Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 9/17

Curry Blake

  

Usposabljanje za Božansko ozdravljenje

 

9/17

 

 

 

Vprašanje iz publike:

Ali je ozdravljanje bolnih in obujanje mrtvih isto, in ali se lahko vedno dela?

 

V bistvu – da, v obeh primerih. Bogu je vse isto. To je enostavno življenje, v določenih stopnjah. Problem je, ko gre za nas ljudi, ki se nagibljemo k temu, da o tem mislimo v različni luči.

 

Mislim, da je tukaj še eno vprašanje, ki gre v isti smeri.

Če nimate oči, ali to spada pod ozdravljenje, ali pod kaj drugega, na primer pod delanje čudežev? Kako to prejeti? Ali ste kdaj prej molili za nekoga, ki je bil v podobni situaciji?

 

To, do česar vas poskušam privesti je, da presežete predstave o vsem tem. Kako naj to povem? Luknja vseh teh »ležečih policajev« je v tem, da se v skrajni liniji vse napelje na eno ali dve stvari. Pravzaprav celo na eno stvar.

 

Ozdravljenje ni nagrada. Če ni nagrada, potem se ne daje na osnovi tega, ali je oseba grešila ali ni grešila, ali je dobra, ali ni dobra. Nič od tega. Zato odstranite osebo iz vse te zmesi prepričanj. Razumete?

 

Ko je oseba bolna in stoji pred vami, je enostavno bolna in edino, kar ji je potrebno je pomoč – tukaj ne gre zanje. Vem da to zveni nelogično. Gre zanje, pa tudi ne. Gre za to, da bi njim bilo dobro. Ne gre pa zanje kot o osebah. Oni niso več oseba. Oni so bolniki. Oni so tlačeni. Oni so vojni ujetniki satana. Dojemate to?

 

Vračamo se na vojno. To je vse. Na vojno med dvema kraljestvoma. Vojno med Božjim Kraljestvom in kraljestvom teme. Človek ni nič drugega kakor bojno polje. Vaše delo je, da zavzamete ozemlje. Dojemate to?

 

Če lahko to sprejmete in da zraste do tukaj – je to vse, kar potrebujete vedeti. To je bistvo, razloženo kratko in jedrnato. Vojni ujetnik ni nikoli problem. Vi se morate ukvarjati z njegovimi čuvaji, ne z ujetnikom. Svoj um morate skreniti; razlog zaradi katerega vam to pravim, čeprav vem da ne zveni zelo duhovno, je, da morate pogledati na to, kako je Jezus služil ljudem.

 

Nikoli ni vprašal ljudi; »Kako si dobil to stvar?« Nikoli ni rekel: »Kaj si naredil, da si si zaslužil to, kar imaš?« Nikoli ni rekel nič takšnega. Rekel je samo: »Kaj hočeš, da ti storim?« »Gospod, želim dobiti sluh. Želim dobiti vid. Gospod, želim biti ozdravljen od . .« In Jezus je rekel: »Prav, bodi ozdravljen. Sprejmi.« Vidite?

Ali vidite kako enostavno je to. On ni rekel: »Počakaj malo, da najprej vidim, če bo to Božje delo«. Rekel je; vem da zveni smešno. Naj preberem še kaj, kar o tem pravi Sveto pismo ali drugi Božji služabniki.« Prebral bom še nekaj. Moram se še kaj naučiti.

 

Gospod mu je tedaj rekel: »Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, Gospod? (2 Mojzesova 4:11).

 

Ta stih je bil uporabljen iz strani pomembnih služb, da pokaže, da Bog dovoljuje bolezni, ker je sam Bog rekel, da so nemi, gluhi in slepi rojeni tako, in da jih je On ustvaril takšne. To smo prebrali v 2 Mojzesovi knjigi 4:11.

 

Vprašanje:

Ali Bog uporablja kugo, da spreobrne ljudi? Kako se to povezuje in sklada z mojim razumevanjem tega, o čemer govorimo?«

 

To je osnovna razlika. Nismo še prišli do tam. Poskušam vas pripeljati do tja. Danes bi morali priti do te teme. Vsaj v tem večeru. Začel sem danes in približujem se. Razlika, ki jo morate razumeti glede Stare zaveze in Nove zaveze, in ko enkrat to dojamete, vam bo vse jasno.

 

Ne maram reči tega tako, na ta način, toda ko jaz nekomu pričujem, če jih naredim ponovno rojene, ali če jih moram podučiti, prvo kar bom običajno naredil, je, da jim dam Sveto pismo. Toda Sveto pismo, ki jim ga dajem je vedno Nova zaveza; ne Stara in Nova zaveza skupaj. Zato ker se ne bomo osredotočali na staro, ker staro je minilo. Dojemate to?

 

Zato, ker je Bog po Sinu Jezusu vzpostavil Novo zavezo. Ko rečemo, da je nova, pomeni to, da je obstajala Stara, ki več ne velja, ker drugače Bog nebi naredil Nove. Če Staro več ne velja, potem nam ni potrebno, da ga proučujemo do te mere; s tem ne pravim, da ga nikoli ne beremo, ali da bi lahko raztrgali svojo Staro zavezo in jo zavrgli. Ne. Ne pravim tega. Ne pravim, da Sveto pismo Stare zaveze ni Božja Beseda, ker je. Kajti bral bom iz nje, v kratkem.

 

Vendar se morate zavedati, da se v Stari zavezi nahaja marsikaj, kar se ne nanaša direktno na vas. To je to. Mislim, če se boste držali Stare zaveze, kaj vam daje pravico, da izvlečete stihe iz Stare zaveze, da bi izbirali, česa se boste držal? Če boste koristili stih iz 2 Mojzesove knjige 4:11, potem, če želite, da se vam oprostijo grehi, ali če morate nekaj narediti z grehi, bi bilo dobro, da za to žrtvujete kakšno žival. Ker ne morete oditi pod Zakon, potem pa se ne držati vseh, do najmanjše črke Zakona. Če se boste vrnili pod Zakon, seveda. Ne morete izbrati en stih in reči: »Kaj je s tem?« Ne, ne, ne, vse, ali nič.

 

Stara zaveza je pokazala na Kristusa. Dojemate to? In Stara zaveza je bila dana, dokler ne pride Kristus. Toda po tem, ko je prišel – je to postavljeno na stran. Pravzaprav, kakor sem rekel že prej, to sploh ni dano vam, razen če ste Jud in bi bila to vaša dediščina.

 

Toda ko se enkrat rodite na novo, ni več niti Grka niti Juda. Razumete to? To pomeni da ni več ne Juda, ne ne-Juda. Niste Judje in niste ne-Judje. Ne zanima me, če ste rojeni kakor Jud. Po tem, kar je Bog rekel v Svetem pismu, tudi če ste Jud, niste več Jud, ampak ste nova stvaritev v Kristusu Jezusu. Ta novi človek je nova stvaritev. Ste dojeli to? Vi pa pravite: »Jaz sem kompletni Jud, jaz sem mesijanski Jud.« Ne, niste. Očitno je, da ste še vedno grešnik, če še niste ponovno rojeni?« Zakaj? Zato ker se še vedno nagibate k naravni liniji sorodstva.

 

Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu. Čeprav smo Kristusa poznali po mesu, ga zdaj ne poznamo več tako. (2 Korinčanom 5:16)

 

Edini način, da poznate Jude je, po telesu. Če niti enega človeka več ne poznate po telesu, ne morete reči, ali je Jud ali ni Jud, ali karkoli drugega. Ni pomembno, dojemate, če ga poznate po Duhu? Po Duhu je svetloba ali tema, življenje ali smrt, mrtev ali živ. Samo tako ga lahko poznate. Če ste v Kristusu ste življenje, če niste v Kristusu, ste mrtvi. Dojemate? To je super enostavno.

 

Razlog zaradi katerega mi rečemo, da ni enostavno je, ker se nečesa oklepamo. V vas se odvija bitka, ker se poskušate z eno roko držati sveta in z eno roko držati Boga. Glejte, zelo enostavno je. Koliki od vas lahko rečete, da krščanstvo ni religija? Ali ni res tako? Krščanstvo je odnos z Bogom.

 

Torej vsaka religija, k obstaja ima končnico »izem«.  Nahaja se na koncu besede. Ali ni tako? Budizem, sintoizem, kofucionizem, vedno lahko najdemo te končnice »izem« na koncu besede. To so derivati. Pravo krščanstvo nima »izem.« Krščanstvo ne postaja religija, dokler ga ne začnete deliti. Pentekostalizem, episkopalizem, katolicizem. Bapticizem. Dojemate? Krščanstvo ni religija, dokler ga ne začnete deliti.

 

PRAVO KRŠČANSTVO JE ODNOS Z ŽIVIM BOGOM.

 

Dal vam bom še en primer religije – Judaizem. Religija ni odnos z Bogom. Judje niso imeli odnosa z Bogom. Oni so imeli Zakon in bili so nosilci Zakona. Odrešenje je svetu prišlo skozi njih, ker je bil Jezus eden od njih, odrešenje pa je prišlo skozi Njega. Dojemate to?

 

Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. (Janez 4:22).

 

Zato, ko se začnete vračati v Staro zavezo, in začnete govoriti, o teh stvareh iz Stare zaveze: »Bog je to . . .« . . morate dojeti:

 

1)      Bog se je moral ukvarjati z ljudmi v Stari zavezi na določen način.

Zakaj? Ker ni bilo Odrešenika. Ni bilo pokrivala. Kri volov in kozlov ni mogla pokriti grehov ljudi. Človek je bil največje ustvarjeno bitje, katerega je ustvaril Bog. Ali ni tako? To pomeni, da bi samo nekaj, kar je enako človeku, ali iznad njega, moglo očistiti grehe ljudi. Kar bi bilo izpod ljudi, nebi moglo očistiti človeški greh. Živali so bile izpod njega. Bog je dal ljudem oblast nad vsemi živalmi na zemlji. Tudi nad biki in kozli. Njihova kri nikoli ni mogla očistiti greh človeštva.

 

Zakaj, ker je bil človek višjega ranga, kakor živali. In Jezus je bil ta, ki je bil višji od človeka in samo On se je lahko žrtvoval za grehe človeštva. Torej Stara zaveza je bila zasnovana na žrtvi bikov in kozlov, ne na Jezusovi krvi. Zato se je kri bikov in kozlov morala prelivati vsako leto znova in znova. Ko so to delali ponovno, jih je to spomnilo na to, da jih ta kri ni očistila njihovih grehov, temveč da se je to moralo delati znova in

znova. To te ljudi, ki so bili pod to zavezo, ni naredilo popolne. To jih ni naredilo popolne.

 

Veste kaj jih dela popolne? Judje pravijo, brez nas nebi mogli biti popolni. Veste kaj je njih delalo popolne v Stari zavezi? Mi. Zakaj? Hoja v Novo zavezo. Mi, ki smo prihajali v Novo zavezo. In oni so gledali v naprej to, kar je prihajalo. Mi ne gledamo naprej. Mi gledamo nazaj. Oni so gledali naprej, v bodoče dogodke. To se imenuje vera.

 

Mi gledamo nazaj v pretekle dogodke. Temu pravimo dejstva. Ozdravljenje ni po veri ampak po dejstvu. Jezus je nosil rane. To je dejstvo. O tem ne moremo govoriti kakor o »če«, ali »vendar«. To je narejeno.

 

Ključ temu je, da ko greste v Staro zavezo, se začnete spraševati: »Kaj pa to?« Spomnite se. Bog se je moral v Stari zavezi ukvarjati z ljudmi na določen način, ker niso bili odkupljeni. Vse, kar je Stara zaveza naredila s temi krvnimi žrtvami, je, da jih odloži za kasneje, dokler ne pride Odkupitelj. In ko je On prišel, je bil Zakon ukinjen. Dojemate?

 

Šel bom bolj v podrobnosti, ko bomo šli naprej, toda Nova zaveza je vse naredila drugače. Pod Staro zavezo se je Bog moral ukvarjati z ljudmi, kot s padlimi ljudmi. Pod Novo zavezo se lahko ukvarja z ljudmi tako, kakor je vedno želel. Zakaj? Zato, ker je prej obstajalo nekaj med Bogom in človekom, kar se je imenoval greh. Sedaj je nekaj med Bogom in človekom, kar se imenuje Jezus. Dojemate? V tem je lepota vsega tega.

 

Zato mi je tako neverjetno, ko se ljudje znova in znova vračajo po Staro zavezo, in poskušajo razložiti: »Bog je ustvaril. . . .« Me ne zanima. Bog je prevzel odgovornost za kreacijo, ki jo je ustvaril. Od Adama pa vse do Jezusa obstaja okoli 4000 let. To je dolgi časovni razpon za nas, toda ne za Boga. Ko Bog pravi v 2 Mojzesovi knjigi 4:11: Gospod mu je tedaj rekel: »Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, Gospod?« Pa pravite vi, no, poglejte, On je rekel, da je vse to naredil.

 

Res je. On je prevzel odgovornost. On je ustvaril človeka in vedel je, kaj se bo zgodilo. Vemo pa, da je vedel, kaj se bo zgodilo, ker je načrt odkupitve naredil pred stvarjenjem sveta.

 

Toda mi bi rekli: »Če je On vedel, kaj prihaja, potem je to narobe.« Ne, On je vedel, da je za to naredil zdravilo, preden so se stvari zgodile. On je prevzel odgovornost in rekel: »Ne skrbite, jaz bom poskrbel za to.« In potem je to naredil – v Jezusu. Nam ni všeč, zakaj se je moralo to zgoditi šele po 4000 letih. Mi gledamo ves ta čas, toda v resnici, je On rekel: »Jaz sem to ustvaril in to je razpadlo. Jaz bom poskrbel za to - Jezus.«

 

Mi se želimo vrniti in razglasiti ta čas ko je bil nered, rajši kakor da bi razglasili, kako je ta nered sedaj urejen. Ureditev nereda je naredilo več, kakor ustvarjanje nereda. Mi smo sedaj v boljšem položaju kakor smo bili pred padcem Adama in Eve. Mi smo sedaj v boljši poziciji od Adama. Ali dojemate to? Pa pravite: »Jaz ne verjamem v to.« Potem je to, v kar vi verujete, da je greh močnejši od pravičnosti. Ker vi verujete, da je Adam grešil, oziroma bi moral reči, da je satanovo delo pri Adamu proizvedlo večje delo, kakor Jezusovo delo na križu.

 

Če ne verjamete, da nas je Jezus postavil v boljšo pozicijo, od tiste, v kateri je bil Adam, pred padcem v greh, potem smo še naprej pod Adamom in še naprej padamo. Dojemate to?

 

Čudovito je, ko dojamete, da je to, kar je naredil Jezus, da nas postavi na višji položaj. Ko je Adam prišel, mu je Bog dal oblast nad svetom. Toda naša pozicija danes je, da smo mi s Kristusom posajeni v Nebesih.

 

»Kajti umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.« (Kološanom 3:3).

 

Vsa oblast na nebu in na zemlji je v vas, ker ste v Kristusu, kajti vsa oblast je v Njem.  Vi imate večjo oblast v Kristusu, kakor jo je imel Adam kot človek na zemlji. Dojemate to. Ničesar ni, kar bi govorilo o tem, da je imel Adam Božjo naravo, ali karakter. Toda vemo, da je ni imel, ker je padel. Mi pa imamo Božjo naravo, mi imamo Njegov karakter, mi imamo Njegovega Duha. Nikjer ne zasledimo, da je imel Adam Božjega duha. Toda mi ga imamo. Vidite, naše stanje je boljše.

 

Zanimivo je, ko razmišljate, ker ko hodite v moči, nikoli ne skrbite glede tega, kako so ljudje prispeli v to.

 

Edini ljudje, ki skrbijo okoli tega: »Zakaj to, zakaj ono in vse v povezavi s tem, so ljudje, ki glede tega ne morejo narediti nič. Ljudje, ki lahko kaj naredijo, pravijo: »Bodi svoboden, bodi ozdravljen!« Vi pa pravite: »V redu, dojemam, pravzaprav ti ne razumeš, da jaz . .«

 

Meni je vseeno. Ne govori mi. Mogoče me odgovoriš od tega. Če bi te dovolj poznal, bi ti mogoče verjel in bi veroval da si ne zaslužiš biti svoboden. Zato mi ne govori nič. Pusti le to, da molim zate.

 

Ne zanima me, kako si prišel do te situacije, in stanja v katerem si. To ni pomembno. To kar je edino pomembno je to, da vem kako te lahko iz tega izvlečem. Amen! In če te izvlečem, pravim: »Bodi ozdravljen, pojdi in ne greši več,« če to narediš.

 

Ugani kaj se bo zgodilo? Ne bo se zgodilo več. Ne pravim, da si to dobil skozi greh, ker vse, kar se ti dogaja nisi dobil, ker si grešil. Včasih je demonski napad. Včasih je zakon setve in žetve. Včasih se dogaja zato, ker živite v padlem svetu.

 

Pri otrocih z genetskimi boleznimi, ne gre za krivdo staršev, ne gre za krivdo otroka. Krivda je na hudiču, zato ker živimo v padlem svetu. In v njem so bolezni. Vidite, svet je degeneriran; 3. zakon termodinamike. Vse ima tandencijo, da gre navzdol. Kar dokazuje, da evolucija ni resnična. Ker oni pravijo, da gremo navzgor. Ne, ne gremo navzgor. Gremo navzdol. Zanimivo je, ker vsaka generacija misli, da je najbolj pametna.

 

Toda vrnimo se k Egipčanom. Oni so znali narediti nekatere stvari, katere mi danes ne znamo narediti. V mnogih primerih so bili pametnejši od nas. Mogoče niso imeli vsega s čimer bi delali, kar imamo mi danes. Toda iskren bom z vami. Bolj kot imamo s čim delati, bolj neumni smo. Ali ni tako? Ne morem vam povedati niti telefonske številke svoje žene. Veste zakaj? Ker je na hitrem izboru. Ni mi več potrebno zapomniti si jo. Včasih smo si vse to zapomnili. Danes pa samo pritisneš na gumb in imaš kar potrebuješ vedeti.

 

Ljudem ni več potrebno študirati matematiko. Potrebujejo le kalkulator. Ti samo vstaviš kar potrebuješ, pritisneš, in dobiš odgovor koliko je toliko x toliko. Zanimivo je kako izdelujemo te pametne strojčke in stroje, mi pa postajamo vse bolj neumni. To me res preseneča. Želimo vedeti kako in zakaj, toda povem vam, nič od tega ni pomembno. Živite svobodno in bodite svobodni.

 

Od kje ta bolečina? To ni v redu. »Ali mi lahko to pokažeš v Pismu?« Jezus pa pravi: »Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.« (Janez 14:14).

 

»Ampak to ne pokriva bolečino!« Če za to lahko molim, potem pokriva. Ali ni tako? Saj pravi ZA VSE. . . .« Ali ni tako?

 

KAR KOLI boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. (Janez 14:13).

 

»Želim citat iz Svetega pisma za bolečino.« Ti si mi bolečina v glavi. Kako ti je to videti?  

 

Ali dojemate to? Odmaknite se od teh stvari. Pavel je rekel: »In se vedno učijo, pa ne morejo nikoli priti do spoznanja resnice.« (2 Tim 3:7).

 

Imate ljudi, ki vas bodo učili do podrobnosti. »Ta duhova korenina je tukaj, ta gre do tega, to je tukaj. . . .« In veste kaj je slabše od tega? V tem trenutku, ko nekdo začne proučevati korenino greha, bolezni, v tem trenutku nekdo pride in pravi: » Ali bi molili za mene?« »Kaj je s teboj?« »Imam artritis.« V trenutku postanete sodnik in ne osvoboditelj, ker vaš um prihaja do vaše knjižice, ki pravi pod ARTRITIS: »To je ogorčenost duha.« »O, ti si ogorčen?« In začnete mu soditi. Vi ne poznate te osebe. Ne veste, če je res ogorčena. Toda na osnovi predhodnega učenja, ji sodite.

 

Bog vas nikoli ni poslal, da bi bili sodniki. Poklical vas je, da ste osvoboditelj. Zato prenehajte biti sodnik, ampak bodite osvoboditelj. Amen!

 

Izaija 58 je bil zelo jasen.

 

»Zakaj se postimo, ti pa tega ne vidiš, pokorimo svojo dušo, ti pa tega ne veš?« Glejte, na dan svojega posta opravljate svoj posel in priganjate vse svoje delavce. Glejte, postite se tako, da se pravdate in prepirate, da se bijete z zlobno pestjo. Ne postite se, kakor je treba na dan, ko naj bi se slišal vaš glas na višavi. Mar je takšen post, ki sem ga izbral, dan, ko človek pokori svojo dušo? Da pripogibaš svojo glavo kakor loček in ležiš na raševniku in pepelu? Mar boš to razglašal za post in za dan, ki je Gospodu po volji?

 

Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem? Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom? Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in Gospodovo veličastvo te bo zbiralo. Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril, stokal boš in bo rekel: »Tukaj sem!«

 

Če odpraviš jarem iz svoje srede, kazanje s prstom in varljivo govorjenje, če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan. Gospod te bo vedno vodil in ti sitil dušo v suhih krajih, okrepil ti bo kosti in postal boš kakor namakan vrt, kakor vodni vrelec, ki mu voda ne usahne.

(Izaija 58:3-11).

 

Postite od obsojanja. Dojemate? To ni post, ki ga je izbral Bog.

 

Če se boste postili od hrane, v redu. Vseeno pripravite hrano in nahranite lačne. Dojemate? Za to gre. Poskušam vas vrniti na nekaj enostavnega. Ljubite Boga. Ljubite svojega bližnjega. Kaj dela ljubezen? Ljubezen osvobaja. Ljubezen ne našteva preteklih napačnih del. Berite 1 Korinčanom 13. Vsi to poznajo. Ljubezen vse veruje.

 

»Ali misliš, da se je zares spremenil?« Ne vem. Počakali bomo in bomo videli. Ne verujete, da se je spremenil? Res zanimivo je, ljudje bi se dvignili do nivoja, ki od njih pričakuje popolnost Če nekoga tretirate kot: »Grem stavit, da se ni niti malo spremenil. Opazoval ga bom.« Ali veste, ko bodo blizu vas, se bodo počutili krive. Počutili se bodo poraženi in ne bodo se spremenili. Zakaj? Zato ker imajo občutek, da zanje ni nobenega upanja.

 

Toda če pridete k njemu, pa tudi če vidite, da je nekaj naredil narobe in mu rečete: »Ej, kaj to delaš? To nisi ti. Poznam te. Spremenil si se. Drugačen si. Tega ti nebi več delal. Ali veste kaj, dvignil se bo do nivoja vašega pričakovanja.

 

Proti vsem se poskušam obnašati tako, kakor da so odrešeni. In veste kaj? Tako sem pridobil več ljudi za Kristusa, kakor na kateri koli drugi način.

 

Velikokrat se vozim z avionom. Pogovarjam se z ljudmi, Sprašujejo me: »Kam greste?« »Grem v Avstralijo, grem v Južno Afriko. V Indonezijo.« Zares?

 

Kaj delate tam? Pogledam naokoli, kakor da imam neko skrivnost. »Polagam roke na bolnike in ti ozdravijo, njihova telesa se premenijo.« Morali bi jih videti kako gledajo . . . Zares?

 

Običajno je prvo, kar me vprašajo: »Ali izgubijo na teži?« To je najprej. Ko se naprej pogovarjam z njimi, jim rečem: »Rak izgine, visoki pritisk izgine, ljudje vstajajo iz invalidskih vozičkov.« Oni pa: »Zares? Kako pa to naredite?« To je lahko. Samo izgovorim ime Jezus. To je prvi znak, da je to, kar imamo krščanstvo. In takoj ko to slišijo, so naenkrat kakor: »Aha, to?« In naenkrat si več ne želijo pogovarjati z vami. Toda četudi bi se še naprej pogovarjali, se jim naenkrat menja ton glasu.

 

Prvi stavek je: »S čim se ukvarjate?« »Pridigar sem.« On pa: »Oh, vsake toliko časa grem v cerkev, veličastni.« Celoten ton glasu se jim spremeni. Postanejo zelo religiozni. Vsakič, ko omenim besedo Bog, je videti, kakor da ima ta beseda tri zloge: Bbboooggg.« Veste, začnejo govoriti na ta način. . .« Jaz pa jih poskušam zaustaviti: »Ne, ni tako. Ne ni tako.«

 

In jaz spet: »Ali niste še nikoli polagali roke na nekoga, da bi ozdravel?« »Ne« »Zakaj ne?« »Nisem vedel.«

 

»Lahko to naredite v imenu Jezusa Kristusa. Vse kar je potrebno je, da ga najprej sprejmete za svojega Gospoda in On bo delal skozi vas.«

 

In kar naenkrat so oni kot: »Zares?«

 

Ali veste zakaj ljudje ne sprejemajo od vas?« Zato, ker se obnašate kot da to, kar imate ni resnično. Kakor da se sramujete tega, toda kadar se odločite moliti za nekoga, ko želite da se dvigne v cerkvi iz invalidskega vozička, ste zares pogumni.

 

Vi želite biti privatni kristjan, skrivni kristjan v avionu ali v restavraciji. On nam ni obljubil ozdravljanja v cerkvi. Marko 16 pravi, da bodo verniki polagali roke na nevernike. In to se bo dogajalo medtem, ko boste šli, med tem, ko boste hodili, ne medtem, ko boste sedeli in čakali, da pridejo ljudje k vam. Pravi medtem ko boste šli. Amen! V katero koli mesto boste vstopil – ozdravljajte bolne, ki so tam. Z drugimi besedami, če so ljudje v vašem mestu bolni, ste vi krivi za to. Zakaj? Zato, ker bi morali ozdravljati bolne.

 

Vi pa pravite: »Kaj pa če niso na novo rojeni?« Sveto pismo ne pravi: »Pojdite in ozdravljajte na novo rojene.« Na novo rojeni bi že morali biti ozdravljeni in bi že morali ozdravljati bolne. Ali ni tako?

 

To je enostavno. To je svetloba in tema, smrt in življenje. Pojdite! Edino kar morate vedeti je to, kdo je v vas, kaj je to, kar imate. Pavel je rekel: »Ta zaklad pa imamo v lončenih posodah, da bi bila ta presežnost moči Božja in ne iz nas.« (2 Korinčanom 4:7). Ali ni neverjetno, da Sveti Duh prebiva v nas? Ali ni presenetljivo? Kot da bi bil ujet v nas za nek čas, v nekem drugem trenutku pa je svoboden.

 

Začenjajte to razumeti. Začnite ga osvobajati prej, preden odide iz našega telesa. Zakaj bi si želeli, da ga postavimo v srajco za norce? Da ga celo zaklenemo notri za 50, 60, 70 let in da mu ne dopuščamo da dela skozi nas, vse do časa, ko bomo umrli. To bi bilo res smešno. On želi, da živi isto življenje, skozi vas danes, kakor je za časa Jezusovega življenja delal skozi Njega. On želi živeti isto življenje in če je isti Duh, lahko dela iste stvari, kakor jih je delal skozi Jezusa. Toda če ne morete delati istih stvari, zakaj mislite, da imate istega duha?

 

Poskušam biti skrajno odprt do vas. Ali je tako prav? To je enostavno.

 

Lahko vam povem pričevanje za pričevanjem.  Molili smo za dva dojenčka. Ko smo prišli na srečanje je bila ena od žensk noseča in tik pred porodom. Termin za porod je bil že mimo. Odšla je k zdravniku.  Oba otroka sta bila brez srčnega utripa, nista kazala znakov življenja. Rekli so, da sta otroka mrtva.

 

Pregledali so jo in ugotovili, da sta otroka mrtva že vsaj dva tedna. Mrtva v njeni maternici. Rekli so ji, lahko ju vzamemo ven iz maternice, vendar če bomo to naredili, lahko nastane kakšna okvara, zato bi bilo potrebno, da spontano splaviš, kajti minilo je že toliko časa. Zato niso naredili nič in noseča mamica je prišla k nam na naše srečanje, poslušala pridigo, prišla v vrsto za molitev, in nam rekla, naj molimo za njena otroka, za katera so rekli, da sta mrtva.

 

Rekel sem ji: »Položi svoje roke na trebuh, ker jaz se ne dotikam trebuha žensk. Ko je to naredila, sem postavil svoja dva prsta na njeno roko, čisto preprosto in enostavno. Lahko vam povem za mnoge, ki so delali te stvari na napačen način in privlačili negativne komentarje. Ne delajte tako. Tudi ko boste delali pravilno, boste deležni komentarjev. In rekel sem enostavno: »V imenu Jezusa Kristusa bosta živela in ne bosta umrla.« To je bilo vse, kar sem rekel in jo blagoslovil. Vrnila se je do sedeža in sedla. Sedela je še eno uro, do konca bogoslužja in potem je odšla domov.

 

Zdravniki so ji rekli, če boste občutili kakšne premike, pridite k nam in bomo naredili splav. To je edini način, da poskrbimo za njiju. Po vrnitvi domov je začela čutiti premike, odšla je v bolnico, kjer so pripravili vse, da porodijo mrtva otroka. Priključili so jo na monitorje in zaznali so srčni ritem otrok. Čez nekaj ur je rodila dva zdrava sina.

 

Jaz vam tega ne morem pojasniti. Jaz vam lahko samo povem, kaj se je zgodilo. Videli smo devet ljudi, ki so se vrnili iz smrti. Prva je bila moja hčerka. Moram biti iskren z vami. Če ona nebi bila prva, mogoče nebi bilo niti drugega in ostalih. Ali dojemate to. Ko je bila obujena od mrtvih, jaz na to nisem bil pripravljen. Nisem bil duhoven. Imel sem veliko problemov in živel sem v kaosu. Vendar sem šel Bogu naproti. Bil sem na novo rojen, šel sem v tej smeri, toda še vedno sem bil v kaosu. Niti blizu nisem bil pripravljen na nekaj takšnega, vsaj po mojem mišljenju.

 

Bila je na oknu, v drugem nadstropju, sedel sem za mizo. Bral sem Sveto pismo in ga proučeval. Obrnjen sem bil proti dvorišču. Bila je v drugem nadstropju. Imela je sedem let. Nekako so podprli okno v sobi, in ona je bila naslonjena nanj, naslonjena na mrežo. In samo padla je, z glavo navzdol, iz drugega nadstropja, na beton.

 

Sedel sem notri. Imeli smo zaveso. Ko je padla sem slišal to, toda nisem vedel, kaj je. Slišal sem, ko je udarila ob beton. Samo udarec, najprej glava.  Poskušala se je ustaviti na roke. Slišal sem udarec, a nisem vedel kaj se je zgodilo. Odšel sem pogledat. Ko sem odprl vrata in pogledal, je ona ležala tam, z rokami še vedno v poziciji zaustavljanja, dobesedno tako, ker je poskušala zaustaviti padec z rokami in je ležala v tem položaju tam, na betonu.

 

Ko sem prišel tja, sem jo vzel v naročje. Nos je imela zlomljen, glava je bila potolčena, zobje porinjeni v dlesen, in eno ustnico je imela ranjeno. Kri je bila v njenih ustih. Držal sem jo tako. Spomnite se, da sem že pokopal eno hčerko.

 

Bil sem okoli mrtvih teles mnogokrat v svojem življenju. Obstaja razlika, med mrtvo osebo in osebo v nezavesti. To razliko občutite, ko jih poskušate držati. Ko sem jo vzel v roke, je bila mrtva. Bila je brez srčnega utripa, brez dihanja, nič ni kazalo na znake življenja. Kri je bila v njenih ustih, toda iz nje ni šlo nič. Bila je izpolnjena z njo.

 

Dvignil sem jo in ko sem jo držal v rokah, sem v trenutku videl celoten pokop svoje prve hčerke. V sekundi. Videl sem vse. Glas v moji glavi je začel govoriti: »Izgubil boš tudi drugo. Pokopal boš tudi drugo.« In to se je samo nadaljevalo, znova in znova, vse glasneje in glasneje.

 

In tako hodim po dvorišču,  z njo v naročju, medtem ko sem poslušal ta glas v moji glavi. »Pokopal boš tudi drugo. Izgubil boš tudi drugo. Izgubil si že eno, in pokopal boš tudi drugo.« Znova in znova. Toda izurjen sem bil, da pazim na svoja usta in da iz njih ne pride nič takšnega, kar ni Božja beseda.

 

Vse kar sem začel govoriti je bilo: »V imenu Jezusa Kristusa ti boš živela in ne boš umrla.« In ponovno: »V imenu Jezusa Kristusa ti boš živela in ne boš umrla.« Ona je bila mrtva. Torej to, kar sem govoril ni imelo nobenega smisla. Toda v Rimljanih, nam pravi Gospod: »Kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, IN KI OŽIVLJA MRTVE in kliče v bivanje stvari, KI JIH NI.« (Rimljanom 4:17).

 

Torej Bog nam v tem stihu pravi, naj kličemo v bivanje stvari, ki jih ni, kakor da so. Ni rekel obratno, da kličemo v bivanje stvari, ki so, kakor da niso. Ne gre za to, da vi govorite: »Nimam raka, nimam raka. . .« Ne, ni tega rekel. Rekel je da kličemo v bivanje stvari, ki jih ni, kakor da so. Ali ni tako? Torej kaj sem delal?

 

»V imenu Jezusa Kristusa boš ti živela in ne boš umrla.« To je bilo to, kar ni, da bi bilo. Hodil sem tako 25 minut. Njena glava je še vedno omahovala. V ustih je bila še vedno kri. Njene roke so visele navzdol. Mrtva je bila že 25 minut.

 

Glas v moji glavi še vedno ni odnehal: »Izgubil jo boš, izgubil boš tudi njo.« Moral sem vse glasneje govoriti: »V imenu Jezusa Kristusa, živela boš, ne boš umrla.« In spet: »V imenu Jezusa Kristusa, ti boš živela in ne boš umrla.«

 

Bil sem vse bolj glasen, da bi premagal glas v moji glavi, ki je bil glas hudiča. To niso bile moje misli, ker sem jaz v istem času govoril. Ne morete govoriti in misliti v istem trenutku. Ne morete govoriti in misliti, delati dve različni stvari. To je satan govoril v moje uho, vendar je zvenelo kakor da bi to rekel jaz. Zakaj?

 

Zato, ker je to, to, kar on dela. In potem vas kasneje obsoja, ker ste imeli to misel, ki sploh ni bila vaša in od vas. Kadar vstavi te misli, imitira vas in vas želi prepričati, da so to vaše misli.

In tako hodim z njo in po 25 minutah ni bilo še nobene spremembe. Odprem vrata v hišo in vstopim vanjo, in jo odložim na tla. Sedela je na tleh. V tem trenutku še nihče v hiši ni vedel, kaj se je zgodilo. Toda ko sem jo posedel na tla, je njena glava je takoj omahnila naprej na prsi, roke so bile ob telesu in naslonil sem jo na zid. To je bil hodnik med našo dnevno sobo in kuhinjo.

 

Padel sem na kolena in začel vpiti: »V imenu Jezusa Kristusa (in uperil sem prst vanjo), v imenu Jezusa Kristusa, ti boš živela in ne boš umrla.« To je bilo vse, kar sem govoril, znova in znova in glasno. Bil sem vse bolj glasen in potem so moja soproga in druga dva otroka slišali, kako vpijem, in pridrveli so po stopnicah, da vidijo, kaj se dogaja. Ko so prišli v hodnik, so začeli paničariti in vpiti, ter javkati, in skakati. Otroci so bili majhni. Bili so prestrašeni.

 

Bilo je čudno, toda obrnil sem se in imel sem občutek kakor da sem v nekem balonu, popolnoma miren. Ni bilo vprašanje tega, ali moram to doseči. Čutil sem to: »To ne more biti drugače, kakor da se zgodi.«

 

Spomnim se le tega, da sem se obrnil proti svoji družini in rekel: »Umolknite!« In potem: »Če ne morete verovati, potem se umaknite.« In naenkrat s vsi trije utihnili. Obrnil sem se ponovno nazaj k Rebeki in rekel: »V imenu Jezusa Kristusa, ti boš živela IN NE BOŠ UMRLA.« In tako znova in znova, približno še 20 minut. Mrtva je bila vsega skupaj okrog 45 minut. Sedela je tam, kakor da jo je nekdo udaril v trebuh. Nepremično.

 

In potem, v nekem trenutku, se je samo dvignila, v sedečem položaju je dvignila glavo, in začela pljuvati kri proti meni. Kri je bila povsod na meni. Bil sem pred njo. In ko je izpljuvala kri, je odprla oči. Opazovali smo jo. Kakor da sem opazoval nekoga, ki se je vračal od nekod. Najprej je poskušala fokusirati svoj pogled name. In prvo, kar je prišlo na njena usta je bilo: »Očka, lačna sem.« Prva stvar. Takrat to name ni naredilo nek vtis, vendar kasneje je.

 

Ko sem začel proučevati Sveto pismo, vsakič, ko so nekoga  obudili od mrtvih, so ga najprej nahranili.  Zakaj? Ker ko enkrat nekdo umre, se mu vsi organi zaprejo. Ko nekaj vstavite v usta človeka, ki se je obudil, to izzove, da se ponovno začne izločati slina za prebavo, kar premakne vse v telesu. In to drži njihov duh povezan s telesom. Duh se vrne in vidi, ali je domačin primeren, ali lahko ostane ali ne. Kajti če nič ne dela, ponovno odide. Toda če organi spet delajo, se vrne in ostane in telo se obnovi.

 

Odšel sem v kuhinjo in ji v usta položil mali košček kruha. Majhen košček in ga dal v njena usta. Ni mogla normalno jesti, kajti zobe je imela zbite v dlesen. Samo dal sem ji to v usta. In potem sem jo položil v avtomobil in jo odpeljal v bolnišnico. To je bilo prvič, da sem pomislil, da jo odpeljem v bolnico.

 

Ves čas na poti v bolnico je jokala, ker jo je bolelo, ko se je avto premikal po poti, z rokami pa, če se je oprijela, jo je bolelo, kajti zlomljena je imela oba ročna sklepa. Zlomljeno je imela tudi desno koleno.

 

Pred nekaj dnevi, po tem, ko smo se preselili, sem našel njene slike, iz bolnišnične postelje. Bila je vsa v mavcu. Njena glava je bila poškodovana in še vse ostalo. Ljudje pa pravijo, če jo je Bog obudil od mrtvih, zakaj ji ni zacelil tudi zloma rok?«

Nisem ga prosil za to. Vse kar sem želel je bilo: »Živela boš in ne boš umrla.« Dojemate to? Dobili smo to, kar smo iskali. To je bilo prvo. In to je bil najdaljši čas, ko sem moral moliti da nekdo vstane od mrtvih. Molil sem tudi za druge ljudi, a se niso vsi vrnili.

 

Vsakič, ko sem molil za nekoga po tem, je trajalo maksimalno tri do pet minut. Maksimalno. Videli smo te situacije.

 

Razlog zaradi česar vam to govorim je, da dojamete, da morate vztrajati, da premagate ta nivo »otroka«, glede malenkosti – podrobnosti, morate preiti to in enostavno verovati Bogu, imeti zaupanje v Boga. Enostavno morate reči: »Ti si to rekel, jaz sem položil roke in to je narejeno. Mora biti tako. Ko si naredil vse, kar pravi – potem se ustavi, vendar se ne potegni nazaj.

 

Želim da dojamete. Vstopil bom v podrobnosti. Ni vam potrebno toliko stvari vedeti. Vse kar morate vedeti je, da je ozdravljenje v Jezusovem trpljenju (odkupitvi), in da je ozdravljenje vedno Božja volja. Jezus je plačal ceno za to. Niti enega razloga ni, zakaj nebi Jezus odrešil osebo?

 

Če se oseba obrne k Jezusu in pravi: »Ti si moj Gospod, oprosti mi moje grehe« . . . . Kakor koli to naredite, bo odpustil.

 

Ali bo Bog kogarkoli zavrnil? Zakaj? Ali obstajajo nekateri slabi ljudje. Nekateri mi pravijo – Če bi Hitler klical ime Jezus, ali bi bil odrešen? Zakaj? Ker mislite, da je bil preveč slab. Pomislite, če ste lahko preveč slabi, potem ne morete biti niti preveč dobri.  Ker če ste lahko dovolj dobri, ne morete biti niti preveč slabi. Dojemate to?

 

Zato, če ne morete biti preveč slabi, ne morete biti niti dovolj dobri. Tako ali tako ste odrešeni po Božji milosti, ne pa po delih. Bog nikoli ne zavrne osebe, ki prihaja k Njemu, zaradi odrešenja, ali zaradi ozdravljenja. Ker za ozdravljenje je plačano v istem času, v isti stopnji, kakor je plačano tudi za grehe. To pomeni, da ista pravila veljajo za ozdravljenje, kakor za odrešenje.

 

In ljudje mi potem pravijo: »Toda zakaj ne moremo prinesti nekomu odrešenje? Zato, ker je edina razlika med ozdravljenjem in odrešenjem v tem, ker odrešenje zahteva spremembo lastništva. Dojemate to?

 

Če hočete biti odrešeni, morate spremeniti lastnika. Jaz vas lahko ozdravim ne glede na to, ali ste spremenili lastnika ali ne. Ni pomembno, ali verujete ali ne. Ni nobene razlike. Imam oblast nad nemočjo in boleznijo ne glede na to.

 

Vidite, če to nebi bilo res, potem nikoli nebi izgubljal časa s tem, da bi molili za mrtvo osebo, ali za osebo, v komi, z drugimi besedami, ne da bi bila vključena njihova volja.

 

Če morajo oni najprej imeti vero, potem ne smete molitii za nikogar, ki ni mentalno sposoben dojeti, kar delate. Z drugimi besedami, pozabite na ljudi, z mentalno invalidnostjo, ker vi mislite, da ne morejo biti ozdravljeni. Zakaj? Ker mislite, da nimajo umske kapacitete, ker nimajo vere, ker ne morejo razumsko sprejeti, kar je Jezus naredil za njih.

 

Vendar vem, da to ni res. Poznam ljudi, ki so bili ozdravljeni od mentalnih bolezni, ker so drugi molili zanje. Videli smo ozdravljene od Downovega sindroma, avtizma, bili so ozdravljeni. Videli smo dečka, ki je imel Downov sindrom in vse obrazne karakteristike tega sindroma, toda v roku enega leta in pol, do dveh letih, se je spremenila celo struktura njegove glave. Danes, ko ga gledate, ne morete reči, da je kdaj koli imel Downov sindrom. In presegel je pot iz uma pet letnika, do uma njegove starosti. Ko sem ga videl, je imel 21 let. Vidite.

 

Dojemite, pri večini teh stvari, bi rekel, da s tem nisem imel nikakršne veze. Imel sem samo privilegij, da sem tam in stvari so se dogajale. Lahko bi vam povedal še mnoge podobne zgodbe. V skrajnem primeru, Bog želi nekoga skozi katerega lahko dela. Nekoga, ki ne bo rekel: »Da, toda.« Ali pa Bog bi želel, vi pa pravite: »Ne, nisem pripravljen.« Bog pravi: »Hotel sem te uporabiti, dokler nisi tega rekel.« Vi ste samega sebe diskvalificirali.

 

Ne diskvalificirajte samih sebe. »Nisem dovolj dober. Nisem se nič postil.« To niso pravila, ki jih je On postavil. Zato jih ne postavljajte niti vi. Vi sami sebe diskvalificirate, ko pravite: »Ne vem, če imam dovolj vere.« Kako si sploh upate kaj takšnega reči. Ne veste, ali imate vero?  Vero v kaj? V Boga? Pravite mi, da ne morete verovati Bogu?

 

Ali ni Bog vreden vašega zaupanja? Vi pa govorite. »Ne pravim, da ne vem, da, jaz imam dovolj vere.« Vera ni pod vprašanjem ampak to v koga verujete. Če pravite, da nimate dovolj vere je to tako, kakor da Bog ni vreden vašega zaupanja. Tu sploh ne gre za vašo vero. Gre za Boga, ki je zvest, čeprav vam manjka vere. Dojemate? Za to gre.

 

Vidite, iz vere smo naredili sredstvo plačila. »Ali imam dovolj vere, da si kupim ozdravljenje?« Ne, ne gre za to. Gre za Boga. On je objekt vaše vere. Vera ne sme biti objekt vaše vere. Ne potrebujete vero, v vašo vero. To je humanizem. Potrebna vam je vera v Boga. On je zvest in vreden vsega zaupanja. Amen!

 

Vi pa pravite: »Toda želim podrobnosti.« Za kaj to potrebujete? Podrobnosti, ki vam jih lahko dam, veste kje sem se jih naučil? Med delom. Nihče mi ni nič povedal o tem. Naučil sem se tega med delom. Dal vam bom podrobnosti, ker smatram, da boste lahko hitreje napredovali. Toda vse, kar pravim je, detajli ne naredijo, da to uspeva. Gre za to, da se vi odločite, da delate, kar je treba in da ne odnehate preden ne ustvarite rezultatov glede tega v kar ste krenili.

 

Razmislite. Mi poskušamo prepričati Boga, da to naredi. Tu imamo primer vere Sirofeniičanke:

 

»Vstal je in od tam šel v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo in je želel, da bi tega nihče ne izvedel, vendar ni mogel ostati skrit. Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge. Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj izžene demona iz njene hčere. Govoril ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je odvrnila z besedami: »Gospod, tudi psi pod mizo jedo drobtinice, ki padajo od otrok.« Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, demon je šel iz tvoje hčere.« Odšla je domov in našla deklico, ki je ležala v postelji; in demon je šel iz nje.« (Marko 7:24-30).

 

Ali je bil Jezus Božji glas na zemlji? Da. Torej je Bog rekel tej ženi »Ne«. Vi pa pravite: »To mi ni všeč. To pomeni, da tudi meni lahko reče »ne.«

 

Ne, ne more vam reči »ne«. Ker so te obljube v Njemu »Da« in amen. Zato naj bo tako.

 

Ali veste zakaj vam še ne more reči »ne«? Uganite, sedaj je tudi za ne-Jude. Sedaj ste del Božjih otrok. Sedaj lahko jeste kruh otrok.

 

On je rekel ne. In ona bi lahko rekla: »Če je Bog rekel ne, potem naj bo tako. Naj se zgodi Božja volja.« Ali: »Če je tvoja volja, ozdravi mojo hčerko.« »Ne.« V redu.

 

Ne ona ni rekla tako. Veste kaj vidite? »Gospod, celo psi jedo drobtinice . . . Ne bom šla od tu brez tega. Slišala sem kaj si rekel, toda jaz bom to dobila.« Pomisli, Bog je rekel ne, ona pa pravi: »Ne, to ni dovolj dobro.« In potem se Jezus obrne k njej in pravi: »Velika je tvoje vera.« Zakaj, ker ni sprejela ne. Večina ljudi bi to sprejela.

 

In vidite, ko sem obujal svojo hčerko od mrtvih, nisem sprejel »ne«. Niti opcije ne. Niti pomislil nisem, da bi se ustavil.

 

In ljudje sprašujejo: »Kako daleč bi šel s tem?«

 

Tudi danes bi naredil tako. Bil bi nered a še vedno bi to delal. Zakaj? Zato, ker sem eno hčerko že izgubil. Nisem želel izgubiti tudi druge. Bog je dal moje otroke MENI. Ni jih dal zdravnikom. Meni je dal odgovornost zanje. Prevzel sem to odgovornost in nikoli več jih nisem predal zdravnikom. Naredili smo vse, kar je bilo potrebno. Molili, verovali, in vse ostalo. In nikoli več nismo izgubili otroka. Dojemate to? Imeli smo razne situacije, toda Bog nas je popeljal skozi vse. Zakaj? Ker enostavno ne odneham.

 

Ne maram izgubljati in ne bom se potegnil nazaj. Posebno ne, ker mi ta Knjiga pravi, da ni potrebno. Če obstaja razlog, zaradi katerega Bog dela te stvari za nas, je to za to, ker ne odnehamo. Če ne drugega, imejte to vztrajnost, to trdno resnico, vkopljite se in recite: »Sveto pismo pravi vse to, in bilo bo tako, ne glede na vse.« In samo nadaljujte z oranjem, ne glede na to, kaj se vam znajde na poti.

 

IN KADAR SLIŠITE »NE«, JE TO SATAN. DOJEMATE TO? KER BOG NE BO REKEL NE.

 

Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Kor 1:20).

 

Zato če slišite NE, to ni Jezus. To ni Bog, ker On reče isto, kakor pravi v Besedi. To je satan, Zato zavrnite to. In ko naredite tako, pazite, kaj se bo zgodilo. 

 

Video ima podnapise v Srbskem jeziku: