Mamica - ČUDOVITA PORODNA IZKUŠNJA

 

Čudovita porodna izkušnja

Po spočetju najinega prvega otroka sem svoje srce začela pripravljati na porod in rojstvo. Iskreno povedano, ta zamisel me je prestrašila zaradi TV-dokumentarcev, ki sem jih videla, in zaradi neštetih odvračajočih pripovedi, ki sem jih slišala v svojem življenju. Vendar sem v svoji cerkvi in od drugih prijateljic začela poslušati pričevanja, ki so me res spodbudila. V srcu sem upala, da ima Gospod boljši način za porod, in želela sem si ga za lastno izkušnjo.

Tudi med nosečnostjo nisem mogla prenesti slik v porodni knjigi, ki sva jo brala z možem, in sem se odločila, da nisem pripravljena nadaljevati z branjem. Slike so bile videti tako boleče in zdelo se je, da samo podpirajo negativne izkušnje, za katere sem vedela, da jih imajo številne druge ženske. Moji strahovi so bili vzburjeni.

Vedela sem, da se moram spoprijeti s temi strahovi pred porodom, ki so se nabirali z leti. Moj mož je poskrbel, da je naša družina imela čudovito porodno izkušnjo. Prebral je porodne knjige in mi nato razložil, kaj bo postopek zajemal.

Izobraževanje je porodu odvzelo veliko skrivnosti. Začutila sem olajšanje, čeprav bom jaz tista, ki bo rodila najinega sina, da bo tudi moj mož popolnoma vedel, kaj se dogaja.

Pri meni si je pridobil novo zaupanje in nanj sem se zanašala pri podpori med pripravo in dejanskim porodom. Žene, pokorite se svojim možem kakor Gospodu. Kajti mož je glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: in on je odrešenik telesa. Kakor je torej cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo žene svojim možem v vsem. [celo porod – moj poudarek dodan] Efežanom 5:22 Žena nima oblasti nad svojim telesom, ampak mož; prav tako tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, ampak žena. (1 Korinčanom 7:4).

Ti odlomki iz Svetega pisma pravijo, da imajo možje nad svojimi ženami posebno oblogo, ki se ji žene lahko podredijo. Prav tako sem razumela, da je tudi pri porodu moč mojega telesa pripadala mojemu možu in on je imel oblast nad njim. Gospod me je vodil skozi nežen proces prepoznavanja mojih strahov, povezanih s porodom, in enega za drugim sem se pokesala in prosila odpuščanja, ker sem se strinjala z duhom strahu. »Bog nam ni dal duha boječnosti; ampak duha moči, ljubezni in razumnosti.« (2 Timoteju 1:7).

Bog je v Besedi velikokrat rekel: »Ne boj se.« Ko sem v strahu, ne zaupam v Boga in sem zato neposlušna njegovim zapovedim. Ko sem se odpovedala svojim strahovom, je Bog dal prostor, da je v moje življenje prinesel blagoslov na teh področjih. Spoznala sem, da v resnici ni bil Božji namen, da bi ženske imele grozne porodne izkušnje zaradi padca človeka v greh: »Ženi pa je rekel: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke. Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.« (1 Mojzesova knjiga 3:16).

Preživela sem čas z ženo svojega pastorja, ki je imela 6 naravnih porodov. Njene pozitivne izkušnje in razumevanje Božje besede so mi dale vpogled v to, kaj Bog namerava za nas danes.«

»Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu.«  (Galačanom 3:13).

Zakaj imamo potem še vedno v življenju in v tej dilemi še vedno kletvice, zakaj ima veliko žensk še vedno zelo težke porode? Čeprav je Jezus Kristus plačal te kazni, si ne prisvajamo blagoslova, ki je zdaj na voljo po križu.

Kaj pomeni prisvojiti? To pomeni, da moram ubogati njegove zapovedi, da lahko spoštuje Svojo besedo v mojem življenju.

To pomeni, da moram prekiniti vsa generacijska prekletstva, ki prihajajo po moji družinski liniji (Jeremija 32:18, 5 Mojzesova knjiga 5:9).

To pomeni, da moram prekiniti zavezništvo s katerim koli načinom sovražnika, s katerim se strinjam, na primer z duhom strahu (2. Timoteju 1:7).

Bog spoštuje svojo Besedo, toda če v svojem življenju ne živim po Njegovi Besedi, potem v teh okoliščinah ne more spoštovati svoje Besede.

Če se bom še naprej odločala za življenje v strahu, je eden od praktičnih rezultatov ta, da bom imela v porodnem procesu fiziološki odziv napetih mišic, kar moje telo po medicinskih raziskavah pripravi na težji porodni proces.

Ko sem to razumel, sem se odločil duhovno delati, da bi vstopil v počitek. Prizadevajmo si torej vstopiti v ta počitek, Hebrejcem 4:11: »Potrudimo se torej stopiti v ta počitek, da ne bo kdo po tem zgledu padel zaradi nepokornosti.«

Kadar koli bi se pojavili samopomilovanje, nezaupanje v Boga in strahovi, kot je strah pred bolečino, bi šla k Očetu, se pokesala in mu dovolila, da obnovi moje srce na tem področju.

Prekinila sem moč besed, ki so mi bile izrečene, kot je: »Porod je najbolj grozna in boleča izkušnja, kar sem jih kdaj imela.« Mogoče je bilo za njih, vendar to ne pomeni, da je bilo to nujno tisto, kar je Bog nameraval zame.

Pokesala sem se za vse morebitne kletvice v moji družinski liniji okoli porodnega procesa, ki bi lahko bila povod za težave.

Začela sem upati na čudovito rojstvo, za katerega sem začela resnično verjeti, da ga je Bog namenil družinam. Imel je lep načrt za rojstvo še pred ustanovitvijo sveta, preden sta vstopila greh in prekletstvo, in jaz sem to želel izkusiti.

Mi, ki smo vero sprejeli, pa stopamo v počitek, kakor je rekel: Tako sem prisegel v svoji jezi: »Ne bodo stopili v moj počitek.« Pa vendar so bila njegova dela dokončana že od stvarjenja sveta.« (Hebrejcem 4:3).

»Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1).

Bil je čas za upanje v Boga in njegov načrt, ne pa za vero v slabe novice. Sem imela upanje? Ja, končno! Potem je to pomenilo, da imam vero v skladu s Hebrejcem 11:1. Tedne pred najinim rokom poroda sem premišljevala o Mateju 11:28 in 23. psalmu. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Matej 11:28).

Ko sem bila v porodni sobi, sem se želela spomniti iz 23. psalma, da je Gospod moj pastir, da bo tam, da me tolaži in da me bosta dobrota in usmiljenje zagotovo spremljala naravnost v tisto sobo. Z možem sva prosila pastorjevo ženo, da je prisotna z nami med porodom in rojstvom. Želeli smo jo imeti kot izkušen vir, saj je bilo to naše prvo rojstvo, želeli smo imeti Božjo avtoriteto ob sebi, in tudi ona mi je pomagala in me vodila skozi porodne faze.

Moj mož in pastorjeva žena sta zadrževala medicinsko osebje, da sem lahko samo porodila. Ni mi bilo treba imeti opravka z nikomer, ampak naj oni poskrbijo za vse, kar je prišlo. Nekaj mesecev vnaprej sta mi mož in pastorjeva žena povedala, da ne smem biti mučenica v porodni sobi. Če sem potrebovala kakšno zdravilo proti bolečinam vse do epiduralne, sem ga moral dobiti.

Z možem sva si želela naravnega poroda, vendar mi ni dovolil, da bi ga malikovala na svoj račun. Osvoboditev tega pričakovanja mi je prinesla počitek.

Moj porod je bil kratek in intenziven, vendar ne boleč ali travmatičen. Niti nisem potrebovala nobenih zdravil proti bolečinam.

Na moje presenečenje je moje telo preprosto prevzelo in naredilo vse. Moja naloga je bila, da ohranjam svoj mir, ohranjam svoje telo sproščeno in pustim Bogu, da naredi skozi moje telo, za kar ga je ustvaril. O tem času razmišljam kot o eni najbolj neverjetnih izkušenj, ki sem jih doživela kot ženska. Bog je bil z nami. To je bil sveti čas in za vedno ga bom cenila. Ne rečem, da je bilo brez truda, vendar vem, da je bilo bolj v skladu s tem, kar je Bog nameraval od ustanovitve sveta. Upam, da bo rojstvo najine hčerke čez nekaj mesecev še bolj v skladu z blagoslovom rojstva, ki ga je načrtoval. AS, GA ZDA