NADNARAVNA OZDRAVITEV GRANULOMA
II.
Kako napisati pričevanje o
ozdravitvi, ki bo resnična izpoved osebno podoživetega procesa ozdravitve, da
bo na slavo Bogu, ki je imel v tem procesu glavno in edino odrešilno in
izvršilno moč.
Kako se je vse začelo?
Dne 4.9.2026 sem s sinom,
njegovo zaročenko in njenim sinom, odpotovala na Hrvaško morje, v Pakoštane.
Vožnja do tja je bila dolga. Trajala je 3 ure in pol. Naša voznica je izurjena,
odločna in pogumna voznica in nas je varno pripeljala do tja.
Tam so bili že njeni starši, ki
so se tja pripeljali že nekaj dni prej iz oddaljene Ukrajine. Njihova pot je
bila resnično zelo dolga; več kot 2000 km. Še isti dan smo se srečali na plaži
in si izkazali ljubečo dobrodošlico. Naše druženje je bilo prijetno, čeprav smo
imeli malo težav pri razumevanju eden drugega, toda ljubezen premosti vse
ovire.
Naslednji dan mi je mati moje snahe
pokazala prst, na katerem bi se moral nahajati poročni prstan. Še preden je
bilo to nemogoče zaradi otekline, je prst snela iz prsta. Bil je zelo otečen, a
vzroka za oteklino ni poznala.
Vzela sem njeno roko v svojo in
začela moliti: »V imenu Jezusa Kristusa zavežem to oteklino in njen vzrok in
zapovem, da splahni takoj zdaj. Prosim Jagnjetovo kri na ta prst in na njeno
celotno telo, da jo zaščiti pred vsakim zlom. Razvezujem ta prst v imenu Jezusa
Kristusa, kakor v nebesih, tako na zemlji, za popolno ozdravljenje, po Jezusovih
ranah. Blagoslavljam jo v imenu Jezus. Amen!«
Zvečer, ko smo se zbrali pri
skupni večerji, sem ponovno molila za njen prst in za to prijazno, čudovito
ženo in mater; mojo prijateljico.
Ko smo šli naslednji dan na
plažo pred odhodom nazaj v Slovenijo; onadva sta ostala tam še nekaj dni, sem
jo vprašala kako je s prstom. Odgovorila je: »Sem že pozabila nanj.« Vesela sem
bila, da mi je Bog dal priložnost, da nekomu pomagam v njegovi potrebi, da sem
bila posrednik v potrebi človeka, ki ga Bog ljubi.
Ko se je ura bližala 12 uri
opoldan smo se počasi odpravili proti parkiranem avtomobilu, se poslovili od matere
in očeta sinove zaročenke in se po kratkem a zelo blagoslovljenem oddihu na
morju, odpravili nazaj proti Sloveniji.
Ker je imel sin pri svojem
avtomobilu v okvari klimo, smo se vozili z avtomobilom naše snahe, ki se je
tokrat izkazala z vzdržljivostjo in odločnostjo, ter nas popeljala nazaj, do
Novega mesta, v neprekinjeni vožnji, celih 3 ur in pol in še malo več.
Na mojo željo smo se namreč odpravili
najprej na goro Kamenjak, iz katerega je prečudovit razgled na celotno Vransko
jezero. Peljali smo se skoraj do vrha, ker jaz nisem imela primerne obutve za
hojo po skalah. Pot po vrhu Kamenjaka je bila resnično doživetje zame, saj sem
bila tam prvič. Zato sem bila svoji snahi in mojemu sinu zelo hvaležna za njuno
pripravljenost, da izpolnita mojo željo.
Zjutraj pred potjo nazaj v
Slovenijo sem vse nas izročila v Božje roke in pod avtoriteto in moč Jagnjetove
krvi, Psalma 91 in 121 in tudi v avtomobilu molila bolj pri sebi, v Duhu.
Vedela sem, da nas na poti varujejo Božji angeli. Ko smo prišli v Novo mesto,
je bil še dan.
Po prvi noči ponovno v domači
postelji, je prišel ponedeljek. Oprala sem in obesila vse perilo, malo
pospravila, nato pa bila z Gospodom in Njegovimi obljubami.
In nato je prišel torek. Začela
sem čutiti neko nelagodje, slabo počutje, rahel glavobol in rahlo bolečino v
desnem ušesu, hkrati pa mi je začelo otekati lice na desni strani. Mislila sem
si, saj bo minilo, vendar se ni zgodilo tako, kakor sem si mislila in
pričakovala.
Noč ni bila preveč prijetna, saj
se je bolečina in oteklina večala. Nisem dobro spala.
V sredo se je vse navedeno
stopnjevalo. Čeprav sem že odkar sem prišla domov intenzivno izpovedovala Božje
obljube za ozdravljenje, se izboljšanje ni pokazalo kar takoj, bolečina v ustih
je postajala vse bolj intenzivna in spoznala sem, da je pred mano duhovna
bitka.
Odločila sem, da se posvetujem z
Gospodom, kaj naj v tej moji zdravstveni situaciji naredim in Gospod mi je po
svoji milosti govoril:
Od Gospoda 9.9.2026
»O, ljubljena, moja ljubljena,
zavedam se tvoje situacije in mi je znana. Poznam tvojo bolečino in vem, da te
preveva strah. Ampak veš, ljubljena, tam, kjer je strah tam ni vere. Ne dovoli
strahu, da te prevzame, kajti obstaja rešitev zate in rešitev prihaja.
Zato ti pravim, ljubljena, ne boj se, ker kakor
prvič, tako tudi drugič, ne boš šla k zobozdravniku, ne boš iskala pomoč pri
človeku, kajti vsa pomoč, ki jo potrebuješ je pri meni, ljubljena. Vsa pomoč,
ki jo potrebuješ v tej situaciji, je pri meni, ljubljena.
Zato ne boj se, ampak mi zaupaj,
zaupaj mi ljubljena, vodil te bom skozi to. Usmerjal te bom skozi to, držal te
bom čvrsto v svojih mogočnih rokah, moj laket je neprenehoma nad tabo, kajti
rešitev kakor prvič, tudi drugič, prihaja ob pravem času in prihaja. Zato se ne
boj ljubljena.
Sovražnik je to storil zaradi
tega, ker sem te uporabil, da si
prinesla ozdravitev, ker si bila pričevanje za moje Kraljestvo.
Vendar ljubljena, ne boj se,
moja sveta kri in moje vsemogočno ime, bo pregnalo vse in bo odstranilo vse,
kar je prinesel proti tebi, da bi te uničil, da bi te onemogočil.
Vendar ljubljena, ali ne veš, ti
si zmagovalka v Kristusu. Moja sveta kri in moje vsemogočno ime ti je vedno na
razpolago. In moj Duh, Sveti Duh, in moja Beseda. Pričevanje iz tvojih ust, ga
bo pregnalo.
Kajti kakor je mislil pri meni,
da me je premagal, takrat v tisti situaciji, ko sem visel na križu, tako misli
sedaj, da te je premagal in onemogočil.
Vendar ljubljena, ni tako, ni
tako. Ti si vedno zmagovalka v Kristusu, zaradi moje Besede in zaradi moje
Svete krvi, in zaradi moči, avtoritete in oblasti mojega imena.
Ljubljena, ne boj se, ne boj se,
tudi tokrat bo iz vsega prišlo pričevanje, prišla bo zmaga, kajti Jaz sem s
teboj in ti pomagam. Ne boj se, kajti vidim, da se zanašaš name, in vidim, da
mi zaupaš. In tvoje zanašanje in tvoje zaupanje ne bo brez učinka, ne bo brez
uspeha. Moja rešitev bo prišla pravočasno, ne boj se, kajti zmaga in rešitev je
samo skozi mene, zaradi vsega, kar sem storil na križu Golgote.
In res je, ljubljena, vse
zobobole sem prevzel, vsa vnetja sem prevzel nase. To je bila strahotna
bolečina in to je bil samo del tega, kar sem prevzel nase in bilo je strašno.
Ampak to sem naredil iz ljubezni do vas vseh in tudi zaradi tebe.
Ljubljena, zaupaj mi, zanašaj se
name še naprej in izgovarjaj mojo Besedo, kajti moja Beseda je da in amen, ista
včeraj, danes in na veke in ima moč, da spremeni vsako situacijo v tvojem
telesu in jo naredi takšno, da bo ponovno vse dobro.
Ljubljena, glej gor, glej name,
zaupaj mi, izpoveduj mojo Besedo. Vem, da to težko delaš, a vseeno, prav v tem
je zmaga, da vztrajaš kljub temu, da ni lahko.
Zato ljubljena moja, hodi za
menoj, hodi za menoj, pokazal ti bom pot in ta pot je edina prava pot, ki
prinaša slavo mojemu imenu.
Takrat, ko misli sovražnik, da
je zmagal, bo spoznal, da nikoli ne more zmagati, da je izgubil takrat, ko sem
vzel od njega ključe smrti in podzemlja. Zato nima več moči in je samo kakor
rjoveči lev, ti pa si zmagovalka v meni.
Zato ne boj se ljubljena, ne boj
se ljubljena ampak mi zaupaj, kajti ne boš dolgo čakala na konec te bolečine,
ker rešitev prihaja, rešitev prihaja in rešitev je v moji sveti krvi, rešitev
je v moji Besedi, rešitev je v mojem imenu, rešitev je v tem, kar sem Jaz že
naredil zate, na križu Golgote. Amen.«
Če se kdo sprašuje, kako lahko
Bog govori človeku vam povem, da je eden od načinov molitev v Duhu, po kateri
lahko deluje dar razlaganja jezikov.
4 Različni so milostni darovi,
Duh pa je isti. 5 Različne so službe, Gospod pa je isti. 6 Različna so dela,
isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. 7 Vsakomur se daje razkritje Duha v korist
vseh. 8 Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom
beseda spoznanja. 9 Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni
darovi ozdravljanja, 10 drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje,
drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. 11 Vse to pa
uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.« (1 kor
12:4-11).
Govorjenje v Duhu – v drugih
jezikih prejme vsak na novo rojeni kristjan, ko je krščen v Svetem Duhu:
»Vsi so bili napolnjeni s Svetim
Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal
izgovarjati.« (Apd 2:4).
Po tem, ko sem dobila odgovor od
Gospoda sem se počutila, kakor da je vame prišlo olajšanje, da so se bolečine
zmanjšale, da je prišla vame poživitev in upanje v mojo dušo, vendar le za
kratek čas.
Bolečine so se še vedno stopnjevale.
Počutila sem se kakor da imam hudo gripo, glede na splošno počutje in bolečino
po celotni glavi. Postajala sem vse bolj šibka in če sem vstala se mi je zvrtelo.
Obležala sem in vstala le kadar je bilo nujno potrebno.
Nisem prenehala z izpovedovanjem
Besede. Vztrajala sem, čeprav glede na oteklino in bolečino v ustih, težko.
Vedela sem, da je to edina rešitev zame, da se zanašam na Boga Očeta, Sina in
Svetega Duha, na Božjo Besedo, na ime Jezus, na Jagnjetovo kri in na moč
Svetega Duha, da ohranim vero navkljub temu in ne odneham.
V četrtek so se bolečine in oteklina še stopnjevali. Prišli so trenutki, ko sem mislila, da vsega tega ne bom prenesla. Mislila sem, da mi bo čeljust eksplodirala. Bili so trenutki, ko so iz mojih ust spontano prišle besede: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!« (Marko 10:47).
To je bil krik slepega berača
Bartimája, preden je Jezus ozdravil njegovo slepoto. Moj krik je bil krik iz
bolečine, za katero sem mislila, da mi bo vzela še tisto malo vere, ki sem jo
imela.
V čeljusti sem čutila trgajočo
bolečino. Celotna ustnica na desni strani je bila otekla in mravljinčasta, omrtvičena,
kakor da bi mi zobozdravnik dal injekcijo proti bolečinam pred puljenjem zoba.
Popoldan me je Gospod po Duhu
spomnil na eno od mojih sester v Gospodu, naj jo prosim, naj me podpre v
molitvi za mojo situacijo. Zato sem jo o tem obvestila in bila je pripravljena
to storiti. Takoj sem se počutila bolje, ker sem vedela, da Bog ve, kaj dela in
da ji lahko zaupam.
Gre za eno od obljub v Svetem
pismu, s katero nas Gospod Jezus spodbuja, da podpremo drug drugega, v
določenih situacijah: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu,
tam sem sredi med njimi.« (Matej 18:20).
Glede izbire za podporo v
molitvi sem sicer zelo izbirčna. Vem kaj je prava molitev v molitveni bitki,
vem pa tudi, da v tej molitvi marsikateri kristjan ni izurjen, ali pa je sploh
ne pozna. Zato lahko neprimeren molivec naredi več škode, kakor koristi.
»Pri molitvi pa ne blebetajte
kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili.« (Matej
6:7).
Seveda, ker so bile bolečine
precej močne, ni šlo brez tablet proti bolečinam, vsaj ponoči, da sem si vsaj
malo odpočila in se naspala.
V petek sem še naprej
izpovedovala Besedo za ozdravljenje, brala Božjo Besedo, nato pa sem vse bolj
prehajala na Besedo, ki sem jo znala na pamet, ki naj bi bila moja prva pomoč
tudi v času in primeru, ko nebi imela Svetega pisma pri roki.
Psalm 91; Psalm 121; Psalm 1;
Psalm 23; Psalm 103:1-5; Psalm 34:7-5; Izaija 54:17, Iz 53:4-5; 1 Pt 2:24; 3 Jn
1:2; Mk 11:23-24; Gal 3:13. . .
In proti večeru sem to začela
vse bolj intenzivno izpovedovati. Vedela sem, da je izza mene sestra, ki me je
zastopala in Jezus, ki je bil sredi med nama.
In potem sem v enem trenutku odločno
rekla: »Satan, ali veš, da je tvoje delovanje proti meni nelegalno, in da imam
vso pravico, da vse, kar si vrgel name izpodbijam z duhovnim orožjem, ki mi ga
je dal moj Gospod, Jezus Kristus iz Nazareta? Kristus me je namreč odkupil od
prekletstva postave, ker je zame postal prekletstvo. (Gal 3:13).«
Nisem nemočna, oborožena sem z
orožjem, ki je učinkovito proti tebi, da te prežene in imam pravico, da to
storim v imenu Jezus.
Beseda pravi: »Podvrzite se
torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.« (Jakob 4:7).
Torej, ker sem se pokesala pred
Bogom in se mu podredila, se ti uprem in se uprem vsem tvojim umazanim delom
proti meni, v imenu Jezus.
»Uprite se mu, trdni v veri.« (1
Petrovo pismo 5:9).
Zato se ti uprem, ker vem, da se
ne upiram v svoji lastni, človeški moči, ampak v moči vsemogočnega Boga, ki je
Bog nad vojskami in zato, ker te je On že popolnoma premagal in porazil na
križu Golgote zaradi moči krvi, ki je tekla iz Njegovih ven.
Poraženec si. Popolnoma nemočen
si. Tvoja edina moč je prevara, zvijača in laž. Moj Kralj, moj Gospodar, moj
Gospod Jezus Kristus te je popolnoma razorožil in osramotil. Vzel ti je ključe
smrti in podzemlja. In on je Lev iz Judove rodovine, ti pa ga le nemočno
posnemaš kakor rjoveč lev. Kakšna neposrečena, neučinkovita in smešna imitacija.
Ali se zavedaš proti komu
prihajaš? Sem Božja hčer. Sem dedinja kraljestva. Sem zmagovalka v Kristusu.
Sem ambasadorka Kraljestva. In ko prihajam proti tebi z močjo imena Jezus, z
močjo Njegove svete krvi, z močjo Njegove besede in močjo Svetega Duha, ki je v
meni, si poražen in si onemogočen. Ne preostane ti drugega, kakor da pobegneš.
Zato ti pravim, takoj zdaj poberi
vse to vnetje, ki si ga vrgel vame, bolečino in oteklino iz mojih čeljusti,
dlesni, zob in ust in izgini takoj zdaj, v imenu Jezus v puščavo brez vode in
se ne vrni nikoli več. Dovolj je!«
Kmalu po tem, ko sem izgovorila
teh nekaj besed, po tem, ko je v meni nastala res tista jeza, tisti gnev proti
hudiču zaradi vsega, kar je delal proti meni, sem začutila, da se je zgodilo
izboljšanje. Oteklina ustnic in bolečina sta malo popustili, celo zasmejala sem
se lahko po nekaj dneh. Takoj sem sporočila sestri, kaj se je zgodilo. Bila sem
vesela izboljšanja, zato sem se z vsem srcem zahvaljevala Bogu za Njegovo
milost, ki mi jo je izkazal.
Odpravila sem se na nočni
počitek in zaspala, toda okrog 12 ure ponoči sem morala ponovno vzeti; tokrat
zadnji Lekadol.
Zjutraj se me je začelo lotevati
nekakšno razočaranje. Pojedla sem zajtrk, nato pa odšla nazaj v posteljo in
začela razmišljati o tem katere so bile besede, ki sem jih prejšnji dan
uporabila, preden je olajšanje prišlo. Nenadoma me je prešinilo spoznanje:
»Ena od stvari, ki jo lahko
naredimo, ko prihajamo proti hudiču je, da mu povemo, kdo on v resnici je po Jezusovi
duhovni zmagi na križu Golgote in kdo smo mi, Božji otroci, po Kristusu in v
njem. Takrat on ve, da se zavedamo kdo smo in kaj imamo, zato ve, da mora
oditi.«
1 Tedaj je Duh odvedel Jezusa v
puščavo, da bi ga hudič skušal. 2 Ko se je postil štirideset dni in štirideset
noči, je postal naposled lačen. 3 In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če
si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« 4 On pa je odgovoril:
»Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki
prihaja iz Božjih ust.«(Marko 4:1-4).
Torej, če si je hudič upal priti
proti našemu Gospodu Jezusu Kristusu, kako nebi prišel proti nam?
»Tedaj ga je hudič pustil, in
glej, angeli so pristopili in mu stregli.« (Matej 4:11).
In Božja Beseda ne pravi, da bo
Božjim otrokom vedno vse šlo samo dobro:
»Skozi veliko stisk moramo
iti, da pridemo v Božje kraljestvo.«
(Apd 14:22).
In tako sem dojela, da moram
spet priti proti sovražniku z Besedo: »Pisano je« in zavedanjem, kdo sem v Kristusu.
In prišla sem polna vere in zavedanja, da je rešitev in zmaga blizu.
Ob 8:30, namerno sem pogledala
na uro, se je izza dlesni, ki je bila otečena in nabrekla, začel izločati gnoj.
Najprej sem bila začudena in sem se spraševala: »Ali je to res?« Ko pa se to
iztekanje ni prenehalo, sem vedela, da je prišla zmaga, ki je prinesla
pričakovano in tako zaželeno spremembo v moje boleče dlesni. Brez dvoma sem
vedela, da je to nadnaravno delovanje, odpiranje dlesni, Božje delo.
Takoj sem se začela zahvaljevati
Bogu za to in kmalu sem ugotovila, da je bolečina začela popuščati. Že prejšnji
dan sem občasno občutila, da me ščemi otekla ustnica in celotno oteklo lice.
Vedela sem, da to prinaša spremembo in ozdravitev. Preko dne se je oteklost
lica zmanjševala, vendar počasi.
Tudi sedaj, ko to pišem oteklina
še ni popolnoma uplahnela, vendar vem, da se proces ozdravitve dogaja na Božji
način in kakor On ve, da je najbolje. Pomembno je, da bolečine ni več. Naj bo
slavljeno in silno povzdignjeno ime Gospodovo!
»Prepričan sem, da bo on, ki je
začel v vas dobro delo, to delo dokončal do dneva Kristusa Jezusa.«
(Filipljanom 1:6).
Slavo za to, kar se je zgodilo,
za to ozdravitev pripisujem samo Bogu. Samo Njemu pripada slava in čast za vse,
kar stori.
»Jaz sem Gospod, to je moje
ime, svoje slave ne dam drugemu, ne
svoje hvale malikom.« (Izaija 42:8).
Upam, da bo to moje pričevanje pomagalo
še komu drugemu, mu dvignilo vero in dalo spoznanje kako lahko pridejo da zmage
glede katere koli situacije v svojem življenju, ki jim jo do sedaj ni uspelo rešiti.
Blagoslavljam vas v imenu
Gospoda Jezusa Kristusa.
