A. A. Allen - KAKO PREJETI SVOJE OZDRAVLJENJE - 7. lekcija

 

 

ZDRAVJE, OZDRAVLJENJE IN SVETOST

 

A. A. Allen

 

 

 

SEDMA LEKCIJA

KAKO PREJETI SVOJE ZDRAVLJENJE

BOG TE LAHKO OZDRAVI!

 

 

Še nikoli ni obstajal čas, ko bi bilo toliko bolnih in prizadetih, in nikoli ni obstajal čas, ko je bilo naprošenih in porabljenih za raziskave toliko milijonov dolarjev v prizadevanju, da bi našli zdravilo za uničujoče bolezni. Množice umirajo, ker so odvisne od tega, kar ne more pomagati. (Od zdravil).

 

Bog ve, kako ozdraviti bolne. On je vsa moč v nebesih in na zemlji. Bog lahko ozdravi

rak v dveh sekundah. Lahko ga ustavi v delčku sekunde.

 

Če si bolan, ne verjamem, da si v popolni Božji volji. On noče. da bi bilo vaše telo bolno nič bolj, kot želi, da bi bila vaša duša grešna.

 

Jezus se ne želi vrniti po cerkev, polno bolezni, nič bolj, kot se ne želi vrniti po cerkev, polno greha. Pavel je v Efežanom 5:27 rekel: »Tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna.«

 

V naslednjem spisu nam Sveto pismo pravi, da ko je Bog izpeljal svoje ljudstvo iz  suženjstva in iz ujetništva, je rekel, da bo odvzel bolezen iz njihove srede.

 

»Služi pa Gospodu, svojemu Bogu, in blagoslovil bom tvoj kruh in vodo in odstranil bolezen izmed vas! Ne bo v tvoji deželi ne žene, ki bi splavila, ne nerodovitne; dopolnil bom število tvojih dni.« (2 Mz  23:25-26b).

 

Če je Božje ljudstvo bolno, je nekaj narobe bodisi z njimi bodisi s Svetim pismom. Ker vemo, da z Biblijo ni nič narobe, vemo, da je nekaj narobe z ljudmi. Mnogi Božji ljudje ne verjamejo v Boga. Niso pripravljeni plačati ceno, da bi oznanjali Resnico. Niso bili pripravljeni stati na obljubah, zavedajoč se, da bo Bog naredil točno to, kar obljublja – točno to, kar pravi. Odvzel bo vsako bolezen iz sredine svojega ljudstva in to pomeni VSAKO bolezen, ne samo nekatere.

 

V naših akcijah za čudežen preporod je približno osem od desetih, bolnih, obolelih in prizadeti. Nekatere prinesejo na nosilih. Nekateri nosijo slušne aparate. Drugi trpijo zaradi visokega krvnega tlaka ali duševnih bolezni. Vezani so, bolni, znotraj bolečina in beda, v agoniji in trpljenju. Zelo malo ljudi izmed Božjega ljudstva je popolnoma dobro.

 

 

 

 

BOLEZNI IN VAŠE DUHOVNO STANJE STA TESNO POVEZANA

 

Mnogi trdijo, da so kristjani, a so vezani v duhu. David je omenil to, ko je rekel: »Daj, da bom slišal radost in veselje, naj se radujejo kosti, ki si jih potrl. Skrij svoje obličje pred mojimi grehi, vse moje krivde izbriši. Čisto srce, o Bog, mi ustvari, stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti. (Psalmi 51:10–12)

 

Z drugimi besedami, prosi Boga, naj pusti, da ga prevzame stanovitni duh, ker je zvezan.

 

Če ste danes zvezani, vam ni treba biti več zvezani. Osvobodil vas bo od bolečin. Osvobodil vas bo od bolezni. Osvobodil vas bo od vezi v vašem duhu. JEZUS je prišel osvoboditi ljudi. »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.«  (Janez 8:36) »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Janez 8:32)

 

STE DANES PROSTI? Če ne, ste ZVEZANI. Izaija 61:1 pravi, da je to kot zapor. Jezus je prišel odpreti zapor za tiste, ki so ZVEZANI, da osvobodi tiste, ki so ujetniki satana.

 

»Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev.« (Izaija 61:1).

 

Če ste zvezani, bo hudič uporabil depresijo, da vas bo odvračal od Božje volje. Če ste vezani v svojem duhu in vezani v svoji duši, boste kmalu zvezani tudi v svojem

telesu. Ko postanete zavezani v umu in v duhu, so tudi vaši prebavni organi

prizadeti. Prizadeti so vsi organi vašega telesa. Ne morejo normalno delovati, ko ste duševno zatirani in zvezani v duhu.

 

Vsaj deset glavnih bolezni (morda več) ne povzročajo mikrobi, ampak duševno stanje. Zdravniki pravijo, da osem od desetih zdravnikov misli, da srčne bolezni, palpitacije, itd., nimajo nič opraviti z organsko boleznijo v srcu, kot organu - težava je zgolj psihosomatska - nekaj je narobe z njihovim umom, (mentalni konflikt).

 

Celo zdravniki sami nam pravijo, da so razjede na želodcu posledica skrbi, zatiranja in teže duha.

 

K meni je prišel moški z razjedo na želodcu in rekel: »Sem na poti v Minneapolis na operacijo vendar verjamem, da me Bog lahko ozdravi, če boste molili zame. Dal sem mu posebno molitveno kartico in na njej z velikimi črkami označil, Ž N.

Rekel je: »Kaj pomeni ta Ž N?«

Odgovoril sem: »Živčna napetost.«

»Živčna napetost!!« je protestiral. »Nisem vam rekel, da imam težave z živčno napetostjo. Rekel sem vam, da imam RAZJEDE NA ŽELODCU! Zakaj ste napisali živčna napetost na tisto kartico?!«

»Razjede na želodcu, sem pojasnil, niso bolezen. Povezane so z vašimi živci. Vaš želodec je bolan zaradi skrbi in stiske, zaradi tesnobe in zatiranja, in zaradi živčnih motenj. Te težave imate zaradi ŽIVČNE NAPETOSTI. Ste pod težo. Ste pod pritiskom.«

»Prav imate« sem se strinjal. »Nikoli v življenju nisem bil tako zelo zaskrbljen. Jaz sem pod napetostjo! Skrbi me dan in noč!«

 

»Zato imate želodčne razjede,« sem rekel. »Ko boste izstopili iz te napetosti, teh skrbi in zatiranja, ne boste imel več razjed na želodcu.« Razjede nastanejo zaradi duševnega stanja. Tako ste zaskrbljeni in v stiski, tesnobni in v jezi, da ne morete prebaviti svoje hrane. Vsakič, ko jeste, je nekaj notri in v želodcu vam gori kot ogenj. Za to morate vzeti zdravila ali kaj drugega »zaradi opeklin v želodcu.«

 

Če boste dobili mir v duši in mir v mislih ter se ustalili bodo vaš duh in vaši prebavni organi delovali pravilno in ugotovili boste, da nimate več težav v svojem telesu.

 

Bog vas želi osvoboditi v vašem duhu in v vaši duši. Sveto pismo pravi: »Veselo srce podarja zdravje.« (Pregovori 17:22a) Popraviti svoje srce in dušo,  je boljše zdravilo od katerega koli, ki ga lahko kupite. Govorim o zdravilu za srce, ki prihaja naravnost iz nebes.

 

Če se znajdete v situaciji, da potrebujete odrešitev (ozdravljenje), vpijte k Bogu. »Bog, pomagaj mi dobiti svoje srce nazaj. Želim si nebeškega zdravila. Obljubil si, da mi ga boš dal, in ko ga dobim, bo moje srce zdravo. Povzdigni me! Dovoli mi, da svoje srce popravim, ker želim prejeti svoje fizično ozdravljenje. Pomagaj mi, Gospod!«

 

BODITE VZTRAJNI

 

»Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme. Slišal je množico, ki je šla mimo, in spraševal, kaj je to. Povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. Zavpil je: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Dejal je: »Gospod, da bi spregledal.« Jezus mu je rekel: »Spreglej! Tvoja vera te je rešila.« In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga.«  (Luka 18:35-43).

 

Slepi Bartimáj, je zagotovo veliko slišal o Jezusovih velikih ozdravitvah in kako so slepi spregledali. Nedvomno je bilo njegovo nenehno upanje, da bi nekega dne lahko stal na mestu, kjer bi šel Jezus mimo, da bi se lahko srečal z Njim. In ko je sedel ob poti in prosjačil, je imel čas za premišljevanje, razmišljanje, upanje – upanje, da bo nekega dne prišel Jezus. Čutil je prepričanje, da bo takrat, ko se bo to zgodilo, njegov čas, da spregleda.

 

Toda hudič, ker je to vedel, je že pripravil prefinjen načrt, da bi Bartimáju, preprečil, da bi prejel svoje ozdravljenje. Satan je že izbral določene verske voditelje, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, ko bo prišel čas, da bi videl, da nebi prejel tega čudeža.

 

Bartimáj, nikoli do dneva, ko je šel Jezus mimo, ni naletel na nasprotovanje, ko je sedel ob cesti, s posodico za vbogajme, v roki. Človek se nikoli ne sreča z nasprotovanjem, dokler trpi in je potrpežljiv v svojih stiskah. Ko pa začne klicati Kristusa na pomoč, in se začne potiskati po poti do zmage, se bodo vse Satanove sile obrnile proti njemu.

 

Toda »Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.«. (1. Janezovo 4:4b)

 

»Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« (Luka 18:39)

 

Po svojih močeh so poskušali odvrniti Bartimája,  da ne bi prejel svojega ozdravljenja. V trenutku, ko je zaklical h Gospodu na pomoč, so mu mnogi očitali, da naj »molči«. (Luka 18:39a)

 

Satan je to skupino uporabljal že prej – ta skupina ni sledila Jezusu, ker so verjeli v to, kar je pridigal in delal, niti zato, ker bi verjeli v to, kar je učil, niti zato, ker so kaj prejemali od Jezusa. Ugotovili so, da je to njihov posel grajati ljudi, ker so kričali, in celo prosili so Gospoda, naj jih pograja, ker povzročajo s svojim vpitjem hrup. Njihova naloga je bila, da odvračajo množico in ne, da bi jih spodbujali. Njihova naloga je bila iskati napake, kritizirati, godrnjati in se pritoževati, ostati med Jezusom in drugimi z izrecnim namenom, da bi jih obdržali proč od Gospoda.

 

Tudi danes, ko se človek odloči doseči Gospoda, da bi prejel čudež od Jezusa ali prek nekoga, ki je uporabljen od Gospoda, bo zagotovo nekaj odkril, nekakšno oviro od Satana. Opazite lahko, da so ga tisti, ki so hodili pred njim, poskušali ovirati, grajali so Bartimája: On pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« (Luka 18:39b).

 

»TISTI, KI SO ŠLI PRED VAMI« so v vašem primeru morda prijatelji, člani vaše družine, morda vaš pastor ali učitelj v nedeljski šoli – ki bi lahko ovirali, da nebi  prejeli svoje ozdravljenje.

 

Velikokrat tisti, ki iščejo ozdravitev ali čudež, ne potrebujejo odrešitve od greha (odprt, hud greh) niti od cigaret, narkotikov, alkohola, drog ali podobnih stvari. Pogosto jih je potrebno samo rešiti ali razvezati od, »TISTIH, KI SO ŠLI PRED NJIMI.«

 

Kot je rekel modri Salomon, je čas za vse stvari pod soncem (Pridigar 3:1), in tako je bil tudi določen čas, da je Bartimáj, spregledal. Ta čas je bil, ko je šel Jezus mimo njega. To je bil čas, da se mu odprejo oči. To je bil čas za Bartimája, da se spopade z ovirami in jih premaga. Ozdravljenje je bilo na poti. JEZUS JE ŠEL MIMO!

 

Več kot odravljenje je bilo na poti! TUDI OPOZICIJA JE BILA NA POTI in je obstala

Med Bartimájem, in čudežem. Množica se je približala. Njihov hrup je postajal vse močnejši. Množica je sledila Učitelju!

 

Ko je množica začela hoditi mimo je Bartimáj vedel, da mora biti Jezus nekje v bližini. Po veri je vedel, da je to NJEGOV ČAS ZA PREJEMANJE - to je bil čas NJEGOVE PRILOŽNOSTI!

 

»JEZUS,« je zavpil z močnim, glasnim glasom in z globokimi čustvi, »JEZUS, DAVIDOV SIN, USMILI SE ME!« (Marko 10:47b) To je bil pravi krik vere. Bilo je njegovo edino upanje! Bilo je zdaj ali nikoli! Ustaviti mora Gospoda! MORA prejeti dotik! Ne kasneje, ZDAJ! To je bila NJEGOVA URA!

 

Opomba v verzu 48, Bartimájeva, vera. Ni bil malodušen. Bil je odločen, da mu bo Jezus odprl oči. Vedel je, da je Jezus edini, ki mu lahko pomaga. Bolj ko so ga ljudje poskušali odvrniti, glasneje je kričal: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« (Marko 10:48b)

 

Ko je Jezus videl, da Bartimáj, ni malodušen, se je ustavil in ukazal, naj ga pokličejo. Ko so ga pripeljali k Jezusu, mu je ta rekel: »Kaj hočeš, da ti storim?« Bartimáj je, odgovoril: »Rabuní, da bi spregledal!« (Marko 10:51) Tedaj mu je Jezus rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel po poti za njim. (Marko 10:52)

 

Če bi slepi Bartimáj, poslušal ljudi, bi odnehal, in nikoli nebi bil ozdravljen. Bog nagradi tiste, ki ga vztrajno iščejo. »Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč, kajti kdor prihaja k Bogu, mora verovati, da on biva in poplača tiste, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6b) Ne smemo biti malodušni. Zelo pomembno je, da imamo resnično odločenost, da vztrajamo do zmage, ki prihaja.

 

KOT NASLEDNJI KORAK, SE SPOMNITE GOLGOTE!

 

David je rekel: »Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega dejanja njega.« (Psalm 103:2)

 

To se pravi: »ZAPOMNITE si vse, kar je storil za vas.«

Da bi se spomnili vsega, kar je storil Jezus Kristus za nas, se mora vrniti na Kalvarijo. Prednosti, ki jih omenja David, vključujejo odpuščanje za VSE grehe in ozdravljenje od VSEH bolezni; ne del naših grehov, niti ne samo delčka naših bolezni, ampak VSE; vsak greh in vsaka bolezen. To je prednost Kalvarije.

 

Sedemsto let pred Jezusovim križanjem, se je Izaija veselil križa. Na tem križu je videl človeka, ki umira za grehe sveta. To ni bilo običajno umiranje. Njegova kri je bila prelita za grehe sveta. Umiral je tudi zaradi ran od bičanja, s krvavečim hrbtom, in po ranah, ki jih je dobil skozi bičanje, je naredil vse, kar je bilo potrebno, da bi bili osvobojeni od vsake bolezni, in od vsakega greha.

 

Ko je govoril, ko ga je prevzel Sveti Duh, je Izaija zavpil skozi preroško besedo:

 

»Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi, mož bolečin in znanec bolezni, kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz, je bil zaničevan in nismo ga cenili. V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.

 

On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, PO NJEGOVIH RANAH SMO BILI OZDRAVLJENI. (Izaija 53:3-5)

 

Torej smo bili na Kalvariji ozdravljeni po Njegovih ranah.

 

Šestdeset let po Kalvariji je apostol Peter izjavil: »Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.« (1 Petrovo 2:24)

 

Kakšna razlika je, ali bo minilo šestdeset let po Kalvariji ali 1900 let po Kalvariji, ali 2000 let? Čas ne more spremeniti moči večne Božje Besede. Dejstvo ostaja, da si na Kalvariji BIL-a ZDRAVLJEN-a. Tam je bilo delo dokončano za vse ljudi. Bog od nas zahteva, da to storimo, da to verjamemo, da to sprejmemo. Samo ko ti, dragi, bolni, trpeči prijatelj, verjameš da si ozdravljen po njegovih ranah, odrešen po njegovi krvi, lahko prejmeš ozdravitev za svoje telo in ODREŠENJE za svojo dušo v Jezusovi odkupni daritvi.

 

Le ko grešnik verjame v delo, ki ga je naredil Jezus Kristus skozi svojo odkupno daritev na križu Kalvarije, za svojo večno dušo, lahko prejme odrešenje od greha. Jezus Kristus je prelil svojo kri, da bi odkupil VSE naše grehe. Trpljenje, ki ga je Kristus prevzel nase, ko je bil prebičan na svojem telesu, ni bilo za greh, ampak za naše ozdravljenje od vsake bolezni.

 

»Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta.« (1 Peter 1:18-19)

 

»V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Efežanom 1:7)

 

»Kajti življenje mesa je v krvi in dal sem vam jo za oltar, da opravite spravo za svoje življenje, kajti kri opravi spravo za življenje.« (3 Mojzesova 17:11)

 

(V nadaljevanju je moje osebno pričevanje, ki govori o mojem spreobrnjenju in o tem, kaj to pomeni biti odrešen. V pomoč bo tistim, ki morda niso prepričani, ali so bili »ponovno rojeni.«)

 

Nisem bil od vedno pridigar, niti nisem bil od vedno kristjan.

 

Rodil sem se v domu pijanca. Odraščal sem v grehu. Naučil sem se piti močne pijače  v dnevni sobi svojih staršev. Naučil sem se plesati takoj, ko sem se naučila hoditi. Prižgal sem svojo prvo cigareto, od ene izmed cigaret, ki jih je kadila moja mama. Do mojega triindvajsetega leta mi nihče ni rekel, da je Jezus umrl za moje grehe in da sem lahko svoboden!

 

Velikokrat je moje srce vpilo za boljše življenje. Veliko noči, po gejevskih zabavah, sem jokal v spanju. Veliko juter, s hudim glavobolom in z nelagodjem v  želodcu, sem izjavil: »Če bom kdaj prebolel tega, se ne bom nikoli lotil drugega!«

 

Hvala Bogu, neke noči sem slišal staro zgodbo o Jezusu. Slišal sem, da je naredil pot, da mi bo odpustil grehe, očistil moje grešno srce in me osvobodil. Rekli so mi, lahko padeš na kolena pri staromodnem oltarju, in kličeš k Bogu za odpuščanje, in slišal te bo. Zdelo se je prelepo, da bi bilo res!

 

Tisto noč, ko sem klečala pred Gospodom, mi je Jezus odvzel moje grehe. »Stari jaz«, ki je triindvajset let živel v grehu, je umrl tam pri tem oltarju in novi človek je prišel živeti vanj, hoditi in govoriti skozi to novo telo. NA NOVO SEM SE RODIL.

 

Stare revije »Resnični detektiv«, »Resnična romanca«, »Resnične zgodbe«, za vse stvari, ki sem jih prej bral, me je zanimanje popolnoma minilo. Našel sem staro knjigo s črno vezavo, ki je vsebovala zgodbe, ki so bile veliko bolj vznemirljive od vseh, kar sem jih kdaj bral ali slišal – Sveto pismo. Ugotovil sem, da so v njej Besede življenja. Jaz jih berem zjutraj, opoldne in zvečer.

 

Pesmi, ki sem jih pel leta in leta, pesmi, ki so jim ploskali moji prijatelji, niso bile več niti pol tako sladke kot nove pesmi, ki sem jih slišal v cerkvi – »Moč je v krvi«, »Ko po imenu kliče me«, in »Stari robusten križ«.

 

Moje največje veselje je bilo, ko sem mojim starim prijateljem povedal o svojem novem veselju. Ni me bilo sram govoriti jim o Jezusu. Sram je bilo njih, ko so izvedeli, da imam svojo »religijo« Hotel sem, da vedo, da je Jezus tudi moj Odrešenik!

 

Od tiste noči sem na tisoče ljudem povedal o Jezusu, o njegovi ljubezni in moči. Videl sem na tisoče ljudi, ki so jokali po hodnikih in se kesali za svoje grehe. Videl sem, da so se dvignili s kolen in se nasmehnili skozi solze, da bi odšli živet srečno, koristno krščansko življenje.

 

Začetek krščanskega življenja je res začetek NOVEGA življenja!

 

Krščansko življenje se začne z spoznanjem, da so vaši grehi izginili, ker so vam bili odpuščeni, da so stare stvari preminile in je vse nastalo novo.

 

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5:17).

 

Nekateri so vam morda rekli, da nikoli ne morete biti PREPRIČANI, ali ste odrešeni, ali ne, ali ste  pripravljeni na nebesa, ali ne.

 

Danes so na svetu ljudje, ki se imenujejo pridigarji evangelija, in ki vam bodo rekli: »Živite najbolje, kakor veste in znate. Poplačajte vse dolgove. Nikomur ne bodite nič dolžni. Bodite prijazni do svojih sosedov. Obiščite cerkev po vaši izbiri. Ni pomembno toliko v kar verjameš, pomembno je, da si iskren, in ko pridete na drugi konec tega življenja,  boste ugotovili, ali ste naredili vse dovolj dobro, ali ne. Nihče nikoli ne more vedeti do končne sodbe, ali mu bo uspelo!«

 

Kako neumno. Kako daleč od učenja Svetega pisma! Kakšna hudičeva prevara! To bo povzročilo, da bodo ljudje brezskrbno odpluli v pekel!

 

Božja Beseda izjavlja, da LAHKO VEMO!

 

Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti. (1. Janezovo 3:14a)

 

»To vam pišem, da boste vedeli, DA IMATE VEČNO ŽIVLJENJE, vam, ki verujete v ime Božjega Sina. (1 Janez 5:13a)

 

To ne pomeni, da lahko UPAŠ, da boš imel večno življenje, dokler ne prideš do konca življenjske poti.

 

Večno življenje imaš ZDAJ, in zdaj veš, ALI GA IMAŠ ALI GA NIMAŠ!

 

VEČNO ŽIVLJENJE SE ZAČNE ZNOTRAJ VAS, KO VERUJETE V GOSPODA JEZUSA KRISTUSA IN STE PONOVNO ROJENI.

 

»Bog je namreč svet ( . . . . . . . . . . . . . . .  . . . . . .) tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16).

 

»Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rimljanom 8:16).

 

Življenje ne-pokesanega grešnika – četudi bi bil najboljši med ne-pokesanimi grešniki - je eno življenje, medtem ko je življenje skesanega, na novo rojenega kristjana, povsem drugo življenje. Prvi je na poti v večno pogubo, večno ločenost od Boga in drugi na poti v Nebo.

 

Apostol Pavel opisuje življenje dobronamernega, samo pravičnega, vernega grešnika,

v Rimljanom 7:14-24.

 

»Vemo namreč, da je postava duhovna, medtem ko sem jaz mesen, prodan grehu. Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. Če pa počenjam to, česar nočem, priznavam, da je postava dobra. Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglašam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti?«

(Rimljanom 7:14-24)

 

Toda Pavel je našel odgovor in nam ga razkrije v naslednjem verzu: »Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha.« (Rimljanom 7:25a).

 

»Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8:3-4)

 

Prijatelj, ti, ki te Gospod Jezus Kristus ni osvobodil, si v ječi! Ti si v suženjstvu! Vezan si na greh! Ne moreš delati, kar hočeš, kar veš, da je prav! Velikokrat vas je bilo sram stvari, ki ste jih storili. Velikokrat ste se želeli ustaviti. »Obrnili ste nov list.« Sprejel ste novoletne zaobljube. Videli ste, da je nov list zamazan in resolucije pokvarjene. Verige greha so premočne. Lahko bi temu rekli »navade«.

 

Vi lahko krivite svoje »okolje«. Morda boste to naredili nekega dne, ko boste starejši in ko se bodo vaše okoliščine spremenile, potem se boste spreobrnili iz svojih hudobnih poti, toda takrat bo mogoče že prepozno.

 

Toda vedite, samo Kristus vas lahko osvobodi! »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Janez 8:36).

 

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5:17)

 

Sprememba je tako popolna, da jo je Bog v svoji besedi imenoval NOVO ROJSTVO. Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3) To pomeni, da nihče ne bo mogel po smrti priti v Nebesa, če ne bo na zemlji duhovno rojen po Duhu.

 

 

OZDRAVLJENJE za telo - v zavezi

 

 

Kristus ni pretrpel bičanje na svojem telesu, za naše grehe. Za to je prelil svojo kri. Rane od bičanja, ki so mu bile zadane pred križanjem je sprejel za naše ozdravljenje!

 

David o tem tako pravi, Izaija govori o tem in apostol Peter prav tako in Jezus Kristus sam pravi o tem, da je tako. To bi moralo biti dovolj!

 

Mnogi se spomnijo dela njegovih koristi za svoje odrešenje, a so pozabili na del, ki zagotavlja odrešitev za naša fizična telesa. Kar se njih tiče, je bilo Kristusovo trpljenje za njih zaman. Pavel se sklicuje prav na to, ko nam pove, zakaj so kristjani bolni.

 

»Zato pa je med vami veliko slabotnih in bolehnih in precej jih je že zaspalo.« (prezgodaj umrlo). (1. Korinčanom 11:30)

 

Vzrok za to najdemo v 29. verzu. »Kajti kdor jé in pije, jé in pije svojo obsodbo, če ne razpoznava telesa.« To pomeni, da ne razumete ali se ne spomnite za kaj je bilo Njegovo telo  ranjeno in zlomljeno. V tem pismu Pavel govori o zakramentu Gospodove večerje.

 

Če se vrnemo h Kristusovemu nauku o tej isti temi, ugotovimo, da je: »Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, blagoslovil, razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« (Matej 26:26)

 

V verzu 27 pravi: Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi.« To je namreč moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščanje grehov. (Matej 26:27b-28)

 

Tu Kristus pokaže razliko med telesom in krvjo. To razlikovanje je razlog, da sta tako kruh kot vino vključena v simboliko zakramenta. Ne samo kruh, ampak kruh in vino. Vino simbolizira kri, prelito za naše grehe; kruh simbolizira Njegovo zlomljeno telo za ozdravljenje od naših bolezni.

 

Ne-sprejemanje Gospodovega telesa (1Korinčanom 11:29) pomeni pozabiti polovico Kalvarije in se ne spomniti, da smo bili po Njegovih ranah ozdravljeni. (Izaija 53:5)

Ni čudno, da je bilo toliko šibkih in bolnih v cerkvi v Korintu, ko so zanemarili preskrbo, ki jo je Bog pripravil zanje; ozdravitev in prav zaradi tega je toliko krščanskih ljudi šibkih in bolnih tudi danes. Pozabili so na prednosti Kalvarije.

 

Jezusove zadnje besede na križu, preden je izročil duha, so bile: »DOKONČANO JE:« (Janez 19:30)

 

Kaj je mislil s tem? Mislil je samo to: nase je prevzel vse grehe sveta in vse bolezni sveta.

»On je odvzel naše slabosti in odnesel naše bolezni.« (Matej 8:17b)

 

Ker je Kristus nosil vaše bolezni, vam ni več treba biti bolan. Lahko ste osvobojeni od greha in bolezni tako, da se spomnite, da je Kristus dokončal vaše odrešenje za oboje, ENKRAT ZA VSELEJ, na Kalvariji. Hvala Bogu za Kalvarijo!

 

 

NASLEDNJI KORAK JE – VERJEMITE!

 

Verjeti. SAMO VERJEMI. Verjeti je vera. Vera je verjeti, da Bog DELA. Verjeti, preprosto zato, ker je Bog rekel, da je to že storil, in veš, da Bog LAHKO STORI, IN DA NE LAŽE.

 

Zdaj ste pripravljeni na ozdravljenje. Pripravljeni ste priti in verjeti, da boste po njegovih besedah, okrevali.

 

Zmaga na Kalvariji se uporablja v vašem primeru.

 

»Hočeš spoznati, prazni človek, da je vera brez del neučinkovita?« (Jakob 2:20b)

 

Z drugimi besedami, vera, ki NI DELO (akcija), je mrtva.

Prava vera je ŽIVA, je AKTIVNA VERA. Ona deluje! Deluje!

 

Popolnoma verjamete, da ste bili po Njegovih ranah ozdravljeni. Ker absolutno verjamete, začnete delovati po Božji besedi. Veselje pride v vaše srce, ko spoznanje, kaj je Bog naredil za vas, preplavi vašo dušo. Vera vedno prinese veselje. Potem ko se veseliš svoje zmage, se postavi na noge! Vstani v Jezusovem imenu in se sprehodi v smeri prejetja!

 

»Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1)

 

Vera je poseganje v nevidno, ter pridobivanje tistega, kar NI, in vztrajati, dokler ne postane to, kar JE. Vera je prepričanje, da imamo tisto, kar ne moremo videti; tisto, česar ne moremo občutiti. Čeprav je še nevidno in neobčuteno, mi verjamemo, da je že storjeno. Ta vrsta vere PRINAŠA ODREŠITEV! (Odrešitev, ozdravljenje in osvoboditev).

 

Verjemite, čeprav vas boli. Verjemite, čeprav ste poskušali hoditi in niste mogli! Še naprej verjemite in še naprej poskušajte delovati v skladu s svojo vero. To je prepričanje, ki prežene bolečino, ki te dvigne ven iz postelje.

 

Nevernik pravi: »Naj čutim in verjel bom.«

Bog pravi: »Verjemi in dal ti bom občutek.«

 

Prava vera je verjeti, ne da bi morali čutiti. Ozdravljeni smo po svoji veri, ne po našem občutku. Občutek pride po uveljavitvi vere.

 

Ne iščite občutka - Iščite OZDRAVLJENJE!

 

Vera v ozdravljenje je absolutno prepričanje, da smo ozdravljeni navkljub stvarem, kot so šibkost ali bolečina. Preprosto verjamemo, da že imamo stvar, za katero smo molili, PREDEN JO VIDIMO ALI ČUTIMO.

 

Točno to je Janez mislil, ko je rekel: »In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili, (da IMAMO PETICIJO, KI SMO JO ŽELELI OD NJEGA." (1 Janez 5:14-15).

 

Potem, ne bomo več čakali, da vidimo ali občutimo, ampak verjamemo, da imamo stvar, za katero smo molili.

 

DELUJTE V SVOJOJ VERI - NAREDITE STVARI, KI JIH NEBI ZMOGLI!

 

 

Stojte na obljubi-ah Boga. Pustite svoj invalidski voziček. Odvrzite svoje bergle. Hodite in tecite! Skočite od veselja! Govorite! Poslušajte! Poglejte ven iz teme!

 

Naredite to v Jezusovem imenu! Ker verjamete, da ste ozdravljeni! LAHKO in BOSTE naredili stvari, ki jih ne bi mogli storiti!

 

Nehajte GOVORITI o svoji veri in začnite delovati po svoji veri. Če imate resnično vero, vam ljudem o tem ne bo treba pripovedovati. Vidijo lahko rezultate vaše vere.

 

Štirje moški so k Jezusu pripeljali hromega prijatelja, da bi ga ozdravil. Rezultat njihove vere bi lahko bil viden. »Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!« (Luka 5:20).

 

Ljudje, ki imajo resnično vero, delujejo, namesto da bi se hvalili in govorili o tem. Ne izjavljajte, da imate »vso vero sveta«, ko ste še vedno bolni in prizadeti. Če imate res toliko vere, BI MORALI PRINESITI OZDRAVLJENJE množicam bolnih in trpečih okoli vas!

 

Ne recite: "Če bi le lahko verjel." Izpustite "če" in nehajte "poskušati verjeti." Preprosto verjemite in DELUJTE v skladu z Božjo besedo.

 

»Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo.« (Jakob 1:22)

 

GOVORITE O SVOJEM OZDRAVLJENJU. GOVORITE O BOŽJI DOBROTI. GOVORITE O BOŽJIH OBLJUBAH.

 

Citirajte vsako obljubo ozdravljenja iz Svetega pisma, ki jo poznate! Ne govorite o neuspehu! Ne govorite o porazu! Nehajte govoriti o svojih dvomih! Nehajte govoriti o svojih bolečinah! Zavrzite zdravila! Govorite o svoji veri v Božje obljube!

 

Nehajte pripovedovati ljudem, kako čudovito delo je hudič naredil, da vas je zavezal z boleznijo. Nehajte slaviti hudiča in pričati o njegovi moči.

 

Povejte ljudem, kakšno čudovito delo je naredil Gospod Jezus, da vas je ozdravil in zavračajte govoriti o satanovi moči! Naj vaše pričevanje slavi Boga! »Toda oni so ga premagali zaradi krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj niso ljubili svojega življenja vse do smrti.« (Razodetje 12:11)

 

Na tej točki bi lahko nekdo rekel: »Ampak imam bolečino.« Ali bolečina razglaša, da bolezen še ni ozdravljena?

 

Ne, vas ne zanima nas, kaj izjavlja vaša bolečina, niti kakšni so vaši občutki. BOŽJA BESEDA PRAVI: »PO NJEGOVIH RANAH SMO BILI OZDRAVLJENI.« Komu boste verjeli: Božji besedi ali vaši bolečini?

 

Božja Beseda oznanja eno stvar, vaša bolečina razglaša drugo. Kaj izjavljate? Kakšno je vaše pričevanje? Kaj bi moralo biti: »PO NJEGOVIH RANAH SEM BIL ZDRALJEN.«

Nekateri bi si morda mislili, da je to laž, vendar ni. Božja Beseda ne more lagati.

 

Velikokrat, potem ko je človek šel skozi linijo za ozdravljenje, ima hudič pripravljenega kakšnega prijatelja ali ljubljeno osebo, ki stojijo blizu in se ne zavedajo dejstva, da pomagajo hudiču, zato bodo vprašali osebo: »Kako se počutiš? Se res počutiš bolje? Ali lahko slišiš iz tega ušesa?«

 

Ne dovolite, da vas hudič prisili, da govorite o tem, kar čutite, razen če se vaši občutki strinjajo s tem, kar Bog pravi. Občutki so dobri, če se strinjajo z Božjo besedo. Toda Božja beseda je večja od vaših občutkov. Če se vaši občutki še niso strinjali z Božjo besedo jih ignorirajte. Zavrnite jih s citiranjem Božje Besede. Stojte na njej po veri. Povejte tistim, ki vas sprašujejo: »Po njegovih ranah sem bil ozdravljen.«

 

ZAVRNITE VERJETI V SIMPTOME

 

Ni vam treba lagati o svojih bolečinah. To je narobe. Napačno je lagati. Ne recite, »Bolečina je izginila«, ko je bolečina še vedno tam. Ne recite: »Vse lahko slišim jasno«, ko v resnici ne morete. Če se počutite slabo, je laž reči: »Počutim se dobro.« ČE TE ŠE BOLI, NE LAŽI O TEM! POMEMBNO JE LE ZAVRNITI RAZPRAVLJANJE O BOLEČINAH.

 

Citirajte Božjo Besedo. Njegova beseda je resnica. Prava vera mora temeljiti na Božji besedi

 

POMEMBNO!

Ne verjemite, da ste ozdravljeni, zato, ker bolečine ni več in ne zavrnite verjeti, da ste ozdravljeni, ker še vedno čutite bolečino. Ta ne-bolečina ali bolečina nimata nič opraviti z vašo vero. Občutek ni vera in vera ni občutek. VERA JE VERJETI, DA STE OZDRAVLJENI, KER BOG PRAVI, DA STE OZDRAVLJENI.

Besedilo in melodija dana od Svetega Duha.