LOMILEC VEZI
Neil T. Anderson
KORAKI V SVOBODO S
KRISTUSOM
Korak 3:
Z a g r e n j e n o s t
v n a s p r o t j u z o
d p u š č a n j e m
Drugim moramo odpustiti, tako da satan ne bo imel prednosti
pred nami.
(2 Korinčanom 2:10-11). Zapovedano nam je, naj se znebimo vseh zagrenjenosti v
svojem življenju in odpustimo drugim, kot je bilo tudi nam odpuščeno (Efežanom
4:31-32). Prosite Boga, naj vam skozi naslednjo glasno molitev prikliče v spomin
ljudi, ki jim morate odpustiti:
Dragi nebeški Oče,
zahvaljujem se ti za bogastvo tvoje milosti, obzirnost in potrpežljivost do mene,
vedoč, da me je tvoja dobrotljivost vodila h kesanju. Priznavam, da nisem
izkazoval/-a iste dobrote in potrpežljivosti do teh, ki so me prizadeli.
Namesto tega sem se oklenil/-a svoje jeze, zagrenjenosti in zamer do teh oseb. Prosim
te, prikliči mi v spomin vse ljudi, ki jim moram odpustiti, da bi to lahko
sedaj storil/-a. (Glej Rimljanom 2:4).
V Jezusovem imenu,
amen!
Na list papirja napišite popis ljudi, ki vam pridejo na
misel. Na tej točki se ne sprašujte, če jim morate odpustiti ali ne. Če vam
neko ime osebe pride na misel, ga zapišite na list.
Pogosto imamo zamere tudi sami do sebe in se kaznujemo
zaradi napačnih odločitev, ki smo jih sprejeli v preteklosti. Zapišite
"Jaz", na koncu popisa, tako da lahko odpustite tudi sami sebi.
Odpustiti samemu sebi pomeni sprejeti resnico, da vam je Bog že odpustil v Kristusu.
Če vam je Bog odpustil, potem si tudi sami lahko odpustite!
Prav tako na koncu popisa zapišite "misli zoper
Boga". Očitno Bog ni nikoli storil ničesar narobe, tako da ni potrebno, da
njemu odpustimo. Vendar včasih skrivamo jezne misli zoper Boga, ker ni storil
tega, kar smo mi želeli. Ti občutki jeze ali zamer do Boga lahko postanejo zid
med nami in Bogom, zato jih moramo odpustiti.
Preden začnete iti skozi proces odpuščanja osebam na vašem popisu,
si vzemite nekaj minut, da obnovite, kaj pomeni odpuščanje in kaj odpuščanje
ni.
Odpuščanje ne pomeni pozabiti. Ljudje, ki želijo pozabiti
vse, kar jim je bilo storjeno, bodo ugotovili, da tega ne morejo pozabiti. Ne
odlašajte s tem, da bi odpustili tem, ki so vas prizadeli upajoč, da bo bolečina
enkrat izginila. Ko se odločite nekomu odpustiti, potem lahko pride Kristus in
začne celiti rane ter vas ozdravljati. Toda ozdravljenje se ne more začeti,
dokler najprej ne odpustite.
Odpustiti je izbira, to je odločitev naše volje. Ker Bog
zahteva od vas, da odpustite, je to nekaj, kar lahko storite. Včasih je zelo
težko odpustiti nekomu, ker se po naravni poti želimo maščevati za stvari, ki
smo jih doživeli. Zdi se, da je odpuščanje v nasprotju z našim občutkom glede
tega, kaj je prav in pravično. Tako se oklepamo svoje jeze in v svojih mislih
vedno znova in znova ljudi kaznujemo za bolečino, ki so nam jo prizadejali, pri
tem pa smo tudi mi znova in znova prizadeti in ranjeni.
Toda Bog nam pravi, naj se sami nikoli ne maščujemo
(Rimljanom 12:19), ampak dovolimo, da Bog uredi to stvar z osebo. Pustite to
osebo iz svojega trnka, kajti vse dokler nekomu ne boste odpustili, boste še
vedno ciljali na njih. Še vedno boste vklenjeni s svojo preteklostjo, zvezani s
svojo zagrenjenostjo. Z odpuščanjem pa boste pustili osebo s svojega trnka,
vendar to ne pomeni, da je ta oseba spuščena tudi iz Božjega trnka. Bogu morate
zaupati, da se bo soočil z osebo pravično in pošteno – tako kot se vi nebi
mogli nikoli soočiti.
"Toda ti ne veš, kako zelo me je ta oseba
prizadela!" boste rekli. Prav imate. Mi ne vemo, toda Jezus ve in on nam
pravi, da odpustimo. Ali ne vidite? Vse dokler ne odpustite svoje jeze in
sovraštva, vam oseba še vedno zadaja rane. Ne morete zavrteti časa nazaj in
spremeniti preteklosti, lahko pa ste osvobojeni od preteklosti. Lahko
zaustavite bolečino, toda obstaja le en način – da odpustite.
Odpustite drugim
zaradi sebe, tako da boste vi svobodni.
Odpuščanje je v glavnem stvar poslušnosti Bogu. Bog želi, da
ste svobodni; ni druge poti za to, kot odpuščanje.
Odpuščanje pomeni
strinjati se s tem, da živite s posledicami greha, ki ga je – jih je storila
druga oseba.
Vi boste živeli s posledicami, pa če vam je to všeč, ali ne.
Vendar je na vas odločitev, ali boste pri tem živeli v vezeh zagrenjenosti ali
v svobodi odpuščanja. Nihče resnično ne odpusti, brez da bi sprejel in utrpel
bolečino greha druge osebe. Mogoče se to zdi nepošteno in se sprašujete, kje je
v vsem tem pravica, toda pravico lahko najdete pri križu, ki naredi odpuščanje
zakonito in moralno pravično.
"Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za
greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem." (2 Korinčanom 5:21). Toda
mi pogostokrat trpimo začasne posledice greha drugih ljudi. To je enostavno
kruta resnica življenja, s katero se moramo soočiti prav vsi.
Ne čakajte, da vas druga oseba prosi za odpuščanje.
Zapomnite si, Jezus ni čakal na tiste, ki so ga križali, da bi se mu
opravičili, preden jim je odpustil. Celo tedaj, ko so se mu posmehovali in ga
zbadali je molil: "Oče, odpusti jim, saj ne
vedo kaj delajo". (Luka 23:34).
Odpuščanje pomeni odločiti se, ne več očitati osebi
njegovega ali njenega greha.
Zelo pogosto zagrenjeni ljudje vedno znova pogrevajo stvari
pred osebami, ki so jih prizadele. Želijo, da se počutijo krive. Toda preteklost
moramo pustiti za sabo in se odločiti zavrniti vsako maščevalno misel. To ne
pomeni, da še naprej trpimo zaradi prihodnjih grehov drugih. Bog ne tolerira
greha in tudi vi ga ne smete. Ne dovolite, da vas vedno znova nekdo zlorablja.
Zoperstavite se grehu, vendar ob tem še naprej vadite usmiljenje in odpuščanje
do teh, ki vas prizadenejo. Če potrebujete nasvet, kako si postaviti modre meje
in ločnice, tako da bi se zaščitili pred
nadaljnjimi zlorabami, se pogovorite z zaupnim prijateljem, svetovalcem
ali pastorjem.
Ne čakajte, dokler ne
boste imeli občutka, da bi lahko odpustili.
Tja ne boste nikoli prispeli. Sprejmite težko odločitev za
odpuščanje, tudi če ne čutite tako. Enkrat, ko se odločite odpustiti, bo satan
izgubil svojo moč nad vami na tem področju in Božji zdravilni dotik bo lahko
začel delovati. Svoboda je tisto, kar boste v tem trenutku pridobili, ne pa
nujno takojšnjo spremembo v čustvih.
Sedaj ste pripravljeni
da začnete
Začenjajoč s prvo osebo na popisu sprejmite odločitev, da ji
boste odpustili za vsak boleč spomin, ki prihaja v vaš um. Ostanite pri tem
posamezniku, vse dokler niste popolnoma prepričani, da ste se soočili z vso
bolečino. Nato nadaljujte in pojdite skozi ves popis na enak način.
Ko začnete odpuščati ljudem, bo mogoče Bog prinašal v vaš
spomin boleče stvari, ki ste jih že pozabili. Dovolite mu, da to stori, čeprav
boli. Bog želi, da ste svobodni: in odpustiti tem ljudem je edini način za to.
Ne poskušajte opravičiti obnašanja krivca, pa čeprav je to nekdo, ki vam je
zares blizu.
Ne recite: "Gospod, prosim te, pomagaj mi
odpustiti." On vam je že pomagal in bo z vami skozi ves proces.
Ne recite: "Gospod, želim odpustiti" zato ker se s
tem izmikate težki odločitvi, ki pa jo je treba sprejeti.
Recite: "Gospod, odločam se
odpustiti."
Za vsak boleč spomin, ki ga imate v zvezi z vsako osebo na
popisu oseb, ki jim morate odpustiti, molite naslednjo glasno molitev:
Gospod, odločam se
odpustiti (imenujte osebo) za ( to kar mi je ta oseba storila), ker sem se zaradi tega
počutil/-a (izpovejte boleče občutke).
Potem ko ste odpustili vsaki osebi za vse krivice ali
žalitve, ki so vam prišle na misel, potem ko ste iskreno izrazili svoje občutke
glede tega, zaključite svoje odpuščanje tej osebi z naslednjo glasno molitvijo:
Gospod, odločam se ne
oklepati se svojih zamer. Zahvaljujem se ti, da si me osvobodil vezi moje
zagrenjenosti. Odrekam se svoji pravici, da bi iskal/-a načine za maščevanje in
te prosim, da zaceliš moje čustvene rane, v povezavi s to osebo. Sedaj te
prosim, da blagosloviš to osebo (imenuj ga-jo), ki me je prizadela.
To molim v Jezusovem
imenu, amen!
Ni komentarjev:
Objavite komentar