nas resnica osvobaja, in potrebo, da se upremo hudiču in podredimo Bogu (Jakob 4:7).

Psihoterapija, ki zanemarja resničnost duhovnega sveta, nima ustreznega odgovora, toda tudi služba osvobajanja ne, le-ta vidi problem zgolj kot duhoven.

Bog je resničen in on se obrača k nam kot k celovitim osebam – njegova Beseda zagotavlja vsestranski odgovor za vse, ki živijo v tem padlem svetu.

B o g    v a s    ž e l i    s v o b o d n e    i n    r a s t o č e    v    K r i s t u s u

Od prve izdaje te knjige sem bil soavtor (skupaj z dr. Robertom Saucyem), knjige o posvečenju z naslovom The Common Made Holy (Preprosti postanejo sveti). Zelo pomembno je razumeti proces posvečenja, kajti Božja volja za naša življenja je naše posvečenje (1 Tesaloničanom 4:3). "Pač pa živimo iz resnice v ljubezni, da bomo v vsem rasli vanj, ki je glava, Kristus. . . .do popolnega človeka, do mere doraslosti Kristusove polnosti" (Efežanom 4:15 in 13).

Če nam je Bog dal vse, kar potrebujemo, da bi postali zreli v Kristusu (2 Peter 1:3), zakaj potem več kristjanov ne raste v Kristusu? Nekateri niso nič bolj podobni Kristusu, kot so bili pred dvajsetimi leti.

Pavel pravi: "Namen te zapovedi pa je ljubezen, ki izvira iz čistega srca, dobre vesti in iskrene vere" (1 Timotej 1:5).

Mi bi morali biti zmožni vsako leto svojega krščanskega življenja reči: "Zrasel sem v veri in sedaj ljubim Boga ter druge bolj, kot sem jih ljubil preteklo leto."

Če tega ne moremo reči, potem ne rastemo.

Del razloga za to mesenost je dana v 1 Korinčanom 3:2-3: "Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?"

Po Pavlovem mnenju nekateri kristjani sploh niso zmožni sprejemati dobrih biblijskih navodil zaradi nerešenih konfliktov v svojem življenju. Kar je potrebno storiti, je na nek način rešiti te osebne in duhovne konflikte skozi iskreno kesanje in vero v Boga.

To je namen te knjige; vendar se bolj osredotoča na duhovno plat problema.

Moja prva knjiga Victory Over the Darkness (Zmaga nad temo), se osredotoča na osebno plat vernikovega življenja v Kristusu in hojo v veri, hoditi v Duhu, obnavljati svoj um, nadzirati svoja čustva in reševati čustvene travme iz vaše preteklosti skozi vero in odpuščanje.

Da bi videli celotno sliko, vam toplo priporočam, da predelate knjigo Victory Over the Darkness skupaj s preučevanjem te knjige.

Preden smo prejeli Kristusa, smo bili sužnji grehu. Sedaj pa je zaradi Kristusovega dela na križu moč greha nad nami zlomljena.

Satan nima oblasti ali avtoritete nad nami. On je premagan sovražnik, vendar je predan temu, da nas ovira pri tem, da bi to spoznali. Oče laži lahko blokira vašo učinkovitost kot kristjan, če vas uspe zavesti v verovanje, da ste vi le proizvod svoje preteklosti – podvrženi grehu, nagnjeni k neuspehu in kontrolirani od svojih navad.

Pavel je rekel: "Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti" (Galačanom 5:1).

Vi ste svobodni v Kristusu, toda če vas hudič zavede v verovanje, da niste nič več kot grešen in bolan proizvod svoje preteklosti, potem vas bo s to lažjo premagal.

Satan ne more storiti ničesar glede vašega položaja v Kristusu, toda če vas uspe zavesti, da verjamete nečemu, kar sicer Pismo pravi, da ni res, boste tudi živeli v tem prepričanju. Ljudje so zvezani z lažmi, ki jim verjamejo.

Zato je Jezus rekel: "In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila" (Janez 8:23).

Jaz ne verjamem v takojšnjo zrelost. Ves preostanek življenja bomo potrebovali, da obnovimo svoj um in se preoblikujemo v Kristusovo podobo.

Toda ni potrebno dolgo, da pomagamo ljudem rešiti njihove osebne in duhovne konflikte ter jim pomagamo najti svobodo v Kristusu.

Biti živ in svoboden v Kristusu je del nenehnega posvečenja, kar je temelj za stopnjevanje posvečenja. Z drugimi besedami, ne moremo poskušati postati Božji otroci, ampak mi SMO Božji otroci, ki postajamo vse bolj podobni Kristusu.

Enkrat, ko so ljudje oživljeni in osvobojeni v Kristusu skozi iskreno kesanje in vero v Boga, jih opazujte, kako rastejo! Imajo novo žejo po Božji besedi in vedo, kdo so v Kristusu, zato ker "sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci" (Rimljanom 4:7).

V tej knjigi nameravam pojasniti naravo duhovnega konflikta in kako je lahko razrešen v Kristusu.

Prvi del pojasnjuje vaš položaj svobode, zaščite in avtoritete v Kristusu.

Drugi del opozarja na vašo ranljivost glede skušnjav, obtožb in zavajanj.

Tretji del pa predstavlja korake k svobodi v Kristusu, ki vas bodo osvobodili, da se podredite Bogu in uprete hudiču (Jakob 4:7).

Nasprotje med zvezanostjo in svobodo v vernikovem življenju je močno ilustrirano v naslednjem pismu nekega strokovno usposobljenega človeka. Za razliko od Nancy, je ta mož navidezno deloval kot čisto normalen kristjan, ki hodi v cerkev in živi zelo uspešno življenje na področju svojega družinskega življenja in svoje kariere. Vendar ni doživljal svobode v Kristusu.

Dragi Neil!

Pišem ti, ker sem doživljal vrsto navidezno nerazložljivih "psihološko povezanih" napadov. Moji čustveni problemi so imeli verjetno korenine v mojem otroštvu, ko sem gledal grozljivke, kot je Ouija boards in podobno. Jasno se spomnim svojega strahu, da me bodo obiskale demonske sile, ko sem gledal film z naslovom "The blood of Dracula".

Moj oče je bil zelo temperamenten in imel je čustvene izbruhe. Moj odziv je bil nejevolja in obtoževanje samega sebe, ker sem ga razjezil. Tlačenje čustev vase je postal moj način življenja. Ko sem odrasel, sem se še naprej obtoževal za vsakršne osebne pomanjkljivosti in neuspehe.

Potem sem sprejel Kristusa za svojega osebnega odrešenika in Gospoda. Naslednjih nekaj let sem duhovno rasel, toda nikoli nisem užival v popolnem miru. Vedno je obstajal kanček dvoma glede mojega odnosa z Bogom, na katerega sem gledal kot na oddaljenega in strogega.

Imel sem težave z molitvijo, branjem Svetega pisma in s poslušanjem pastorjevih pridig. Zares sem se spraševal o smislu svojega življenja. Mnogokrat sem imel hude nočne more in se prebujal ob svojem vpitju.

Šele po času molitve z vami sem končno našel svobodo v Kristusu. Spoznal sem, da Bog ni krut, brezbrižen in kaznovalen, ampak je ljubeč Oče, ki se veseli nad mojimi dosežki.

Doživel sem veliko olajšanje in osvoboditev, ko sem molil skozi "Končni koraki".

Sedaj ko berem Božjo besedo, jo razumem kot nikoli doslej. Razvil sem bolj pozitivno razpoloženje in moj celoten odnos z Gospodom se je povsem spremenil. Od najinega srečanja naprej nisem imel niti ene nočne more.

Neil, bojim se, da je še mnogo kristjanom, ki živijo življenje "tihega obupa" in so podvrženi napadom demonskih sil. Če sem jaz lahko postal plen teh sil. Potem so to lahko tudi drugi.

Ali ste vi eden izmed teh kristjanov, ki živijo v vezeh strahu, depresije, navad, ki jih ne morete zlomiti, misli ali notranjih glasov, ki jih ne morete utišati ali mogoče grešnega vedenja, ki mu ne morete uiti. 

Bog je storil vse, da bi vi lahko živeli in bili svobodni v Kristusu.

Skozi strani te knjige vam želim predstaviti Njega, ki je temo že premagal in zagotovil vašo svobodo: Jezusa Kristusa, lomilca vezi!

1. Neil T. Anderson - NI VAM POTREBNO ŽIVETI V SENCAH

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

1.

N i    v a m    p o t r e b n o   ž i v e t i    v    s e n c a h

V mojih zgodnjih letih razumevanja teh stvari, me je lokalni krščanski svetovalec prosil, če bi lahko podal oceno o eni izmed njegovih varovank. Dal ji je kar nekaj psiholoških testov, vendar nikoli ni mogel prodreti do korenin njenega problema. Po štirih letih svetovanja brez rezultatov, je vzel v obzir možnost, da je njegova varovanka v nekih duhovnih vezeh. V tem prvem obdobju svetovanja je varovanka napisala naslednjo molitev k Bogu in se deset minut kasneje poskušala ubiti s preveliko dozo tablet, vendar ji ni uspelo:

Dragi Bog!

Kje si? Kako lahko gledaš in mi ne pomagaš? Tako hudo sem ranjena in sploh ti ni mar. Če bi ti bilo mar, bi to zaustavil ali mi dovolil umreti. Ljubim te, toda zdiš se tako daleč stran. Ne morem te slišati, čutiti ali videti, vendar naj bi verovala, da si tu. Gospod, čutim njih in slišim njih. Oni so tukaj. Vem, da si resničen, Bog, toda oni so sedaj zame bolj resnični. Prosim te, naredi, da mi bo nekdo verjel, Gospod. Zakaj tega ne zaustaviš? Prosim, Gospod, prosim! Če me ljubiš, mi dovoli umreti.

Izgubljena ovca

Kraljestvo teme ji je bilo bolj resnično kakor prisotnost Boga.

Zadnjih dvajset let sem se srečeval s stotinami kristjanov, ki so imeli podobne težave kot ta ženska, ki je napisala to žalostno sporočilo. Večina izmed njih se ni poskušala ubiti, toda mnogi so govorili o temačnih mislih, da bi to storili. In skoraj vsi so priznali, "njihovo" prisotnost: prisotnost notranjih sil in glasov, ki so jih hujskali na to, skušali, zbadali, obtoževali ali jim grozili. Sam velikokrat opozorim ljudi, ki se dogovorijo za pogovor z mano, da bodo slišali v svojem umu izjave, kot na primer: "Ne hodi, on ti ne more pomagati!" Ali pa bodo imeli oviralne misli, ki se bodo pojavljale v prvi osebi ednine, kot na primer: "Ne želim iti," ali "to sem poskušal že prej in ni pomagalo." 

Neka oseba mi je napisala: "Vsakič, ko poskušam govoriti z vami ali celo, ko samo pomislim na to, da bi govorila z vami, se popolnoma zaprem. Glasovi v meni dobesedno vpijejo name: 'Ne!' Razmišljala sem celo o tem, da bi se ubila, samo da bi končala ta strašen boj, ki se odvija v moji notranjosti. Potrebujem pomoč!"

Mnogi drugi kristjani, s katerimi se ukvarjam, se ne pritožujejo nad tem, da bi slišali glasove kot take, ampak so njihove misli tako zmedene, da je njihova vsakdanja hoja s Kristusom neizpolnjujoča in neproduktivna. Ko poskušajo moliti, začnejo misliti na milijone drugih stvari, ki bi jih morali početi.

Ko se usedejo, da bi brali Sveto pismo ali dobro krščansko knjigo, se ne morejo skoncentrirati ali pa nekaj minut berejo in naenkrat spoznajo, da so z mislimi kilometre stran.

Ko imajo priložnost služiti Gospodu na nek način, se jim takoj pojavijo dvomi v samih sebi: "Nisem dovolj močan kristjan!" "Ne vem dovolj iz Svetega pisma". "Še vedno imam slabe misli." "Nimam veliko duhovnih darov." Namesto da bi bili zmagovalni, produktivni, radostni kristjani, se pod tem oblakom vlečejo skozi življenje in poskušajo zdržati, dokler Jezus ponovno ne pride.

Delno je to prav gotovo zaradi pomanjkanja discipline uma in vzorcev mesa, toda jasno se lahko razloči tudi sovražnikova prevara.

Videl sem tisoče ljudi, ki so bili osvobojeni od tovrstnega trpljenja uma.

P o g o s t e    n a p a č n e

p r e d s t a v e    o    v e z e h

Od kod prihajajo ti "glasovi" in kaj je vzrok za vso zmedo v umu, kar obremenjuje toliko ljudi?

Eden od glavnih razlogov, zakaj sem bil nespreten in neuspešen v prvih letih služenja ljudem v vezeh je bil, ker nisem poznal odgovora na ti vprašanji.

Pomikanje od svojega vzhodnjaškega nazora k svetopisemskemu nazoru je zahtevalo, da sem spremenil kar nekaj svojih vzorcev. Deloval sem skozi nekatere napačne predstave o duhovnem svetu, ki sem se jih moral znebiti. Mogoče se tudi vi borite z nekaterimi napačnimi idejami, ki držijo kristjane v temi:

1.      Demoni so delovali, ko je bil Kristus na zemlji, toda njihovo delovanje se je zmanjšalo.

Kristjani, ki se oklepajo tega gledišča, ne sprejemajo celovitega Božjega nasveta v luči tega, kar pravi Božja beseda in se tudi ne soočajo z resničnostjo. Nova zaveza jasno pravi, da se bodo verniki borili "proti vladarstvom, proti oblastem proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih" (Efežanom 6:12).

Pavel v nadaljevanju  navaja dele duhovne opreme, ki naj si jo nadenemo, da bi se zaščitili pred "vsemi ognjenimi puščicami hudega" (v. 13-17). V 2 Korinčanom 10:3-5 Pavel spet pravi, da se verniki bojujemo v duhovni borbi zoper sile, ki se dvigajo proti spoznanju Boga.

Če temne duhovne sile ne napadajo več vernikov, zakaj bi nas potem Pavel opozarjal na njih in vztrajal, da se oborožimo proti njim? Zagotovo je Božja oprema namenjena vernikom, ne nevernikom.

Moči in sile, o katerih je Pavel pisal v prvem stoletju, so še vedno vidne na obzorju enaindvajsetega stoletja. Še vedno imamo običajne kulte in okultne prakse, vendar smo priče tudi naraščajočemu gibanju new age. Seveda pri new age-u ni nič novega. Ljudje prakticirajo enak stari spiritizem, ki je omenjen v Stari zavezi. Edino, kar so spremenili, so termini, in sicer, posrednik je kanal in demon je duhovni vodič.

Božje kraljestvo je glavna tema Svetega pisma, toda razumeti ga moramo kot nasprotje kraljestva teme.

Borba od Prve Mojzesove knjige do Razodetja se odvija med tema dvema kraljestvoma; med Kristusom in Antikristom, med Duhom resnice in očetom laži, med Božjimi preroki in krivimi preroki, med pšenico (sinovi kraljestva) in ljuljko (sinovi hudiča – glej Matej 13:38).

Boj zoper temne duhovne sile ni fenomen prvega stoletja, tudi ni le za nekatere kristjane danes. Kraljestvo teme je še vedno prisotno in hudič še vedno "hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl." (1 Peter 5:8).

V luči tega nas Peter opozarja, naj smo "trezni in budni . . . uprite se mu trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu" (1 Peter 5:8-9). Če vaš biblijski nazor ne vključuje kraljestva teme, potem bo bodisi Bog ali vi moral prevzeti odgovornost za vso pokvarjenost, ki jo satan vsiljuje vam in ostalemu svetu.

2.     Kar je prva cerkev imenovala za demonske aktivnosti, mi danes razumemo kot duševne bolezni.

Takšne izjave podcenjujejo verodostojnost Svetega pisma. Božansko razodetje je nezmotljivo. Prvi, z demonom mučeni kristjanki, ki je prišla k meni na svetovanje, so zdravniki postavili diagnozo, da ima paranoično shizofrenijo. Po nekajkratnih poskusih zdravljenja in bivanja v bolnišnicah je medicina dvignila roke od nje. Diagnoza je bila postavljena na osnovi njenih simptomov. Od strahu je bila skoraj paralizirana in ujeta v obsojajoče misli, kot skoraj vsak, ki je pod duhovnim napadom.

Vsaka diagnoza, ki temelji na opaznih ali s strani pacienta razkritih simptomov, sama po sebi ne nudi nobene razlage za vzrok. Termini, ki so shizofrenija, paranoja, psihoza, itd., so zgolj označbe, ki klasificirajo simptome. Toda kaj ali kdo povzroča simptome? Ali je vzrok duhoven, psihološki ali nevrološko kemično neravnovesje. Vsekakor morajo vse te možnosti biti raziskane.

Toda kaj storiti, ko ne najdemo nobenega fizičnega ali psihološkega vzroka?

Nebi smeli biti presenečeni, ko posvetni psihologi, ki se omejujejo le na naravne nazore, poskušajo nuditi  naravne razlage za duševne težave. Njihov nazor ne vključuje Boga ali boga tega sveta. Celo mnogi kristjani, ki glasno zavračajo znanstveno evolucijsko razlago izvora človeštva, naivno sprejemajo razlago o duševnih boleznih s strani posvetnih psihologov.

Raziskava, ki temelji na znanstveni metodi raziskovanja človeških  duhovnih problemov, ni napačna; je le nepopolna. Zanemarja vpliv duhovnega sveta, zato ker se niti Bog niti hudič ne podrejata našim metodam raziskovanja.

Da bi bili učinkoviti krščanski svetovalci, se moramo naučiti razločevati med organskimi in psihološkimi duševnimi boleznimi in duhovnimi borbami za um. To sem želel prikazati v svoji nedavno izdani knjigi o depresiji Finding Hope Again (Znova najti upanje). Depresija je problem telesa, duše in duha, katera zahteva odgovor uravnoteženosti telesa, duše in duha.

3.     Nekateri problemi so psihološki in nekateri so duhovni.

Verjamem, da takšno razmišljanje ustvari napačno dihotomijo, ki narekuje ločevanje človeške duše in duha.

Ne obstaja nobeden notranji konflikt, ki ni psihološki, zato ker se v nobenem trenutku ne zgodi, da vaš um, čustva in volja nebi bili vključeni. Prav tako ne obstaja noben notranji konflikt, ki ni psihološki, zato ker se v nobenem trenutku ne zgodi, da vaš um, čustva in volja nebi bili vključeni. Prav tako ne obstaja noben problem, ki ni tudi duhoven.

Ni trenutka, ko Bog nebi bil prisoten. ". . . z besedo svoje moči nosi vse" (Hebrejcem 1:3).

Sveto pismo predstavlja neviden duhovni svet enako resnično, kot naraven svet, ki ga vidimo s prostim očesom: "Ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno" (2 Korinčanom 4:18).

Prav tako Sveto pismo ne omenja časa, ko bi si bilo varno sneti Božjo opremo. Vse dokler živimo na planetu Zemlja, je možnost, da si skušan, obtoževan ali zaveden, neprenehoma prisotna.

Če lahko sprejmemo to mišljenje, bomo nehali nihati med iskanjem le medicinskih odgovorov, le psiholoških odgovorov ali le duhovnih odgovorov.

Dr. Paul Hiebert, ki preučuje na šoli Trinity Evangelical Divinity School, trdi, da vse dokler vernik sprejema "dvoslojni nadzor, kjer je Bog zaprt v nadnaravnem svetu, fizični svet pa deluje v svojem praktičnem namenu v skladu z avtonomnimi zakoni znanosti, bo krščanstvo še naprej sekularna sila v svetu."

4.     Kristjani ne morejo biti napadeni od demonov.

Nekateri evangelijski kristjani verujejo, da kristjani ne morejo biti napadeni ali biti pod vplivom demonov. Zgolj predlog, da je demonski vpliv lahko del problema, povzroča takojšnjo trditev: "Nemogoče! Jaz sem kristjan!" Takšno razmišljanje pelje cerkev stran od možnosti, da nudi ustrezen odgovor in pomaga tem, ki so podvrženi napadu ter pušča takšne ljudi brez upanja, kajti mi smo edini, ki jim lahko pomagamo.

Nič ni povzročilo več škode pri prepoznavanju duhovnih problemov kot ta neresnica.

Če se satan ne more dotakniti cerkve, zakaj nam potem Sveto pismo daje napotke, da si naj nadenemo Božjo bojno opremo? Če nismo nagnjeni k temu, da bi se uprli hudiču, da bi stali trdno in bili budni? Če nismo nagnjeni k temu, da nas satan lahko rani in ujame v past, zakaj potem Pavel opisuje naš odnos do sil teme kot bojevanje? Tisti, ki zanikajo sovražnikovo moč uničevanja, so najbolj ranljivi.

5.     Demonski vpliv je viden le v ekstremnem ali nasilnem obnašanju in velikem grehu.

Sam sem kot pastor veliko let deloval pod vplivom takšnega razmišljanja in zato seveda spregledal prefinjeno prevaro, ki pri mnogih kristjanih povzroča "ne prinašanje sadov".

Čeprav so nekateri primeri tudi danes, kot na primer divji obsedenec imenovan "Legija" v Lukovem evangeliju 8, pa večina zavedenih kristjanov živijo relativno normalna življenja, medtem ko doživljajo osebne in medsebojne probleme, za katere ne najdejo nobenega vzroka ali rešitve.

Vse dokler pripisujejo misel o satanskem vplivu le na primere množičnih morilcev ali nasilnih zločincev, se ti navadni, s problemi ujeti posamezniki, sprašujejo, kaj je narobe z njimi in zakaj enostavno ne morejo biti boljši.

Satanova prva in glavna strategija je prevara.

Pavel je opozoril: "Nič čudnega ni, saj se tudi sam hudič preoblači v angela luči. Nič posebnega torej ni, če se tudi njegovi služabniki preoblačijo v služabnike pravičnosti" (2 Korinčanom 11:14-15).

Ni le nekaj besnih demonov, ki povzročajo v cerkvi neučinkovitost, ampak satanova prefinjena prevara in nadlegovanje življenj "normalnih" vernikov.

Neki krščanski psihoterapevt, ki se je udeležil moje konference "Living Free in Christ" (Živi svobodno v Kristusu), je rekel: "V svojih 15-tih letih svetovanja nisem še nikoli videl znakov demonskih sil, vse dokler nisem prišel na to konferenco. Ko sem se vrnil v službo, sem ugotovil, da sta dve tretjini mojih pacientov v umu zavedeni – in skupaj z njimi tudi jaz."

6.     Svoboda od duhovnih vezi je rezultat moči, ki se srečuje z demonskimi silami.

Svoboda od duhovnih borb in vezi ni soočanje z močjo; to je soočanje z resnico.

Satan je zapeljevalec in on bo svoje želel doseči za vsako ceno.

Toda resnica Božje besede razkriva njega in njegove laži.

Njegovi demoni so kot ščurki, ki se takoj zavlečejo v temo, ko pride svetloba.

Hudičeva moč je v njegovi laži in ko je njegova laž s pomočjo resnice razkrita, njegovi načrti padejo v vodo.

Ko sem bil še deček, sem skupaj z očetom in bratom obiskal kmetijo našega soseda, da bi izmenjali pridelke. Sosed je imel majhnega psa, ki me je vedno vlekel za moje nogavice. Ko je pritekel izza vogala, sta moj oče in brat mirno stala, jaz pa sem začel teči. Uganite, koga je pes začel loviti! Pobegnil sem na naš majhen dostavni kamion, medtem ko je majhen pes na tleh lajal name.

Vsi razen mene so videli, da majhen pes nima nobene moči nad mano, razen toliko, kolikor sem mu dopustil.

Razen tega pes ni imel prirojene moči, da bi me vrgel na kamion; ampak moje verovanje je bilo tisto, ki me je vodilo tja. Ker sem se odločil verjeti laži, sem pravzaprav dovolil temu psu, da je uporabil moj um, moja čustva, mojo voljo in moje mišice – vse to pa je bilo motivirano s strahom.

Končno sem zbral pogum, skočil s kamiona in brcnil v cucka majhen kamen. In glej, zbežal je stran!

Tudi satan je kot majhen pes: ljudi zavaja. Da se ga bojijo bolj kakor Boga. Njegova moč je laž. On je oče laži (Janez 8:44), ki zavaja ves svet (Razodetje 12:9) in kot posledica tega je ves svet pod vplivom hudega (1 Janez 5:19).

On ne more ničesar storiti glede tvojega položaja v Kristusu, toda če te lahko prevara, da začneš verjeti njegovim lažem o sebi in Bogu, potem boš preživel veliko časa na kamionu!

Ni ti potrebno, da vanj nekaj mečeš ali ga brcaš, da bi bil osvobojen od njegovega vpliva. Moraš ga le zavrniti z resnico. Veruj izjavi in deluj po resnici Božje besede in na ta način boš onemogočil njegovo strategijo.

Ta koncept je imel dramatičen učinek na moje svetovanje.

Ko sem v preteklosti odkrival demonski vpliv pri določeni situaciji v življenju mojih pacientov, se je to obrnilo v reševanje tega z močjo. Pri takšnem procesu sem videl paciente, da so odreveneli, zbežali iz sobe ali postali čisto zmedeni.

Poskušal sem prevzeti nadzor nad demonom. Moj prvi pristop je bil, da sem poskušal demona pripraviti do tega, da se odkrije: potem pa sem mu zapovedal, naj odide.

Takšen pristop je pri pacientu velikokrat povzročil veliko travmo. Čeprav se je opazil napredek, sem postopek pogostokrat moral ponoviti.

Toda iz Svetega pisma sem se naučil, da je resnica ta osvobajajoči dejavnik in dokazalo se je, da je to bil pravi pristop pri vsakem uspešnem svetovanju.

Jezus je Resnica

in on je ta,

ki osvobaja ujete.

Moč vernika pride iz tega, da pozna in izbere resnico. Prizadevati si mora za resnico, kajti v Kristusu imamo vso moč, ki jo potrebujemo (glej Efežanom 1:18-19).

Vrh tega, ljudje v vezeh niso osvobojeni glede na to, kar storim jaz, kot pastor/svetovalec, ampak glede na to, kaj se odločijo verjeti, priznati, čemur so se pripravljeni odreči in koliko so pripravljeni odpustiti.

Opazite stopnjujočo logiko v Svetem pismu:

In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila (Janez 8:32).

Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. (Janez 14:6).

Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico (Janez 16:13).

Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. . . . . Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica (Janez 17:15-17).

Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti (Efežanom 6:14).

Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, . . . . vse to imejte v mislih  (Filipljanom 4:8).

Ko je Bog kaznoval prvo cerkev v Apostolskih delih 5, je to storil na zelo dramatičen način. Kaj je bil problem: mamila – spolnost?

Ne, šlo se je za resnico oziroma pomanjkanje le-te. Peter je izzval Hananijo in Safiro: "Zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu?" (v. 3).

Bog je želel, da se cerkev zaveda tega, da nas satan, zapeljivec, lahko uničim če začnemo verjeti in živeti laž.

Zato je tako zelo pomembno, da "vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu" (2 Korinčanom 10:5). Če bi cerkev, odbor ali osebo lahko neopaženo prepojil in jih zavedel, da bi verjeli laži, bi lahko nad njihovimi življenji uveljavljal določeno mero kontrole!

Ali je lahko dober kristjan zaveden?

Eva ni nikoli prej grešila, ko je bila prevarana in je verjela laži.

Zadnja knjiga Svetega pisma upodablja bitko v poslednjih časih. Ne govori o nefunkcionalnih družinah, spolnih zasvojenostih, zlorabi mamil, zločinih ali drugih pokvarjenostih. Pravzaprav se beseda greh v knjigi Razodetja sploh ne pojavi. Ampak odkriva bitko med Kristusom in Antikristom (satanom) ter ključno strategijo hudobnega – zavajanje.

Med tema dvema obdobjema zgodovine je "Cerkev živega Boga, steber in opora resnice" (1 Timotej 3:15). in mi, cerkev, smo bili poklicani, da oznanjamo veselo vest in živimo iz resnice v ljubezni (Efežanom 4:15).

U j e t n i k e    o s v o b a j a t i

Eden izmed zadržkov, da bi se več ljudi ukvarjali z osvobajanjem ujetih, kot je to počel Jezus in apostoli, je pomanjkanje napotkov glede te teme v pismih.

Kolikor sem seznanjen, ni v Svetem pismu nobenih določenih napotkov, kako iz nekoga izganjati demone.

Naj vam predstavim svoje gledišče, ki bo mogoče razjasnilo nekaj stvari in dovolite, da predstavim, kako bi se morali soočati z demonskim vplivom v svojih lastnih življenjih in v služenju drugim, ki so v vezeh.

Glede na križ so božansko navdihnjeni zastopniki – kot so bili Jezus in njegovi točno določeni apostoli – morali prevzeti oblast nad demonskimi silami v svetu. Opazimo prvo stvar, ki jo je Jezus rekel, ko je poslal dvanajstere oznanjat evangelij: "Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljenje bolezni" (Luka 9:1).

V tistem času satan še ni bil premagan nasprotnik

in verniki niso bili posedeni skupaj s Kristusom v nebesih.

Toda na križu in pri vstajenju se je zgodilo nekaj radikalnega, kar je spremenilo naravo duhovnih spopadov za vso večnost.

1.       Jezusova smrt in vstajenje sta premagala in razorožila vladarstva in oblasti kraljestva teme (Kološanom 2:15).

Jezus je razglasil: "Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji" (Matej 28:18). Zaradi križa je satan premagan nasprotnik in nima nobene oblasti nad temi, ki živijo skupaj s Kristusom in sedijo z njim v nebeških področjih (Efežanom 2:5-6).

Potrditev resnice o Kristusovi zmagi in satanovem porazu je osnovni korak k uspešnem zoperstavljanju sovražnikovim nameram, da vas zastrašuje.

2.      Ker ste oživljeni v Kristusu in posedeni z njim v nebesih, ne potrebujete več zunanjega zastopnika, ki izvršuje oblast za vas. Sedaj prebivate "v Kristusu", ki ima vso oblast.

Da bi se uprli hudiču, morate najprej razumeti in si prisvojiti svojo identiteto, položaj in avtoriteto v Kristusu. Svoboda v Kristusu je vaša dediščina kot kristjana.

Zato je Pavel napisal:

Molim, da bi imeli "razsvetljene oči srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, 19 kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči, 20 ki jo je udejanjil v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, 21 nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem" (Efežanom 1:18-21).

Za kristjana ni nobene potrebe, da premaga hudiča.

Kristus je to že dosegel.

Mi moramo le verovati.

Ko beremo Sveto pismo, je očitno, da nas je Jezus že osvobodil od satana in greha.

To je bila vesela vest, ki jo je Pavel sporočal v svoji molitvi.

Bog je storil vse, kar mora storiti, da bi mi lahko živeli zmagovito življenje v Kristusu

Sedaj pa moramo pogledati našo odgovornost.

Vaša osebna odgovornost kot vernika je, da se skesate in verujete resnici, ki vas bo osvobodila.

Nihče drug ne more tega storiti namesto vas.

Jaz si ne morem namesto vas nadeti Božje bojne opreme,

verovati namesto vas,

se skesati namesto vas,

odpustiti drugim namesto vas,

lahko pa vam pomagam, da najdete svojo svobodo v Kristusu in pomagate drugim, da naredijo isto.

O tem govori tretji del knjige.

Ženska, ki se je poimenovala "izgubljena ovca", je končno dosegla neko mero svobode. Neko nedeljo, po štirih letih odkar je napisala tisto obupano molitev, je sedela v cerkvi in začutila, da jo Bog vodi k temu, da napiše njegov odgovor na njeno pismo.

Napisala je naslednje:

Moja draga izgubljena ovca!

Sprašuješ me, kje sem. Moj otrok, ob tebi sem in vedno bom ob tebi. Ti si slabotna, toda v meni si močna. Jaz te tako zelo ljubim, da ti ne morem dovoliti, da umreš. Tako blizu sem, da čutim prav vse, kar čutiš ti.

Vem, kaj vse preživljaš, kajti jaz preživljam vse to skupaj s tabo. Toda osvobodil sem te in stati moraš trdno. Ni ti potrebno fizično umreti, da bi moji sovražniki izginili, ampak bodi križana z mano in jaz bom živel v tebi in ti boš živela v meni. Vodil te bom po poteh pravičnosti. Moj otrok, ljubim te in nikoli te ne bom zapustil, kajti ti si resnično moja.

Z ljubeznijo, Bog.