Curry Blake
ALI JE LAHKO KRISTJAN OBSEDEN
(ZAPOSEDEN) OD
DEMONOV?
Ali je lahko kristjan obseden od
demonov? Danes ne bomo govorili o tem v celoti, toda lahko rečem sledeče.
Najprej morate definirati »kristjane, in po tem definirati »obsedene od
demonov.«
(Dejansko imajo Američani za to
več različnih izrazov in vsak od njih opredeljuje različne stopnje in načine demonskega
delovanje. Tu gre za to, da prava obsedenost pomeni, da si človek sploh ne more
več pomagati ven iz svojega duhovnega stanja. To je popolna obsedenost od
demonov. Druga je, ko iz različnih vzrokov (greha, neposlušnosti Bogu, itd.,) odpremo satanu vrata, da deluje v nas, ker ima
za to legalno pravico. To še ne pomeni, da mi nismo Božji otroci, saj Sveti Duh
prebiva v našem duhu, demonsko delovanje pa se odvija v naši duši, oziroma v
našem telesu. Torej deluje v nas, vendar nismo obsedeni v smislu, da si nebi
mogli pomagati, da bi se sami, ali da bi nas nekdo drugi osvobodil tega
demonskega vpliva. In tretji način je, da delujejo demonske sile od zunaj, na Božjega
otroka. Ali zaradi tega, ker smo bili že enkrat osvobojeni, a naše življenje ni
popolnoma posvečeno Bogu, ali zato, ker živimo v okolju, kjer smo neprestano
pod vplivom demonskega delovanja skozi ljudi, ki niso odrešeni. – moj dodatek).
Če pod »kristjanom« mislite
nekoga, ki hodi kot Kristus (ki je podoben Njemu), nekoga, ki sledi Bogu, ki se
je odločil namerno neprestano hoditi v Božji pravičnosti, ne, on ne more biti
obseden (poseden) z demoni.
(Ta beseda obseden, edina beseda,
ki jo lahko uporabimo v Slovenskem jeziku ne more razložiti različnih nians
tega, kar bi bilo potrebno. Beseda obseden dejansko v najbolj konkretnem pomenu
lahko pomeni norost, kajti vsak se ob tem spomni na obsedenca iz Geraške
dežele, opisanega v Svetem pismu, ki je bil gol in zvezan z verigami, ki jih je
vedeno strgal in se tolkel s kamni po lastni glavi. To je opis najhujše
obsedenosti. Toda »obsedenost«, ki se dogaja pri večini ljudi, tudi kristjanih,
se pojavlja v določenih situacijah, oziroma obdobjih, ko človek prostovoljno
dela nekaj, kar je v ozadju dejansko demonska prisila – vpliv, ko delamo nekaj,
kar mislimo, da je od nas, da smo to mi sami, a dejansko ni od nas, ampak nam
je vsiljeno, le da se tega ne zavedamo. V tem je bistvo hudičevega delovanja,
kajti on hoče biti prikrit, da nas prepriča, da delamo kar delamo, iz svojega
lastnega nagiba, (da se počutimo zaradi tega krivi), kar ni res. Zato ne
obsojajmo ljudi, ki imajo te nagibe, kajti zanje je Jezus rekel: »Oče, odpusti
jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Kar pa še ne pomeni, da če ne bodo s tem v času
svojega življenja prenehali, se za to spokorili in obrnili proč od tega, bodo
za vso večnost pogubljeni. Toda ti ljudje potrebujejo duhovno osvoboditev. Moj
dopis).
Pripluli so v Géraško deželo, ki leži
nasproti Galileji. Ko je stopil na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti moški,
ki je imel demone. Že dolgo ni nosil oblačil in ni živel v hiši, temveč v
grobovih. Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel predenj in rekel z močnim
glasom: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!«
(To so govorili demoni in ne obsedeni človek). Jezus je namreč ukazal nečistemu duhu, naj
gre iz tega človeka, kajti že dolgo časa ga je imel v oblasti. Zvezali so ga z
verigami in ga imeli vklenjenega v okove, a je vezi potrgal in demon ga je gnal
v zapuščene kraje. Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija,« je
rekel, ker je šlo vanj veliko demonov. (Rimska legija je štela 600
vojakov). In
rotili so Jezusa, naj jim ne ukaže oditi v brezno. (Brezno je mesto,
kjer bi morali izgnani demoni ostati in se nebi več mogli vračati v ljudi, na
zemlji, ali v živali, ki je edino mesto, kjer lahko opravljajo svoja od satana
jim dana dela uničenja).
Bila pa je tam velika čreda svinj, ki se je
pasla na hribu. Prosili so ga, naj jim dovoli iti vanje. In dovolil jim je. Demoni
so tedaj zapustili človeka in šli v svinje. In čreda je planila s pobočja v
jezero in se utopila. (Demoni se niso utopili, ker nimajo fizičnega
telesa). Ko
so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in to sporočili v mesto in po
vaseh. Ljudje so pohiteli gledat, kaj se je zgodilo. Prišli so k Jezusu in
našli človeka, iz katerega so odšli demoni; oblečen in zdrave pameti je sedel
pri Jezusovih nogah. Zbali so se. Tisti, ki so to videli, so jim
pripovedovali, kako je bil rešen ta, ki je bil obseden. Vsa množica iz géraške
okolice je Jezusa prosila, naj odide od njih, ker jih je obšel velik strah. On
pa se je vkrcal v čoln in se vrnil. Mož, iz katerega so odšli demoni, ga je
prosil, da bi bil z njim, toda odslovil ga je z besedami: »Vrni se domov in
pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog.« In odšel je in po vsem mestu
oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus. (Luka 8:26-39).
Zakaj takšen kristjan, ki ne dela
stvari, katere demoni hočejo delati v ljudeh in skozi njih, ne more biti »poseden«
od demonov. Ker jim ne daje za to nobene legalne pravice.
Če govorite o nekom, ki odhaja v
cerkev, ki je član neke cerkve, o nekomu, ki prisostvuje na bogoslužjih, a živi
kot vsaka normalna oseba v svetu, v času, ko je izven cerkve, da, lahko je
zaposeden z demoni.
Naj pojasnim. Vi ste duh, imate
dušo in živite v telesu. Pravi »vi«, ste duh. Nihče drugi ne more videti
pravega »vas«. Oni lahko vidijo samo telo, v katerem živite. Na splošno, vi, ki
živite v tem telesu, vaše telo, vsaj po zunanjosti in delovanju in podobnem, je
samo telo. Torej vi ste duh, ki živi v telesu. Kadar govorim o nekom, ki je »zaposeden«
z demoni (malo bolj pravilen izraz kakor »obseden«), pravijo ljudje
avtomatično: »Kristjani ne morejo
biti obsedeni z demoni.« (To potrjujejo z izgovori, da ne more v istem duhu
prebivati Sveti Duh in demonski duh). Oni pravijo: »Moj duh pripada Bogu. Toda ti ljudje, ki tako govorijo,
predpostavljajo, da demoni živijo v vašem duhu. To pa ni res. Demoni se ne
naselijo v vašem duhu ampak v vašem telesu, v vaši duši. Ne živijo v vašem
duhu.
Če niste rojeni od zgoraj, po
Duhu – na novo rojeni (Janez 3 – Jezus in Nikodem), je vaš duh, duh satana, duh
smrti, še vedno je demonski in vi ste nepravični, v vas ni Božje pravičnosti.
To je enostavna razlaga tega.
Med farizeji pa je bil človek, ki mu je
bilo ime Nikodém; bil je (duhovni) prvak med Judi. Ponoči je prišel k Jezusu
in mu rekel: »Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more
delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim.« Jezus je odgovoril in
mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more
videti Božjega kraljestva.« Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek
roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?« (Nikodem
je mislil, da Jezus govori o fizičnem, ponovnem rojstvu). Jezus mu je odgovoril: »Resnično,
resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje
kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa, (po očetu in materi), je meso, in
kar je rojeno iz Duha, (po delovanju Svetega Duha), je duh. Ne
čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj. Veter veje, koder hoče,
njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki
je rojen iz Duha.« Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?«
Jezus mu je odvrnil: »Ti si učitelj v
Izraelu in tega ne veš? (Jezus mu je hotel povedati, čes tako
visoko teološko si izobražen, vse pismo Stare zaveze poznaš skoraj na pamet, a
ne veš, da se moraš duhovno roditi, da boš lahko odrešen). Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o
tem, kar vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega pričevanja ne
sprejemate. (Janez 3:1-11).
In žal, je tako tudi danes. Ljudje
poznajo in želijo le svojo religijo in nočejo Resnice.
Če ste na novo rojeni, je vaš duh
ustvarjen na novo, ustvarjen po Kristusovem liku. (Biti ustvarjeni po Njegovi
podobi, Božji podobi, ne pomeni to po telesu, zunanjosti itd, ampak po Božjem
Duhu, ki se naseli v človeka po spokorjenju in novem rojstvu v duhu).
Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po
Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. (1 Mojzesova 1:27). (Tu govori o podobnosti v
duhu).
Torej demoni ne naseljujejo
vašega duha.
Toda lahko se zgodi, in tu je
govora o na-novo rojenem Božjem otroku, ne o nevernih ljudeh, ki tako ali tako
pridejo po smrti tja, da se na neki točki vašega življenja začnete oddaljevati
od Boga. Tu ne govorim o malenkostih. Govorim o procesu, na splošno gledano, ko
se začnete oddaljevati od Boga in se na neki točki celo odpoveste Bogu (iz
razočaranja ali kaj podobnega), ko niste več pripravljeni poslušati popravkov
Svetega Duha v svojem življenju, ko govorite proti Svetemu Duhu (ga
preklinjate), delate vse te stvari, do točke, da spet služite satanu, boste ko
umrete, odšli v pekel.
In tu je poučna anekdota, ki je
vredna razmišljanja o njej.
Žaba, če jo vržete v krop, bo
takoj skočila ven iz kropa. Takoj. Če pa jo položite v mlačno vodo, ki jo
počasi segrevate, žaba iz vode ne bo skočila, temveč se bo na neki točki
skuhala in poginila.
In satan deluje podobno s
kristjani. Če bi kristjanu nastavil očiten greh, bi se le-ta tega ustrašil, ker
bi vedel, da je to greh, ter bi se oddaljil od nastavljene, satanove zanke. Toda
če satan dela nekaj počasi, počasi in sigurno, da človek misli, saj to pa ni
tako očitni greh, saj to pa delajo vsi kristjani okoli mene, itd, pa se bo
počasi kuhal v njem in duhovno umrl, ne da bi se zavedal kdaj. Greh mu bo na
koncu postal nekaj normalnega in ne bo
več videl očitnega opozorila Boga o svojem grehu, v Svetem pismu, niti ne bo
reagiral na opozorila Svetega Duha, o svojem grehu. In bo duhovno umrl. Počasi,
počasi se bo »skuhal.«
Video pridiga je podnaslovljena v Srbskem jeziku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar