Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 7/17

 

Curry Blake

  

Usposabljanje za Božansko ozdravljenje

  

7/17

 

 

Nekaj vprašanj imamo tukaj. Da vidimo.

Brat Curry, ali mislite, da so lahko deli duše ujeti od strani satana in njegovega cesarstva. Ali je potrebno, da bi bil nekdo visoko naučen glede tega, in da bi videl v duhu in to osebo osvobodil?

 

Verujem, da ljudje lahko izgubijo svojo dušo, in da so ujetniki iz strani satana. Ni potrebno, da bi bil nekdo zelo visoko duhovno izobražen, in ni vam potrebno tega duha videti z duhovnimi očmi, da bi to osebo osvobodili. Vse kar je potrebno je, da se zavedate, kakšno oblast imate v Kristusu. In jih lahko osvobodite, seveda. Amen!

 

In sedaj, če imate dar (razločevanja duhov) in lahko vidite v duhu – čudovito, nisem proti darovom. Vendar vam pravim, ne mislite, da ne morete osvoboditi te osebe, če nimate tega daru. Ker imate dar, Svetega Duha, ki tako ali tako vse dela. Amen!

 

Morate se zavedati, da so bili apostoli, ki jih je izbral Jezus, zelo neizobraženi, zelo slabo opremljeni in niso bili duhovno nadarjeni. In to lahko vidite v Evangelijih in v ostalih Pismih. Izbral je ljudi, ki jih nihče drugi nebi izbral, jih uporabil, jih učil in jim dal oblast, da so delali čudeže, da so delali to, kar so delali, pod in po Njegovi oblasti. Niso bili posebno nadarjeni, ali karkoli drugega. Imam še nekaj boljšega. Niso bili niti na-novo rojeni. V tem času, ko so bili z Jezusom niso niti še prejeli krsta v Svetem Duhu. Vse, kar so delali, so delali samo zaradi tega, ker jim je Jezus dodelil oblast.

 

Torej vse, kar vi mislite, da bi morali imeti, preden začnete delati, ni Sveto pismo. Vse kar potrebujete je srce, da pomagate ljudem. Ne religiozno srce, ki se drži tradicije, pravil in predpisov, temveč srce, ki želi pomagati ljudem.

 

Vprašanje:

Dragi brat Curry, opazil sem, da nimate molitve na začetku in na koncu predavanja. Ali obstaja kakšen razlog za to? Prav tako ni slavljenja. Kakšno je vaše mišljenje o pomembnosti slavljenja, in oboževanja pri ozdravljanju?

 

Torej, vi ste me vprašali. Jaz sem samo prebral vaše vprašanje.

 

Glede molitve; včasih ja, včasih ne, na začetku ali koncu poučevanja. Je potrebno in ni potrebno. Kakor ste opazili, sem molil za ljudi vso predhodno noč. Vem, da to ni molitev, o kateri govorite vi. Vem, da gre za molitev na začetku in na koncu, kot otvoritvena in zaključna molitev. Naj vam rečem iskreno, lahko to naredimo in včasih to naredim, včasih pa ne. Če naredim to, čudovito, če pa ne naredim, ne moti to niti mene, niti Boga. Kar se tiče molitvenega življenja se vam bo mogoče zdelo čudno.  Jaz ne preživljam ure in ure, na kolenih v molitvi. Toda nikoli ne zaključim molitve. Moje življenje je ena sama molitev.  Moje življenje je molitev. Z Bogom govorim kakor z osebo, ki stoji poleg mene. To je kakor da imate telefonski pogovor, ko nikoli ne spustite telefonske slušalke. Neprestano ostajate v kontaktu.

 

Toda vmes obstajajo v mojem dnevnem molitvenem življenju posebne, vstavljene molitve, ko molim za nekoga, ali za nekaj, vendar so to molitve znotraj mojega življenja. Vendar se trudim, da moj pogovor z Bogom ni prekinjen, tudi če se pogovarjam z nekom. Zavedam se, da Bog vse posluša. Zato se trudim, da se z njim – njimi pogovarjam, kakor bi se pogovarjal z Bogom, ali kakor bi se pogovarjal z njim v Božji prisotnosti, ker sem v Njegovi prisotnosti. On je v meni. Amen! Razumete?

 

Enkrat, na enem od srečanj, sem razjezil ljudi na sestanku, ker nisem na začetku molil. In ko je bila čas za odmor, so odšli k človeku, ki je gostil predavanje, in mu rekli, da jaz že nisem od Boga, ker nisem otvoril srečanja z molitvijo, niti ga zaključil pred odmorom, z molitvijo. Odšli so in izgubili smo jih. Rekel sem ostalim; oprostite, ampak to je verjetno dobro, kajti če jih je to razjezilo, bi jih stvari, ki sem jih povedal kasneje, še bolj razjezile.

 

Če ste tako hitro prizadeti, potem vam lahko rečem, da je mogoče bolje, da odidete, ker ta celotna stvar, sploh ni bistveno pomembna. Bog me ni izbral zaradi moje taktičnosti, ali zaradi mojih mnogih manir, s katerimi postopam z ljudmi. Vendar če pogledamo nazaj, in ne uporabljam tega kot izgovor, večina ljudi, ki jih je Bog uporabljal, niso bili vedno ravno simpatični. Bolj jih je zanimalo to, da preživijo čas z Bogom, kakor z ljudmi. Pogosto so gledali na ljudi bolj kot na motilce v svojem odnosu z Bogom.  Podobno je bilo s Smithom Wigglesworthom.

 

Dr. Lake je bil malo bolj drugačen. Od njega sem se pravzaprav naučil, moliti. Zahvaljujoč njemu,  in temu, kar je učil, kar se tiče molitve, da bi moral pred odhodom, kamorkoli je šel, najprej moliti. On pa je rekel, da njegovo življenje in služba niso bili  primerni, za takšen življenjski stil. Tako mu je Bog pokazal kako naj moli, medtem, ko je hodil. Če hočem biti iskren, moram tudi jaz tako živeti.

 

Na primer, če bi moral moliti eno uro, pred srečanjem, da prejmem maziljenje ali nekaj takšnega, potem nebi preživljal časa z vami. Toda obstaja čas, ki ga preživim v molitvi, seveda. Obstaja tudi čas, ko sem sam, ko se lahko sprehajam in molim. Dejansko mi ni pomembno kje se sprehajam. Res mi ni pomembno. Lahko se sprehajam po gorah; sedaj živimo v Denverju, tako da občasno odidem v planine, lahko grem na tržnico, in se tam sprehajam in molim. Včasih grem na sprehod po koncu srečanja. Rad se sprehajam.

 

Ja, preživljam čas v molitvi, toda to ni; ne koristim tega na nek slab način, ali kaj podobnega, toda če bi mislil, da to delam, bi popolnoma prenehal s tem. Jaz ne uporabljam molitve ali oboževanja, da bi zmanipuliral Boga, oziroma ga prisilil, da nekaj naredi. Molitev in oboževanje koristim za to, za kar so namenjeni. Molitev je skupnost z Bogom, preživljanje časa z Bogom v molitvi, skupnost z Bogom.

 

Jaz ne želim, da me Bog vidi kako prihajam k molitvi, in si misli: »Kaj spet hoče od mene?« Jaz ne prihajam k Bogu, le zaradi tega, da bi nekaj dobil. Jaz imam skupnost z Njim in stremim k temu, da imam več in več Božje narave, karakterja in Duha, raje, kakor da bi prihajal pred Njega, da nekaj dobim. Jaz sem že blagoslovljen z vsakršnim duhovnim blagoslovom. Zares, nič mi ni potrebno iskati od Boga, kar že nimam. Živim v tej polnosti. Verujem v to. To, kar potrebujem je tukaj, ko potrebujem.

 

Oboževanje je ista stvar. Zavračam to, da bi uporabljal oboževanje, da bi prisilil Boga, da se pojavi, ali da bi On nekaj naredil. Slavljenje, posebno pri ozdravljanju, vem, da je tu marsikaj. Vem, da so bili ljudje ozdravljeni, medtem ko so igrali inštrument. Temu se lahko na nek način reče dar. In to je v redu. Tehnično gledano, to ni Svetopisemski način ozdravljenja. Nisem proti temu, toda našli boste, da običajni kristjani ozdravljajo na takšen način, ne pa ljudje na ulici.

 

Marko 16 in v osnovi tega, kar delamo, DHT  in to kar tukaj učimo, je za ulico in za ljudi, ki niso kristjani.

 

Prvih 300 let  krščanstva ni bilo ničesar, kar bi se imenovalo služba ozdravljanja v cerkvi. To kar mi sedaj delamo, vrste, ki jih imamo tukaj, to tehnično ni po Pismu. Bog nam dovoljuje, da to delamo. Prav tako tudi nedeljska šola ni Svetopisemska. Vendar Bog to uporablja in pušča, da to delamo, da poučujemo ljudi, itd. Samo zato, ker nekaj ni v Pismu še ne pomeni, da tega ne smete delati. Če pa bi bilo nasprotno Biblijskem učenju, potem to ne delajmo.

 

Zanimivo, sedaj imamo šestero-vrstno službo, namesto petero-vrstno službo. Razumete? Vodje slavljenja v Svetem pismu niso službe, V Efežanom je to opisano. Mi pa  pravimo, da če nimamo službe slavljenja, potem ne moremo imeti cerkve.

 

Jaz nisem proti slavljenju. Toda mi smo od tega naredili nekaj, kar nikoli nebi smelo biti tako. In sedaj pravimo: »Ne morete delati tega, kar Biblija pravi da naj se dela, če nimate nekaj, kar Biblija nikoli ni rekla, naj imamo.«

 

Mnogo tega, kar sem izvedel, sem izvedel nekako slučajno, če želite to tako poimenovati. Siguren sem bil, da je Bog videl, kaj prihaja, toda jaz nisem, zato jih imenujem »naključne.«

 

Ena od stvari katere sem se naučil, posebno v povezavi z ozdravljanjem,  ja, da imamo tako veliko tega, za kar mislimo, da moramo imeti, da bi bili ozdravljeni. In spoznal sem, da nič od tega ni resnica. Jezus ni imel orkester slavljenja, ki bi šel za njim skozi Galilejo, da naredi atmosfero, da On lahko dela čudeže. On sam je bil atmosfera.

 

Jaz na primer bi moral biti podoben liku Kristusa. Moj lik bi morali biti bolj in bolj podoben Njemu. Ne manj in manj. In če nekaj ne morem najti v Njegovemu življenju, tega ne želim niti v svojem življenju. To ne pomeni, da ga ne slavim. Če bi sedaj vstopili v mojo sobo v motelu, imam CD prenosnik s CD-ji. In verjetno 80 % od tega, so CD-ji s slavljenjem. Torej poslušam to in slavim v tem smislu, toda slavljenje ni samo poslušanje slavilne glasbe. To lahko delate tudi brez glasbe. Vaše celotno življenje bi moralo biti slavljenje, to kar delate vsak dan. Ne to, kar delate eno uro pred srečanjem, ali samo ob nedeljah. Pravzaprav, če je to edini čas, ko slavite, potem ne slavite.

 

Slavljenje ni dogodek. Slavljenje je življenje. Zato, kar se tiče tega, ali mi je potrebno slavljenje zaradi srečanja za ozdravljanje? Ne. Zakaj? Zato, ker Jezus tega ni imel, čeprav je imel nekaj zelo dobrih srečanj za ozdravljanje. Ali ni tako?

 

In sedaj: »Ali lahko imate slavljenje?«  Seveda. Ali lahko moti? Lahko. Ali lahko prinese kaj dobrega? Da, lahko. Toda morate se spomniti, da na ulici ne boste imeli slavljenja. (Vsaj običajno ne). Če vstopite v prodajalno, ne boste mogli izvleči svojega CD predvajalnika  in reči: »Ali lahko spustite to. Služil bom z ozdravljenjem kakšne tri ure.« Ne bo šlo.

 

Vidite, to, kar poskušam narediti, in veliko tega je, kakor sem rekel, prišlo slučajno, vsaj videti je, da je slučajno, da sem naletel na nekatere stvari.

 

Vidite, Winston Churchill je enkrat rekel: »Ljudje se mnogokrat zataknejo z nogo v Resnico, toda hitro se poberejo in nadaljujejo pot, kot da se ni nič zgodilo.« Na žalost, je to včasih res. Kot da se ni nič zgodilo. Na žalost, to je včasih resnica.

 

Ko sem bil v borilnih veščinah in razlog, zaradi katerega sem bil, da, ko sem imel devet let sem se boril z boksarjem, ki je imel zlato rokavico in mi je polomil nos. Rekel sem si, nikoli več se mi ne bo kaj takega zgodilo in res se mi ni, ker sem prestopil v borilne veščine. Bolj sem bil vnet za borbo z golimi rokami, toda bolj kot je napredovalo, sem vstopil v nek trening z orožjem .Ko sem šel v vojsko sem bil strelec in moral bi iti v šolo za snajperiste, preden se je Bog začel ukvarjati z menoj, ko sem izšel iz vojske in začel služiti skozi Evangelij.

 

Bil sem v borilnih veščinah sta bili moji specialni orožji nož in palica. Vedno sem uporabljal ali eno palico ali dve, ali en nož ali dva. Kratek nož ali dolgi nož. Ali meč. Takšne stvari. Če je bilo nabrušeno sem še bolj užival. Zanimivo je, ko sem prišel sem, veste, s seboj vedno nosim žepni nož. Vedno. Sedaj je ta nož orodje, ni več orožje. Vedno imam nož, toda ko sem vstopal v avion sem moral svoj nož odložiti na čekiranju, ne v svojo ročno prtljago. Ko sem odhajal sem nosi svojo osebno prtljago. Pri izhodu iz doma, se mi je eno od kolesc zlomilo, zato sem se moral vrniti, ter vso prtljago premestiti v drugi kovček. In ob tem sem pozabil prenesti svoj nož in ostal je doma v kovčku.

 

Prišel sem na avion, se spomnil, poklical ženo, da preveri, in bil je tam. Jaz pa: »Ahh!« To je najbolj dolgo obdobje, ko sem hodil kjerkoli brez svojega noža v žepu v času 30 let.  Zanimivo je, da ko sem prišel sem, sem spoznal, da so noži tu pri vas ilegalno orožje. Posebno če ga nosite v žepu. Nisem vedel tega, toda videl sem znak, ki to prepoveduje. Tako da je očitno, da me Bog varuje, da me nebi ujeli, medtem, ko sem tukaj. Ker če bi ga imel, bi ga nosil s seboj.

 

Začel sem proučevati borbo z noži in palicami, in nato sem začel poučevati borbo z noži in palicami. Dojel sem, da bi moralo biti orožje samo podaljšek telesa. Toda čez nekaj časa sem dojel, ko sem vse bolj treniral borbo z noži in palicami, bolj, kakor bitko z golimi rokami, kaj se bo zgodilo, če se bom kdaj znašel v situaciji, ko vsega tega ne bom imel ob sebi, ali ko bom razorožen. In potem sem to orožje odstranil iz načina mojega treniranja, ker sem hotel odstraniti vse, kar bi mi lahko bilo odvzeto.

 

Ko me je Bog privedel v službo, in me začel koristiti in učiti glede službe ozdravljanja in vsemu, kar spada zraven, sem začel opažati, da kristjani delajo isto; imajo stekleničko z oljem, imamo molitveno platno, imamo razne vrste stvari, glasbo, slavljenje, molitev, vse to, kar je pravzaprav dodatek, za katerega mi mislimo, da ga moramo imeti, da bi služili bolnim.

 

Vrnil sem se v Sveto pismo in videl, da Jezus ni imel nič od tega. In tako sem se začel osvobajati vsega tega. Tako da kar koli se zgodi, mislim, ko pridete do tega, v enem trenutku vam je lahko vse to vzeto. In če se ozdravljenje lahko zgodi samo po predhodnem maziljenju z oljem, in če vam odvzamejo olje, ste vi nekoristni v Božjem Kraljestvu, ko gre za ozdravljanje. Zato sem se odločil, da se ne naslanjam več na olje. In tako sem ga prenehal uporabljati.

 

Potem sem videl molitveno platno, in se otresel tudi tega. Lahko vam dam čudovita pričevanja o molitvenem platnu. Zanimivi čudeži so se zgodili skozi to. In kakor je z vsem drugim, je tudi s slavljenjem. Imamo stvari, ki nam lahko prinesejo dodatno pomoč, toda na žalost jih mi spremenimo v bergle, in mislimo, da brez njih ne moremo biti uspešni.

 

Tako sem se začel osvobajati vsega, kar ni bilo absolutno potrebno. Kajti če sovražnik ve, da morate imeti olje, se bo pobrigal, da ga nekdo pozabi prinesti. Če ve, da je edini način, da lahko služite, da pridete v Duh, skozi slavljenje, ugotovite, kaj se bo zgodilo. Povzročil bo, da skupina za slavljenje zamudi na srečanje, ali na primer, da zmanjka elektrike. To se nam je dogajalo velikokrat. Sovražnik bo naredil vse, kar je mogoče, in vse, za kar ve, da se vi naslanjate na to, da vam to vzame. Zato ga vi udarite preden udari on vas. Osvobodite se vsega tega, in potem vam ne bo mogel ničesar vzeti.

 

In enkrat, ko lahko delujete funkcionalno in učinkovito brez česar koli, potem ni več pomembno, kaj on dela, ker vas ne more zaustaviti.  Amen! V Svetem pismu, posebno v Novi zavezi, ne boste našli nič, posebno v Novi zavezi, glede povezave slavljenja in ozdravljanja, oziroma da je slavljenje neobhodno za ozdravljenje. In sedaj, ali ni veliko slavljenja po tem, ko ste ozdravljeni?« Toda ne pred tem. V najboljšem primeru je bilo to v Stari zavezi, pa tudi takrat to ni bila normalna metoda ozdravljanja. Videli boste, ko bomo šli naprej. To je ekstremno enostavno. Ekstremno funkcionira.

 

Vse kar delam je to, da vam odvzamem vse vaše izgovore, tako da vam ne preostane nič drugega, kakor da ste poslušni. Amen!

 

V Svetem pismu se nič ne govori o molitvi pred srečanjem. Ni ničesar o tem, da se moli za bolne, ko se pride do Marka 16.  Morate dojeti, da obstaja molitev v cerkvi, in obstaja molitev za nevernike. V Svetem pismu se le dvakrat omenja,  takšno služenje.

 

Marko 16 govori o tem, da bodo verniki polagali roke na nevernike, in da se bodo oni »opomogli.« Ne pravi »molili« To ste vi vključili notri. To je neka dodatna stvar.  Zato pravijo: »Ali moram dobiti dovoljenje, da za nekoga molim, preden ozdravi?« Ne, ni vam potrebno moliti. Vse, kar je potrebno je, da ga dotakneš. Veste kako lahko se je nekoga dotakniti?

 

Rečeš samo: »Pozdravljen, moje ime je . . . in mu podaš roko.« Kaj bodo storili. Isto stvar. Podali vam bodo roko. In to je že eden od načinov »polaganja« rok.  Vi pa pravite, to pa že ni polaganje rok. To mora biti tako in tako.  Ali res? Vrnite se v Sveto pismo in ga proučite. Vsakič, ko se govori o tem, da nekdo polaga roke in kako so to naredili je: »Prime ga za desno roko . . . .« Vsakič.

 

Ko sta Peter in Janez šla v hram, brali smo o tem včeraj, je Peter iztegnil svojo roko k hromemu, ga prijel za roko in ga dvignil. Ali ni tako? To berete znova in znova. Prime ga za roko, ali kakor je naredil Jezus, dotaknil se je roke. (Petrova tašča). Mi pa smo vse sprovedli v to, kar sploh ni v Svetem pismu. In potem se sprašujemo, zakaj ne deluje.  To je, kakor da nekomu rečete: »Polnim svoj rezervoar za bencin, toda avto spet noče vžgati.«  S čim ga pa polniš?« »Z vodo!« Ali vidite? In potem se jezite na proizvajalca avtomobilov. Toda to je zato, ker dodajate nekaj, kar On ni rekel, da delate.

 

 

In potem ne deluje in vi želite vedeti zakaj. Zelo enostavno je. Vrnite se k preprostosti Evangelija, in delajte le to, kar je Jezus rekel, da naj delamo. Ali sem jaz proti slavljenje? Ne. Toda ko smo bili v cerkvi, ko smo imeli cerkev v Dallasu, sem imel najprej slavljenje, ljudje pa so prihajali na zadnjih 30-40 minut. Naše služenje se je začelo ob 15 uri. Dali smo možnost ljudem, da nas obiščejo iz drugih cerkva.

 

Začeli smo ob 15 uri in imeli slavljenje do 15:30 oziroma do 15:45, toda ljudje so prihajali ob 15:45. Na koncu smo se utrudili od tega, ker so slavljenje razumeli le kot reklamni pano v kinu. In odločil sem se, da bom začel s pridigo ob 15 uri.

 

Naslednjo nedeljo sem začel pridigati ob 15 uri in poglejte, kaj se je zgodilo. Nekateri so zamudili in se razjezili, toda rekel sem jim, morali bi priti ob pravem času. Oni pa so rekli: »Mislili smo, da boste imeli slavljenje, kakor običajno.« »Ne,« sem rekel.

»Rekel sem, da bomo imeli ob 15 uri pridiganje, po tem pa slavljenje. Po tem, ko vam bom govoril o tem, kaj pravi Božja Beseda za vas, kaj je Bog naredil za vas, potem boste imeli nekaj, za kar mu boste lahko hvaležni.«

 

In od takrat naprej smo imeli slavljenje na koncu bogoslužja in bilo je presenetljivo, ker potem smo začeli moliti za bolne in imeli slavljenje. Medtem, ko sem molil za bolne, je bilo slavljenje. Dve stvari istočasno. Takrat smo lahko ostali tam in slavili pet ur. Ljudje so pač odhajali takrat, kadar so hoteli.

 

Kar se mene tiče, nima slavljenje nič s tem, da prejmete ozdravljenje. Celotna zamisel s tem skupnim slavljenjem je zaradi tega, ker vi verujete, da uspeva. V Svetem pismu ni ničesar, kar bi govorilo o nujnosti tega, posebno pa ne v Novi zavezi. Zato jaz tega ne delam, ker tega ni na ulici. In tukaj, v tem poučevanju gre za ulico.

 

Tako se v Markovem Evangeliju 16, govori o polaganju rok na bolne nevernike, v Jakobovem evangeliju pa, da pokličete starešine cerkve in vas pomazilijo z oljem. To je to. STAREŠINA BO MOLIL MOLITEV VERE, NE BOLNA OSEBA. MOLITEV, KI JO MOLI STAREŠINA, BI VAM MORALA PRINESTI OZDRAVLJENJE.

 

Samo na teh dveh mestih se govori o molitvi, za bolnike, in to je za nevernike, ali za na- novo spreobrnjene kristjane, in ne za vernike. Vernikom ni potrebna molitev za ozdravljenje. Njim je potrebno, da jih nekdo dotakne.

 

Da ponovim, opazili boste, da jaz verujem Svetemu pismu natanko tako, kakor je napisano. Nič ne dodajam, niti ne odvzemam.

 

Vprašanje:

»Toronto blagoslov (smeh na bogoslužju) Rodneya Howarda Browneya, ali je to od Boga? Če je, kateri tekst iz Svetega pisma to podpira?

 

Prvo in prvo Rodney Howard Brownie ni moj služabnik. Gospodov je. Nimam kaj reči o njemu. To je med njim in Bogom. Enostavno tako. Če bi bil moj služabnik, bi mogoče imel kaj za reči, Toda ni. Kar se tiče tega, ali je to od Boga? Ljudem je nudena pomoč, očitno. Jaz osebno nebi odšel na njegovo srečanje, iskreno rečeno. Drugo je na nek način povezano s tem. Dojemite, nisem proti njemu. Moj čas mi je zelo pomemben in lahko se smejem doma, v svojem domu. Resnično, nikoli nisem imel tako dobrega časa z Gospodom v cerkvi, kakor doma. Zato mi ni potrebno oditi v cerkev, da bi  me nekdo dotaknil, ker sem že dotaknjen.

 

Veste, ne preziram ga, vsi mi imamo različne službe. Nekaj dobrega je izšlo iz vsega tega. Nekaterim ljudem je bilo potrebno to, drugim to. Problem je le v tem, če gre v neki smeri predaleč in tam ostanete. Toda če ga Bog vodi tja, potem je to dobro.

 

Toda mene Bog ni vodil, da grem na katerega od njegovih srečanj. Nekateri ljudje, ki jih poznam, s katerimi sem bil dober prijatelj, so se njihova življenja na njegovih srečanjih zelo spremenila. Obrnila, zares obrnila, in danes so goreči za Boga, ker so bili na njegovih srečanjih. Torej ni nobenega problema s tem, kar on dela. Toda jaz nisem takšen. Toda če ste vi takšni, nič hudega, nisem niti za niti proti. Nekateri pravijo jaz sem »Apolov«, jaz sem »Kefov.« Sami se odločite.

 

Kar se tiče slavljenja, je podobno. Uporabljamo to včasih, do neke stopnje, toda včasih bolj moti, kakor pomaga. Tako da če slavljenje je, čudovito in če ga ni, nič za to. Eden od razlogov, da nimamo slavljenja na teh srečanjih je ta, ker smo to pripeljali do stanja nujnosti. Konstantno dobivate informacije, vse tri dni, če bi imeli slavljenje, bi se to moralo začeti eno uro prej, ali pa da začnemo s poučevanjem eno uro kasneje, ker moramo s časom, ki ga imamo na razpolago, pokriti temo poučevanja, ki jo nameravam podeliti z vami. Gre samo za to, in ne za to, da jaz slavljenja ne želim.

 

Zavedajte se, da sem tukaj za kratek čas, tako da lahko imate slavljenje ob času, kadarkoli vi želite. Upam, da razumete moje srce. Imeli boste ogromno časa za slavljenje, ko bom jaz odšel. Moram modro izkoristiti čas, medtem, ko sem tukaj, da vam nudim čim več od tega, kar  želim podeliti z vami. Da vam nudim informacije, ki jih boste lahko odnesli s seboj domov in vam bodo pomagale, to praktično uporabiti. Upam, da me razumete. Zato tako delam, kot delam. Dejansko pa nisem proti slavljenju.

 

Vprašanje:

Ko ozdravljamo bolne in molimo za ljudi, kako pomembna je podpora v molitvi iz strani posrednikov?

 

Aha, spet. Evo problema.

 

To, kar jaz delam, kar sem se naučil in kar uspeva – to nisem dobil v cerkvi. Tega nisem dobil zaradi sedenja v cerkvi. Nisem to dobil zaradi odhajanja v cerkev, vsako nedeljo. Nisem to dobil na takšen način. Jaz sem šel za tem.

 

Hčerka mi je umrla. Ona je odšla. Torej nisem ji pomagal, vendar sem vedel, da njena smrt ni bila Božja volja. Vedel sem, da Bog tega ni naredil. Vedel sem, da to ni bilo dobro. Vedel sem, kako boleče je bilo to zame in za mojo ženo. In zato sem sklenil, da bom poskrbel, da nikogar ne bo bolelo, tako, kot je naju. Zato sem stremel k temu. Po njeni smrti nisem prenehal proučevati o ozdravljanju. Moje stremljenje k temu se je še povečalo.

 

Vedno sem govoril tako: »Če želiš iti za Bogom, se boš moral v nekem trenutku odločiti da boš moral iti naprej sam. (Tu ne misli sam brez Boga, ampak sam brez ljudi, ker te ne bodo razumeli). In na koncu se res zgodi tako.

 

Cerkev je običajno oblikovana glede na najmanjši skupni imenovalec. Zato se ljudje v cerkvi ne naučijo veliko. Ker takoj ko vstopi neodrešena oseba, avtomatično usmerimo službo, da pridobimo izgubljenega, namesto da dvigujemo in izgrajujemo Kristusovo telo. Ne pravim pa, da je to pravilno ali nepravilno. To je samo moje razmišljanje. Morali bi obstajati dve srečanji. Eno za vernike in eno za nevernike, kjer bi se osredotočali na pridobivanje duš. In prav tu, na srečanju nevernih, bi se morale odvijati in tudi dogajati demonstracije ozdravljanja. Kajti Božja sila, ki bi se ob tem izkazovala, bi nevernikom razodevala Božjo moč, da obstaja Bog, ki ga je vredno slediti. Nebi bilo potrebno, da hranimo znamenja in čudeže za srečanja vernikov. Vernikom niso potrebna znamenja in čudeži. Verniki bi morali biti tisti, ki bi delali znamenja in čudeže, skozi delovanje Božjega Duha v njih.

 

Toda žal se v cerkvah pogosto dogaja, da se prilagodimo najnižjemu skupnemu imenovalcu. Zato ni prave rasti v cerkvah. Tako je bilo tudi tam, kjer sem bil jaz. V cerkvi se nisem naučil ničesar o ozdravljanju. Niti malo se nisem naučil o tem.

 

Zato sem preživel mnogo časa sam. V nekem trenutku sem se odločil, pravzaprav prebral sem neko knjigo, ki me je napeljala na to; in cela knjiga je bila zelo dobra, kjer je pisec dal trditev, ki je govorila: »Ne bodite duhovni avto-štoparji.« In tega se nisem mogel nikoli otresti. To je ostalo v meni.

 

In takrat sem se odločil, karkoli mi je Bog obljubil, si bom to priskrbel. Dojemate to? To ni bilo zaradi duhovnega ponosa ali česa podobnega. Bila so obdobja, ko sem šel skozi nekatere stvari in se boril z njimi, ko so klicali v vrsto za ozdravljanje, jaz pa se na to nisem odzval. Zakaj. Ker sem se odločil, da to, kar potrebujem, lahko dobim s svojo lastno vero. Ker če je ne morem dobiti zase, kako jo bom lahko dobil za druge. Tako sem razmišljal o tem.

 

To je bilo preden sem dojel zakon setve in žetve, in odšel moliti za druge bolne ljudi, da če si bolan, da najprej ozdraviš samega sebe. Takrat tega še nisem popolnoma dojel, a sem se boril skozi vse to, z vero. Ker sem vedel, da ko bom sposoben to dobiti za sebe; ozdravljenje, bom to lahko naredil tudi za druge. Zato ne želim biti duhovni avto-štopar in ne želim, da drugi ljudje bojujejo bitke zame, namesto mene.

 

Pravim vam, moj pastor, če bi kdaj koli šli k njemu, posebno k pastorju, pri katerem sem začel, in bi ga vprašali kolikokrat sem prišel naprej, zaradi molitve, svetovanja, ali česar koli drugega, bi vam rekel: »Ne morem se spomniti, da je Curry kdaj koli prišel naprej zaradi molitve ali zaradi svetovanja.« Zakaj? Zato, ker sem se enostavno potopil v Božjo Besedo in se držal tega, kar pravi. Ne pravim pa, da nisem delal tudi neke neumne stvari, za katere si ne želim, da bi jih delali tudi vi. Na dolge steze, v nekaterih primerih, je bolelo, medtem ko sem prehajal skozi razne stvari, vendar sem dobil rezultate. In prav zaradi tega lahko stojim tukaj. In jaz vam pravim: »Nikoli ne boste šli čez karkoli, kar ne morete premagati, če imate Božjega Duha.« Ker Božji Duh je v vas – in On je tisti, ki to premaguje. Vse, kar je potrebno Božjemu Duhu je nekdo, ki bo stal dovolj dolgo, da pride odgovor do njega. Večina ljudi žal odneha, še preden odgovor pride do njih.

 

Večina ljudi ima toleranco na bolečino, da bo prenehala prej, preden padejo v nezavest ali odnehajo. Prešel sem skozi situacije, v katerih dobesedno, če nebi prišlo do olajšanja, bi se onesvestil. Lahko bi to delal na bolj pravilen način.

 

Razlog zakaj odgovarjam na ta vprašanja je to, ker želim nekako, da ta vprašanja odstranim s poti. Dobra vprašanja so; resna. Dejansko vam ne gre samo za to, da se začnete pričkati. Nekateri ljudje pišejo vprašanja, ki niso prava vprašanja, ampak želijo samo izpostaviti svoje stališče. Nekako tako. Če preberem kaj takšnega, ne bom niti odgovoril. Delal bom z vami, in čas mi glede tega ni pomemben, da boste le doumeli. Ker glavno je to, da se vam to umakne s poti. Da greste lahko naprej.

 

Včasih, ne glede na to, kaj se učite, dokler ne umaknete vprašanja iz poti, ne boste napredovali. Ljudje običajno ne poslušajo, kar jim govorite. Zato odgovarjam na tako veliko vprašanj. To sem sprejel od Dr. Sumralla. Tudi on bi vzel vprašanja in nanje odgovarjal.

 

Prvič, ko je vzel vprašanje v roko, je rekel: »Lahko bi ga prebral na glas, in odgovori z Božjim Duhom.« Rekel sem, Če je on lahko to storil, in če je v meni isti Duh, lahko to storim tudi jaz. Samo to, da sem odgovoril na vaša vprašanja, še ne pomeni, da sem vedel odgovor nanj, še preden sem ga prebral. Včasih se zgodi, da medtem, ko ga berem, me vem odgovora nanj, dokler ne odprem ust, in odgovor ne izide iz njih.  To je Sveto pismo. To delam za sebe in za vas.

 

Naslanjam se na Svetega Duha. Ljudje ne verjamejo v naslanjanje na Svetega Duha. Jaz verujem vanj bolj kakor vi. Ljudje ne verujejo, da mi verujemo da smo vodeni od Svetega Duha, in to bolj kakor vi.

 

Vidite, vi verujete, da ste občasno vodeni s Svetim Duhom. Jaz verujem, da me On vedno vodi. (Rimljanom 8:14). To je tekst, ki ga mnogi izvlečejo iz konteksta. On pravi: »Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi.« Ljudje mislijo, da se to dogaja v določenih časih, kadar Bog pride nanje. Toda v Grškem originalu pomeni to: »Kateri so stalno, dosledno vodeni z Duhom, so Božji sinovi.«

 

Želim biti zelo iskren. Poglejmo to na dva načina. Prvič, ti ni periodično vodstvo. (Občasno). To je stalno vodstvo. Biti vedno voden. To je to, kar verujem. Rimljanom 8:14 ne govori o tem, da bi morali biti vodeni, da bi nekaj naredili, ampak biti voden, da se križajo (omrtvijo),  dela telesa (mesa).

 

Ni vam potrebno biti vodeni, da polagate roke na bolne. Vam je že zapovedano, da to delate. Zapoved pomeni, da delate, ne da čakate na novo zapoved, da delate. Že sama zapoved v sebi vsebuje vodstvo. Če ga ne vsebuje, potem ni zapoved ampak le predlog. Če pa pravi: »Delaj to«, pomeni to, da naj to delamo brez nadaljnjih vprašanj ali potrditev.

 

Celotno poglavje govori o morjenju telesni del.

 

Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z Duhom morite dela telesa, boste živeli. (Rimljanom 8:13).

 

Da ste Božji sin veste po tem, ker ste umorili telesna dela. Telo samo po sebi nebi delalo proti sebi. To je delo Svetega Duha v nas. On nas vodi v to. In po tem veste, da ste sin. Za to gre. Za to gre v Rimljanih 8. Morate prebrati celotno poglavje. Pravzaprav sem učil o Rimljanih 8. Rimljanom 8:28 pravi: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.« Nekateri preberejo samo prvo polovico stavka, in pravijo: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.« Sveto pismo ne pravi samo to. Ne za vsakogar, ne za dobre, za vsako osebo. Dojemate?

 

Veste, ko ljudje dobijo neko bolezen in o tem je tukaj govora, ali nam ta tekst dovoljuje da verujemo, da Bog LAHKO ali DA BO, izkoristil bolezen, za povečanje Svoje slave?«

 

Obstaja razlika med »MORE«, »BO«, »DELA«, in podobno.

 

Božja volja je zelo jasna. Bog želi, da vam je dobro. Bog želi, da ste zdravi in želi, da ste dober primer, tako da lahko naredite, da bodo tudi drugi dobro in da bodo zdravi.

 

Vsak šef si želi, da bi bili njegovi zaposleni zdravi. In Bog ni neumen. On ve, da zdrav delavec lahko naredi več, kakor bolan. Amen! Zdrav delavec gre lahko dlje. Nam pa je zapovedano, da grem po vsem svetu. Ljudje, ki so kakor z lisicami zvezani z zdravili, ne morejo tega storiti, posebno če jih vnaprej ne naberete in odnesete s seboj. Dojemate?

 

Torej, bolezen in nemoč, glede na to, da se moramo nasloniti na naša lastna zdravila, ne morejo biti Božja volja, ker bi vam to preprečevalo, da izpolnite Veliki nalog.

 

V tem tekstu je govora o tem, da Bog pripomore k dobremu tistemu, ki ga ljubi in ki je poklican soglasno z namero, ki jo ima Bog z njim. Torej, če Boga ne ljubite, ne bo vse šlo vam v dobro. Dojemate?

 

Nekateri ljudje pravijo: »TA ČLOVEK JE SLAB, in Bog mu je zaradi tega dal raka.

 

Slišal sem zgodbo o človeku, ki je rekel: »Veste, bil sem bolan, in umiral sem, in ko me je Bog premagal z rakom, sem prišel končno k Gospodu.«

 

Dobro, najprej predpostavljajte, da vas je Bog postavil sem, da bi prišli k Njemu. In če se je tako zgodilo, ste bili pred tem res neumni, da niste prišli k Njemu, ker ga niste ljubili, ker mu niste sledili. To je res neumnost. In zaradi tega in sredi tega, ste zboleli. Dobili ste raka, ali karkoli. Torej, sredi svoje bolezni ste prišli k pameti in se obrnili k Bogu. Dobro? To je alarm. Ne skrbite okoli tega.

 

Zanimivo je, poteka srečanje, prinašam resnice iz Božje besede in prileti mušica, kar tako, od nikoder. In vi kar naenkrat gledate to mušico, kakor da še nikoli v življenju niste videli mušice. Kakor da šele sedaj odkrivate skrivnosti univerzuma. In ljudje sedijo in gledajo mušico. In potem eden pravi: »Ali vidiš mušico?« Vidim.

 

Enkrat sem imel srečanje v dvorani nekega motela. Prišla je nevihta in zmanjkalo je elektrike. Nastala je popolna tema. Vsi so postali prestrašeni. Večina je hotelo oditi ven in oditi domov. Jaz pa sem jim rekel: »Menda si ja ne želite v tem vremenu oditi ven?« Ostanite kjer ste. Čez nekaj minut se bo elektrika vrnila. Edina svetloba v sobi je bila znak »IZHOD« Samo to. Nič se ni videlo. Šel sem proti temu znaku, odprl Sveto pismo in nadaljeval z branjem in nadaljeval s pridiganjem, vse dokler se ni spet prikazala svetloba. Zakaj bi dovolil, da me prekine pomanjkanje elektrike. Pridigate lahko tudi v mraku. Tudi če nebi mogel brati iz Biblije, bi lahko pridigal iz Biblije celih 12 ur. Citiral bi Sveto pismo, pridigal Evangelij. Enostavno.

 

Ker ne morete, ko pride stiska, reči: »Da vidimo, kaj pravi Sveto pismo v povezavi s tem?« Takrat bi bili že premagani. Ko pride stiska, mora biti že vse pripravljeno v Duhu, mora priti iz vaših ust in mora teči.  Tako bi moralo biti. Vi morate biti tako polni Besede, da ko odprete usta, da se sama izliva iz vas.

 

Vam nebi bilo potrebno reči: »Da vidim, kaj pravi Božja beseda o tem?« Ne. To mora biti del vas. Če bi vas moral prisiliti, da naredite nekaj, medtem ko sem tukaj, bi bila najboljša stvar, da se zaljubite v to Knjigo. Če se boste zaljubili v to knjigo, bo ona poskrbela za vas. Amen!

 

Ne govorim o črki, kakor farizeji. Govorim o razumevanju Knjige, o razumevanju tega, kaj je Bog mislil s to Knjigo. Toda vnesite to Besedo vase, da bo Beseda lahko prihajala iz vas. Če bi mi kdo vzel mojo Biblijo, nebi mogel narediti, da bi bil zaradi tega tiho. Razumete? Ker obstajajo države, kjer so Biblije nezakonite. Jaz pa vseeno lahko odidem tja in jim pridigam Evangelij. To bi nam vsem morala biti resničnost.

 

 

Eden od razlogov zaradi katerega toliko poznam Sveto pismo je, ker je bil moj prvi pastor neobičajna oseba. Bil je pilot in bivši policaj iz Houstona. Bil je pilot in zaščitnik za »Srečne lovce«. Razumel je tudi ozdravljanje. Imeli smo majhno cerkev. Celotna cerkev bi verjetno lahko stala v tem srednjem delu stavbe, v kateri smo sedaj. Prihajal je ob nedeljah. Včasih ne da bi vedeli od kod. Nič nam ni rekel, vendar je naenkrat ugasnil luč in nato je v nas uperil baterijsko svetilko, in je rekel: »Daj mi citat.« In morali smo citirati citat iz Svetega pisma. In vsak je upal, da bo eden od prvih treh, štirih. Ker vse, kar je bilo preko te številke . . . Saj veste: Janez 3:16 je bil že izgovorjen, in Jezus je zajokal, je bil že zavzet (Janez 11:35). On pa samo: »Dajmo, dajmo. . .«

 

Govoril je, kako je bil na raznih mestih, kjer niso imeli Svetega pisma, in govoril je o času, ko bodo Biblije (celo v Ameriki), ilegalne. Rekel sem si: »Pametnejši bom od njih.« Odšel sem domov in si začel izpisovati stihe iz Svetega pisma. Vso Novo zavezo sem prepisal v zvezek. In potem sem dal te izpiske na polico, kajti če bi mi vzeli Biblijo, mi ne bodo vzeli zapisov iz nje. Nisem vedel, da ko sem jo prepisoval, je to prihajalo vame, do časa, ko sem to dokončal. Lahko sem citiral glavne dele.

 

Ko sva učila naše otroke, v našem domu, sva jima dajala hišno poučevanje, ker smo veliko potovali. Jaz sem jih učil zgodovino, ker zgodovino ljubim, posebno cerkveno zgodovino. In ena od stvari, ki smo jo zahtevali od njih je, da so prepisovali Novo zavezo. Ročno so prepisali celotno Novo zavezo. Najprej so jo tipkali, ker jih je moja žena učila tipkati, potem pa smo dojeli, da je moj sin odkril način, kako naj kopira in zalepi in potem smo dojeli, da je bolje, da pišejo na roko. To je bila samo ena dobra ideja.

 

Torej ni res, da vam bodo šle vse stvari na dobro, razen če ne ljubite Boga in če niste poslani soglasno z Njegovo voljo. V tem primeru bi šlo za to, da se vse ni dogajalo po Božji volji. To pomeni le, da je Bog nekaj, kar je hotel satan uporabiti za zlo, obrnil na dobro. To ne pomeni, da je Bog to naredil in ne pomeni, da vam je On to storil, da bi se obrnili k njemu. Ker spomnite se, kar je dobro za eno osebo, mora biti dobro za vse. Če bi šel Bog do te skrajnosti za nekatere ljudi, potem bi moral iti do te skrajnosti za vse ljudi. Če obstaja ena oseba, ki ni imela raka, in se je obrnila k Bogu, vendar se ni spreobrnila, ni dobila raka, umrla je in odšla v pekel, bi bila to Božja krivda, ker ni uporabil vseh sredstev, da bi jo rešil.

 

To je nekaj, kar sem se naučil od Dr. Sumralla. Kar je dobro za enega, mora biti dobro za vsakega. Zato homoseksualnost ne more biti dobra. Če bi bila dobra za enega, bi morala biti dobra za vse. Vendar homoseksualnost ne more biti dobra za vse, ker če bi bili vsi homoseksualci, bi celotna človeška rasa izumrla v času ene generacije. Nebi mogli izpolniti Božje zapovedi:

 

»Vi pa bodite rodovitni in se množite, bodite številni na zemlji in namnožite se na njej!« (1 Mojzesova 9:7).

Zato to ni dobro. Obstajajo še mnogi drugi citati, ki govorijo o tem. Jaz vam samo govorim, da je osnovni princip tu. Karkoli bo Bog naredil za enega, bo naredil za vse. Ne morete reči: »Bog mi je dal tega raka, da me spreobrne.« To je laž.

 

Resnica je, da je Bog dal raka na Jezusa, da ga vam ni treba nositi.  Dojemate to? On je nosil vaše bolezni in nemoči, da bi jih vam nebi bilo potrebno nositi.  

 

Pogledali bomo to čez nekaj minut. 

 

Vprašanje:

 

Ali Bog dovoljuje bolezen, da bi nas naučil nečesa, na primer potrpežljivosti?

 

Ne. Pravzaprav da in ne. To kar mislim je, ne dovoljuje tega, da bi vas naučil potrpežljivosti. Ali dovoljuje? Da, dovoljuje, dokler vi to dovoljujete. Zakaj? Zato, ker je to predal v vaše roke. Rekel vam je, da vi to delajte. Vi poskrbite za to. Vi ste čuvaji vaših bratov. Če je vaš brat bolan, to ni Božja krivda, ampak vaša.

 

Tihi ste.

 

Vam je rekel, da ozdravljajte bolne. Vam je rekel, da izganjajte demone.

 

Ni rekel, da molite k Njemu, da jih izžene. »O, Bog, izženi tega demona iz te osebe!« ne, nič se ne bo zgodilo. Zakaj? Ker On ni rekel tega. 

 

Teil Osmond je rekel, naj ne molimo za dve stvari, za katere nam nikoli ni treba moliti k Bogu, da jih naredi.

 

NIKOLI NE MOLITE K BOGU, ZA TISTO, KAR JE REKEL VAM, DA TO NAREDITE.

 

IN NIKOLI NE PROSITE BOGA, DA NAREDI TO, KAR JE ŽE NAREDIL.

 

Zelo enostavno.

 

Torej, On je to dal v naše roke. Bog bo dovolil karkoli boste vi dovolili. Zakaj? Ker vas je pravzaprav On postavil nad deli svojih rok in za vas, da delate Njegova dela za Njega, tu na tej zemlji, z močjo Svetega Duha. Zato, karkoli se dogaja, je na vas, da za to poskrbite, in ne na Njemu.

 

»O, zakaj je Bog dovolil, da se je to zgodilo?« Zato, ker ste vi dovolili, da se je to zgodilo. Dojemate? Zelo enostavno.

 

Glejte, problem je v tem, ker vi še naprej mislite, da ste samo ljudje. In zaradi tega ste prepričani, da ljudje ne uspevajo, da ljudje delajo napake. Res je, ljudje delajo vse te stvari in res je, ljudje so. Ljudje lahko delajo tako. Toda vi niste običajni ljudje. Nikoli vam ni bilo namenjeno, da boste po novem rojstvu, običajni ljudje, kot ste bili prej.

 

Apostol Pavel je napisal, zelo jasno je rekel, naj ne živimo kot običajni smrtniki. Vi pa sprašujete? »Zakaj pa nebi?« Zato, ker niste običajni smrtniki. Nikjer vam ni rečeno, da ste ljudje, prav tako ne ženske, takšni, kakor tisti, ki niso rojeni po Duhu.

 

Mi smo sedaj Božji sinovi. In pravi, da moramo biti Božji sinovi, ki nosijo naprej besedo Življenja. Nedolžni, pravzaprav. Božji sin ni običajno človeško bitje.

 

Ljudje imajo različno terminologijo in pravijo nekaj, kot je: »Mi smo samo grešniki, odrešeni po milosti.« Ne, bili ste grešniki, bili ste odrešeni po milosti, toda sedaj niste grešniki. Sedaj ste Božja pravičnost v Jezusu Kristusu. Dojemate to?

 

»Ampak jaz še vedno delam greh.« Prav, če grešite, potem imate zastopnika pri Bogu. Greste k zastopniku, Jezusu Kristusu, izpoveste mu svoje grehe, se očistite od svoje nepravičnosti, in to je to. Ali ni to enostavno?

 

Če pogrešite, vas to ne naredi grešnike. Ker biti grešnik, pomeni biti grešnik po naravi. Po naravi niste več otrok satana. Sedaj ste po naravi Božji otrok. Vam bi moralo biti lažje delati dela pravičnosti, kakor dela greha.

 

Verjetno se spomnite, kako ste se počutili, ko ste grešili, preden ste bili odrešeni. Prav tako bi vam moralo biti sedaj lahko, da živite v pravičnosti. Krščanstvo ni bilo nikoli zamišljeno, da bi bilo težko. Razlog, zaradi katerega je ljudem krščanstvo težko, za večino ljudi, mnogo ljudi: KER NISO BILI NANOVO ROJENI. Cerkev je polna ne-spreobrnjenih grešnikov, že obsojenih grešnikov. (Prepričani o grehu iz strani Svetega Duha, a nikoli na novo rojeni).

 

Bili so obsojeni iz strani Svetega Duha (prepričani o grešnosti), a se nikoli niso spreobrnili. Spreobrnjeni pomeni; da se nikoli niso obrnili proč OD greha. Vedo, da tega nebi smeli delati, počutijo se slabo, pridejo v cerkev, da bi se otresli krivde. . . .

 

PRIHAJANJE V CERKEV JE NAJSLABŠE MESTO, ČE SE POSKUŠATE OTRESTI KRIVDE GREHA. KER TAM BOSTE DOBILI ŠE VEČJO DOZO KRIVDE. (Zaradi prisotnosti Svetega Duha).

 

Ključ je, da se zares rodite na novo. O razliki tega, bomo govorili kasneje.

 

To je srčika stvari – zakaj stvari uspevajo.

 

Bistvo krščanstva je to. Obstajali sta dve zavezi; Stara zaveza in Nova zaveza. Če jo imenujemo Nova zaveza, potem je morala pred tem obstajati Stara zaveza. Če obstaja Nova zaveza, potem pomeni to, da Stara zaveza ni naredila to, kar bi bilo potrebno narediti, tako da je morala priti Nova zaveza da je naredila to, kar je bilo potrebno narediti. Če Nova zaveza ni naredila, kar bi bilo potrebno narediti, potem bi morala priti še novejša zaveza. Toda glede na to, ker je Nova zaveza zasnovana na Jezusovi krvi, in ne na krvi bikov in kozlov, kot v Stari zavezi, je Nova zaveza večna zaveza, kateri nikoli ne bo potrebna revizija. Razumete?

 

Stara zaveza ni mogla dati življenja, ni mogla dati pravičnosti. Vse, kar je lahko naredila je bilo, da pokaže na greh in karakteriziralo ga je: »Ne delaj tega, ne smeš delati onega, ne boš, ne smeš.«

 

Nova zaveza ni zaveza »ne boš«. Nova zaveza je zaveza »hočeš«.

 

Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Luka 10:27).

 

Razumete? Ne, »ne boste«, kajti če hočete še vedno živeti po pravilih, poskušate živeti po Stari zavezi. Če niste v Novi zavezi, potem niste na novo rojeni.

 

Bistvo Nove zaveze je to, Stara zaveza ni mogla očistiti vašo vest od greha. Karakteristika Nove zaveze je, ker je vaša zavest očiščena od greha.

 

Torej, če je to osnova, da smo v Novi zavezi, potem se lahko reče, da večina ljudi ni v Novi zavezi, ker večina ljudi ne more pozabiti, kdo so bili. Ali ni tako? Večina ljudi ima preteklost. Večina ljudi neprestano govori o preteklosti. Vedno pravi: »Tukaj sem, po Božji milosti.« To je resnica. Toda morate si zapomniti. Tudi to gre prav na »generacijsko prekletstvo," gre prav na duhovne korenine, družinske duhovne korenine, vse te stvari. Zelo je enostavno.

 

Jaz nimam generacijske preteklosti. Moja generacija gre nazaj za eno generacijo – do Jezusa Kristusa. Zakaj? Razumete? Ne vračam se, da bi gledal, kaj je delal moj dedek. Meni je vseeno, kaj je delal. Ne zanimajo me njegovi grehi. To ni pomembno. Zakaj? Zato, ker nisem več v tej liniji sorodstva. Imam eno linijo. Jaz sem nova stvaritev v Kristusu Jezusu. Nova vrsta, ki nikoli pred tem ni obstajala.

 

Kaj to pomeni? To pomeni, da mi ni potrebno iti do Stare zaveze, da bi izvedel, kako moram živeti. Zakaj? Zato, ker oni niso bili novo stvarstvo. Zato ne morem gledati nanje. Lahko gledam na njihovo vero, in lahko imitiram njihovo vero, ne morem pa gledati nanje kot na primere, kako naj živim v drugih stvareh ki se ne nanašajo na vero. Ali razumete?

 

Mnogi od njih so naredili velike napake. Mnogi, pravzaprav vsi. Mojzes je ubil človeka, ali ni tako? Abram je lagal o svoji ženi Saraji. Rekel je: »To je moja sestra.« Noe se je napil. Zato jih ne morem uporabljati kot primere, kako naj živim. Jezus je moj edini primer. On je edina oseba z Božjim Duhom.

 

Vidite, če imam jaz Božjega Duha, potem moram pogledati nazaj, da najdem osebo z Božjim Duhom, ki jo lahko oponašam. In to je Jezus. On je moj primer. On je moja generacija. Moja generacije gre od Njega. Moje življenje je skrito v Njem. Zakaj si želim govoriti o Njemu? Novo-zavezna pisma mi govorijo, kdo sem v Kristusu in kdo je On v meni. Govorijo mi, kaj je On naredil zame, kaj dela zame in kaj dela skozi mene. Torej bi moral večino svojega časa preživeti v Pismih. Vendar je zanimivo, da se neprestano vračamo nazaj v Staro zavezo.

 

Gledamo v te stvari in začenjamo dojemati, celo tukaj, ZAKAJ JE TAKO VELIKO VERNIKOV, KI ČAKAJO NA SVOJE OZDRAVLJENJE, ČEPRAV IMA OSEBA VERO IN OSEBA, KI MOLI ZANJO, VERO?

 

Predpostavljajte to, predvsem, čakajo na ozdravljenje, ker na splošno, ker še niso srečali človeka z dovolj sile, da to naredi. Sami bi morali imeti to silo, toda če je nimajo . . . .

 

Vidite, obstajata dva načina, da se pride do ozdravljenja.

1.      Da ga vzamete sami,

2.     Da pridete do nekoga, ki vam ga lahko da.

 

To je to.

 

Piše tukaj: »Oseba, ki je molila je imela vero in oseba, za katero se je molila, je imela vero.

 

Vi to govorite, da je ena in druga oseba imela vero. Toda odgovor je »ne«. Ni je imela niti ena, niti druga oseba. Ker če bi molila molitev vere, bi bila oseba ozdravljena. Jaz ne morem temeljiti na tem, kar govorite vi, ampak le na tem, kar govori Beseda.  Zato predpostavljam . . .

 

Nekateri pravijo: »Kristjani ne morejo imeti demona.«

 

Pravim možu pred mano: »Kateri je tvoj problem?«

»Alkoholik sem. Jaz sem . . .« Imate seznam.

Jaz pravim: »O, imate demona.«

»O, ne, to ni res. Jaz sem kristjan. Jaz ne morem imeti demona.«

»Dobro, to kar imate je satan. Če kristjan ne more imeti demonov, potem vi niste kristjan.«

»Ne, ne, jaz sem kristjan.«

»Potem ste kristjan z demonom.«

 

Dojemate kako ljudje razmišljajo o tem?

V skrajni liniji – če je greh, je greh. Če je bil greh preden ste se na novo rodili, je greh tudi po tem, ko ste rojeni ponovno.

 

Če ima demone neodrešena oseba, in ima jih, in če imate vi isti problem kakor oni, je to še vedno demon, čeprav ste na novo rojeni po Duhu.

 

Vaš problem je v tem, ker mislite, oziroma napačno tolmačite duh, dušo in telo.

Satan lahko naseli vaše fizično telo, ne da bi imel karkoli z vašim duhom. Satan se lahko poigrava za vašim umom, ne da bi dotaknil vaš duh.

 

To ni Božja volja. Božja volja je, da ste brez krivde, sveti in posvečeni. Da bi bila Duh, duša in telo brez krivde. To želi Bog za nas. On želi, da ste popolnoma oddvojeni pod Bogom, duh, duša in telo, tako, da vas sovražnik ne more dotakniti, niti v vašem duhu, niti v vaši duši, niti v vašem telesu. To pomeni, da vas ne more dotakniti z boleznimi, nemočjo, grehi, revščino, ali čemerkoli. Nič od tega ni od Boga. Vzel sem si malo več časa, da vam to razložim.

 

Vprašanje:

 

Ali je resnica, da je napisano v Besedi . . . . . . dovolj vere. Ali je stanje v Besedi vera, čeprav vse v meni vpije – Nevera.

 

»Da.«

 

Govorili bomo o tem, ko bomo šli naprej. Ne bom šel preveč v podrobnosti. Morate dojeti, da je telesni um naš sovražnik, ker je v vojni z Bogom. Telesni um je smrt. Biti telesnega uma je smrt. Biti duhovnega uma je življenje in mir. Vam je to jasno?

 

Janez 10:10

»Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«

 

Prvi del stiha. Ta stran. Druga stran, drugi del . . .

Ena stran satan, druga stran Jezus.

Biti telesnega uma je smrt. Ne življenje. Biti duhovnega uma je življenje.

Telesni um je na strani smrti.

 

Lahko ste ponovno rojeni v Duhu, toda vaš um je lahko še vedno telesen.

 

Zakaj? Pavel je v 1 Korinčanom imenoval Korinčane za telesne kristjane, vseeno pa jim je rekel »bratje.« Torej, bili so ponovno rojeni, a so bili telesni.

 

To pomeni, da je bil njihov duh ponovno rojen, njihov um pa ni bil obnovljen. Njihov um je bil še vedno telesen. Zato jim je moral reči o tem, biti bolan, in vseh teh stvareh, ki so se jim dogajale, ker vam bom rekel tole, izjavil bom nekaj in mogoče vam ne bo všeč. Ne morem narediti nič drugače, kakor tako. Nisem jaz tega napisal. Zelo enostavno je.

 

Niti eden kristjan duhovnega uma, ni umrl od bolezni ali nemoči. Če oseba umre od bolezni ali nemoči, je to zato, ker je telesnega uma.

 

Zakaj?

 

Zato, ker je biti telesnega uma smrt. Biti duhovnega uma pa je življenje in mir. Življenje in mir, ne samo življenje.

 

Imel sem to vprašanje: »Če veruješ v Božansko ozdravljenje, če je Božansko življenje, in če je Božansko ozdravljenje resnično, kako lahko kdaj koli umremo?

 

Pa dobro . . . Umrli boste. Ali nimate ničesar o čemer bi skrbeli, razen o tem, kako boste umrli?

 

Če res želite to narediti, samo zadržite dih dovolj dolgo, in to bo uredilo to. Pomislite; Božansko ozdravljenje ni nesmrtnost. Vsi, katere je Jezus ozdravil, so na koncu umrli.  Ali ni tako?  Vseeno pa vam ni potrebno umreti bolni. Lahko se uležete, predate svoj Duh Bogu, predati dušo, in samo odidete. Vendar ne pozabite najprej poklicati svojo družino, da blagoslovite svoje otroke. Da se od vseh poslovite in zaspite. In to bi morali narediti, ko se utrudite. Ne pa da umrete od bolezni. Ne zataknjeni za množico cevk in da stanete svojo družini goro denarja, tako da bi po vaši smrti odplačevali vaše bolniške račune naslednjih 20 let.

 

Samo če pogledamo iz stališča ekonomije, je ozdravljenje veliko boljše. Pomislite na to.

 

Vsak kristjan, ne svet, samo kristjani, kaj če vsi ozdravijo in vzamejo ves denar, ki bi ga potrošili na zdravila, zdravnike, in ga usmerijo na misije. Pomislite to. Zamislite si, kako veliko bi lahko naredili naenkrat, in to množično.

 

Poglejte vse to in spoznajte, da Bog želi, da ste zdravi, do stopnje do katere je obnovljen vaš um. Dobro, začenjate od telesnega uma. Začnete z umom grešnika. Potem se na novo rodite v duhu, Bog menja vaš duh. On to dela. Vi ste mu dali dovoljenje. On vas spreminja. Postanete nova stvaritev. On ponovno ustvarja vaš duh. Ali ni tako? On to dela.

 

Kaj pa je vam rekel da naredite? Rim 12:1-3 – Da obnavljate svoj um. On bo uredil vaš duh. On je popoln. Zakaj? Zato  ker je On to naredil. In vse kar naredi Jezus je popolno. Vašemu duhu ni potrebno dodati ničesar. Toda um morate obnoviti sami. Vi morate obnoviti svoj um, k Božji Besedi. Zakaj?       

 

»In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« (Rimljanom 12:2).

 

Vidite, dokler vaš um ni obnovljen, me morete preizkušati Božje volje. Skoraj vse, kar rečete, bo verjetno zmedeno. Čeprav je vaše srce pravilno, vaš duh pravilen, toda vaš um je še vedno telesen. Biti telesnega uma pomeni, da nad vami vladajo telo in občutki. Ali nad vami vlada to kar vidite. Dokler ste telesnega uma, ne morete hoditi po veri. Vi hodite po videnju.

 

Pa pravite: »Kako naj vem kdaj sem telesnega uma?«

Ko prenehate hoditi po vidu in začnete hoditi po veri.

 

Torej, bolj kot je vaš um obnovljen . . . Torej imamo 100% in bolj kot je vaš um obnovljen, manj je telesen. Satan v vas lahko dela samo skozi telesni del uma. Bolj kot vaš um postane duhoven, obnovljen z Božjo Besedo, bolj postajate podobni temu, kar pravi Božja Beseda. Božja Beseda je v vas.

 

Zunaj niste videti tako. Razlog je zaradi uma. Od stopnje do katere je vaš um obnovljen, bolj se to vidi v vašem življenju. In vi morate stremeti k temu, da obnovite svoj um, k Božji Besedi, tako da vse, kar rečete, delate, in mislite, je to – Božja beseda. Kadar vas kdo vpraša za mišljenje, ga ne dajete. Ker vi nimate mišljenja. Imate pozicijo. Dojemate? Jaz nimam mišljenja. Vprašujejo me, ali je homoseksualnost napačna? Jaz pa odgovorim. »Nimam mišljenja. Lahko vam dam svojo pozicijo«, in pokažete Besedo. »Moja pozicija je ta«. Dojemate?

 

Torej, jaz nimam mišljenje. Jaz imam pozicijo.

 

To pomeni, do stopnje do katere je obnovljen moj um. Bolj kot je obnovljen, toliko manj lahko satan dela v meni. Ker on lahko dela samo skozi telesni del mojega uma.

 

Zakaj? Zato ker naše orožje ni telesno. Njegova orožja pa so telesna. Naša orožja so duhovna, njegova pa telesna. Edino, kar stoji med tem, da se vidi iz vašega življenja, je to. Pokaže, da je Božja Beseda v nas. In bolj kot je um obnovljen, bolj tega prihaja iz nas; Božje Besede, in več telesnega uma odhaja.

 

Torej ključ je, da obnovite svoj um.  In ko je vaš um obnovljen, mislite, govorite, in soglašate z Božjo Besedo. Vaš um je obnovljen.

 

Najhitrejši način, da spoznate, koliko ste obnovljeni je, kako hitro lahko razburite religiozne ljudi. To je dejstvo. Hitreje kot lahko razjezite religiozne ljudi, bolj imate obnovljen um. Ker oni se razbesnijo, kadar to delate. Ker vse, kar delate je Sveto pismo. In to je čudovito, kajti oni bi se pogovarjali le o mišljenjih. »Ta je rekel to, kaj misliš ti o tem? In ta pravi to. Meni je to všeč, kar pravi.«

 

Vse kar lahko rečem je, kaj Sveto pismo pravi o tem. To je to. In če to ne govori nič o tem, ne bom rekel nič o tem. Jaz nimam mišljenja.

 

Božji predstavnik lahko reče samo tisto, kar je rekel On , ki ga predstavlja.

 

V tistem trenutku, ko rečete nekaj, kar ni rekel tisti, ki ga predstavljate, ali ne bi rekel – prenehate biti Njegov predstavnik.

Video ima podnapise v Srbskem jeziku: