TVOJ PROBLEM NI NIČ DRUGEGA KOT LAŽ
Warren Rogers
Kar se tiče vernika, so navade našega razmišljanja edino, kar gre Satanu v prid. Hudič je naše meso naučil grešiti in nas nato zaradi tega
obsoja. Toda po Jezusovih besedah mi,
ki smo se ponovno rodili, nismo več
meso, ampak Duh. Rekel je: »Kar
je rojeno iz Duha, je Duh.« (Janez 3,6) Če ste rojeni iz Duha, potem lahko
varno rečete, da ste resnično Duh – torej, če želite. To resničnost boste imeli
le po veri. Če tega dejstva ne boste trdili po Božji besedi, potem ste obtičali
le v mesu in meso ne bo podedovalo Božjega kraljestva, kot piše v Svetem pismu.
Zdaj, ko smo nova bitja v Kristusu, nam ni več treba ubogati
narekov mesa, torej se odzivati na
situacije tako, kot je Satan do sedaj učil
naše meso. Ker smo bili nekoč bitja mesa in smo bili vzgojeni v
mesenih poteh, smo ubogali navade mesa; zdaj pa smo nova bitja v Kristusu, smo
osvobojeni Satanovega primeža.
Smo nova vrsta bitja – nova
vrsta.
Nismo le osvobojeni navad mesa, ampak tudi navade mišljenja,
da nas je Satan naučil mesa. Prav tako smo osvobojeni vira smrti, ki nas je v
teh navadah vzgojil. Popolnoma smo osvobojeni Satanove moči. Z drugimi
besedami, umrli smo grehu. Vsaka druga misel je hudičeva laž.
Jakob v svojem pismu pravi, da smo skušani le, ko nas
vlečejo in zavajajo lastne želje. Navadi ugodimo takrat, ko smo pozorni na
želje mesa. Ko prepoznamo meso nad Duhom, je to greh, in greh, ko je dokončan,
rodi smrt.
Glede na razodetje, dano apostolu Pavlu v Pismu Rimljanom,
poglavja 6, 7 in 8, je meso mrtvo zaradi greha, duh pa je živ zaradi Božje
pravičnosti. Zakaj bi potem posvečali pozornost mrtvemu človeku, ki je že umrl?
Po Božji besedi je Kristus naš celostni vir življenja in to bi morali priznati kot resnično. Ko se usmilimo starega človeka in ustrežemo njegovim željam, izgubimo bitko. Njega imamo za nekaj, Kristusa v nas pa za nič! Z besedami Jakoba: »Bratje, to se ne bi smelo zgoditi.«
V Božji besedi
smo poučeni, naj starega človeka štejemo za že mrtvega (zato je Jezus umrl) in
nato novega človeka štejemo za živega (zato je bil Jezus obujen od mrtvih). Ne
imeti starega človeka za mrtvega pomeni reči, da Kristus ni umrl, in ne imeti
sebe za živega pred Bogom pomeni reči, da Jezus ni bil obujen od mrtvih.
Če ne delamo tega, kar nam Bog naroči, bomo na koncu imeli
najrazličnejše težave. Svoje misli moramo obrniti k Duhu in stran od mesenih
stvari, in Bog nam obljublja, da bomo našli Življenje in mir. Če ne obrnemo
svojih misli h Gospodu, smo, kot pravi Sveto pismo, meseni, kar je smrt. Točno
to se je zgodilo Adamu in Evi v vrtu.
Kadarkoli postavimo meso pred Duha, je to greh proti Bogu;
in kazen za greh je po Svetem pismu smrt. Toda Jezus je umrl, da nam ni treba
umreti. Noče, da umremo – želi, da živimo v njem. Zato je prišel – da nam da
življenje, resnično življenje v Duhu. Rekel je: »Prišel sem, da bi imeli
življenje.« Resnično življenje je samo v Božjem Duhu – meso ne koristi
ničesar!
V trenutku, ko se ozremo na meso in njegove želje, pridemo
pod njegov nadzor. Vendar nam tega ni več treba početi. Če meso smatramo za
nekaj, ga smatramo v napačnem področju. Božje področje je področje Duha. Rečeno
nam je, naj to življenje priznamo na vseh svojih poteh. Bog je duhovno
življenje.
Razlog, zakaj nam je rečeno, naj se imamo za mrtve grehu, je
ta, da smo mrtvi grehu. Prav tako smo mrtvi grehu, kot je umrl Jezus. Njegova
smrt je bila popolna smrt ali pa sploh ni umrl. Njegova smrt nas je osvobodila
zakona greha in smrti, ki je v našem mesu. Če ne upoštevamo ali ne računamo na
Kristusovo smrt, smo obtičali samo z mesom in ni izhoda. Božji zakon je, da
meso rodi smrt – duh rodi življenje. Jezus je rekel: »Meso nič ne koristi, duh
pa daje življenje.« Tega zakona ne morete spremeniti, ker ga je ustanovil Bog.
Dobro bi bilo, če bi bili pozorni na to dejstvo.
Pavel pravi: »Tisti, ki so Kristusovi, so križali (usmrtili)
meso z njegovimi čustvi in poželenji.« Kako potem lahko prepoznamo meso nad Duhom in še vedno trdimo, da smo stvaritev
Duha?
Nimamo več obveznosti do mesa, da bi živeli in mislili po
mesu. Jezus nas je odkupil s svojo krvjo. Postal je meso, da bi umrl in nas
osvobodil. Postal je greh za nas.
Okusil je smrt za vsakega človeka, da je ne bi bilo treba
okusiti nobenemu človeku. »Njega, ki ni poznal greha, je Bog naredil za greh,
da bi mi postali Božja pravičnost v Kristusu.« – 2 Kor 5,21. Greh je ločitev od
Boga in ločitev od Boga je duhovna smrt.
Noben kristjan ni dolžan prepustiti svojih misli temu, kar
bi ga oropalo Božjega miru. Jezus nam je dal svoj mir. Želi, da živimo v tem
miru, toda miru ne bo, dokler bomo mislili na mesene stvari.
Vsi smo nekoč pripadali Satanu. Rodili smo se v grehu
(ločeni od Boga) in oblikovali v krivici (stvari, ki so v nasprotju z Bogom). V
našem prvem rojstvu mesa smo bili odtujeni od Boga; toda v našem drugem rojstvu
Duha smo bili eno z Bogom. Toda stare navade razmišljanja, naučene v mesu,
težko umrejo.
Satan nima zakonite pravice nadzorovati vernika, ker je popolnoma izgubil svojo oblast. Njegovo kraljestvo je kraljestvo mesa; in če ne živimo po mesu ali ne mislimo na mesene stvari, se nas ne more dotakniti. Pravzaprav se nas ne more zares dotakniti, ker Biblija pravi: »Umrli ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu.« Ne more dobiti dostopa do Boga, ne glede na to, kaj počne. V njem smo nova stvaritev in Satan nima moči nad nami.
Vsak človek, ki veruje v Jezusa in je rojen od zgoraj, ima pravico biti Božji sin. Če si to pravico želi, jo mora uveljavljati.
Noben Božji sin ni Satanov
podložnik, ker je eno s Kristusom v Bogu, Kristus pa ni podložnik Satanu –
ravno obratno.
V biblijskem jeziku imamo dolžnost, vendar ni dolžnost mesa,
da živimo po mesu. Meso je izgubilo svojo zakonsko pravico, da nam gospoduje.
»Greh ne bo gospodoval nad vami.« – Rimljanom 6:14
Če se ne bomo več enačili z mesom in si ne bomo več lastili
mesenih stvari, bo mesena vzgoja izumrla.
Jezus je umrl z enim samim namenom – DA NAS OSVOBODI SATANOVE MOČI in nas naredi za novo stvaritev v Bogu. To je že storil; zato se moramo naučiti novih stvari. Seznaniti se moramo s področjem Duha in živeti tam, ker nas je Jezus tja postavil.
Pavel pravi: »Niste v mesu, ampak v Duhu, če le Božji Duh
prebiva v vas.« (Rimljanom 8:9) Jezus je prišel, da bi imeli Očetovo življenje
in živeli tam, kjer prebiva On. Pavel je tudi rekel: »Če živite po mesu, boste
umrli, če pa hodite po Duhu, boste živeli.« Pravzaprav je to tisto, kar je Bog
rekel Adamu in Evi že v rajskem vrtu – »Umrla bosta.«
Živeti v Duhu pomeni priznati Kristusa kot naš celoten vir
življenja, ne le kot reševalca problemov. Meso in Duh sta iz dveh nasprotujočih
si področij. Eno je Božje – drugo Satanovo, eno greh – drugo pravičnost, eno
luč – drugo tema, eno dobro – drugo zlo – eno svoboda – drugo suženjstvo, eno
nebesa – drugo pekel.
Ubogati nareke in želje mesa pomeni biti suženj greha. Pavel
v pismu Rimljanom, 6. poglavju, pravi: »Ali ne veste, da komur se izročate v
poslušnost, ste suženj tistega, kogar ubogate, bodisi greha za smrt ali
poslušnosti ali pravičnosti?«
Edini način, da se osvobodiš vpliva mesa, je, da se šteješ za
mrtvega za meso in živega za Božjega Duha. Če se šteješ za živega za meso,
potem boš vedno imel težave takšne ali drugačne vrste. Zavedati se moramo
naslednjega: KRISTUS JE NAŠE SEDANJE ŽIVLJENJE IN ON NI PROBLEM!
Ker On živi, živimo tudi mi. On prav zdaj oživlja naša fizična
telesa. On oživlja naša smrtna telesa z istim Duhom, ki
je Jezusa obudil od mrtvih.
Kristus je naše vstajenje od mrtvih danes.
To je čudež!
https://www.christisyourlife.com/Your-Problem-Is-Nothing-But-a-Lie
