11. Neil T. Anderson - NEVARNOSTI PREVARE

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

11.

N e v a r n o s t   p r e v a r e

Ravnokar sem končal s pridigo na nedeljskem večernem bogoslužju, ko mi je prijatelj podal sporočilce: "Danes sem s sabo pripeljal neko družino. Ali bi se lahko prosim srečal z njimi, preden odideš?"

Bil sem na smrt utrujen od celega vikenda in še vedno me je čakala vsaj ura služenja ljudem, ki so se želeli pogovoriti z mano po bogoslužju. Vendar sem se dogovoril, da se bom srečal z družino, če me bodo počakali, da končam.

Kar nisem vedel, je bilo to, da je moj prijatelj praktično privlekel 26-letno Alyce in njene starše na bogoslužje proti njihovi volji. Bili so kristjani, toda ko sem se usedel z njimi, je postalo očitno, da imajo problem. Alyce je izgledala kot najbolj pomilovanja vredno dekle, kar sem jih kdaj koli videl. Bila je nevarno suhljata. Pred tremi dnevi je izgubila službo in njen izpraznjen pogled je izdajal, da je izgubila vse upanje.

Alycin oče mi je povedal, da je v času odraščanja imela velike težave s PMS in postala je odvisna od tablet proti bolečinam. Bila je zelo talentirano dekle in na mnoge načine zelo predana kristjanka, vendar je bila tudi narkomanka, ki je bila enkrat celo aretirana zaradi nezakonitega posedovanja tablet na recept. Ko mi je njen oče pripovedoval njeno žalostno zgodbo, je Alyce mirno sedela in kimala sama sebi, kot da bi hotela reči: "Ja, to sem jaz, in življenje je eno veliko brezno."

Končno sem se obrnil k Alyce, jo prijel za roko in rekel: "Želim, da mi poveš, kaj misliš, da si?"

"Jaz sem nekoristna izguba," je zatarnala.

"Nisi izguba," sem odgovoril. "Ti si Božji otrok."

Nadaljevala je z izlivanjem negativnega govora o sebi in jaz sem nadaljeval z odzivanjem na njen negativizem z dobro novico o tem, kdo je ona v Kristusu. Ura je bila že pozna in jaz sem bil utrujen, toda bolj kot sva se pogovarjala, bolj sem se zavedal Kristusove prisotnosti, ki deluje na Alyce. Spodbudil sem jo, naj moli in prosi Gospoda, da ji pokaže vir in resnično naravo vseh teh negativnih misli.

Po molitvi je rekla: "Ali mi želite povedati, da vse te negativne misli o meni niso nič drugega kot satanova prevara?"

"Tako je, Alyce," sem prikimal v potrditev. "Preveč pozornosti si dajala zavajajočemu duhu. Ni ti treba verjeti tem lažem. Ko odkriješ, kdo si v Kristusu in se naučiš vsako misel podvreči poslušnosti Kristusu, boš svobodna od vezi satanovih laži."

Dva tedna kasneje se je Alyce vključila v intenzivni 12-tedenski tečaj o življenjski duhovni rasti, ki se je odvijal v Julian centru poleg San Diega. Ob koncu tečaja se je Alyce naučila prevzeti iniciativo, da verjame resnici in da se ne da zavesti očetu laži. Dobila je službo in pridobila okrog 15 kilogramov. Danes je svobodna.

S a t a n o v a   s t r a t e g i j a   š t e v i l k a   e n a

Če bi vas jaz skušal, bi to vedeli. Če bi vas jaz obtožil, bi to vedeli. Toda če bi vas zavedel, tega nebi vedeli. Če bi vedeli, da ste zavedeni, potem nebi bili več zavedeni. Eva je bila zavedena in je verjela laži. Zavajanje ali prevara je že od vsega začetka satanova primarna strategija. Zato nas resnica osvobaja in zato je Jezus molil: "Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica" (Janez 17:17).

"Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico" (Efežanom 6:14) kajti na ta način nam je na voljo prvo sredstvo obrambe.

Obstajajo trije glavni načini, na katere nas bo satan poskušal odvrniti od Božje resnice in nas zavajal v verovanje njegovih laži:

1.       Samoprevara,

2.      krivi preroki/učitelji,

3.      zavajajoči duhovi.

Če ne uspemo vsake misli podvreči poslušnosti Kristusu (2 Korinčanom 10:5), potem smo ranljivi na satanove laži.

P a z i t e   s e   s a m o p r e v a r e

Obstajajo različni načini, kako lahko zavajamo sami sebe:

Sami sebe zavajamo, ko slišimo Besedo, vendar je ne izpolnjujemo

(Jakob 1:22; 1 Peter 1:13). Pogosto naletimo na pastorje, misijonarje in učitelje Biblije, ki pridigajo in učijo zoper grehe, ki jih sami počenjajo. Tisti izmed nas, ki smo poklicani k oznanjevanju ali učenju Božje Besede, moramo najprej sami živeti to, kar govorimo. Pasti moramo na svoja kolena pred Bogom in vprašati: "Gospod, ali je to, kar želim učiti, resnično v mojem življenju?" Če ne, potem je bolje, da smo toliko iskreni in povemo tem, ki nas poslušajo: "Želim si, da bi bil boljši primer, toda čeprav nisem, moram še vedno pridigati celotno vsebino Svetega pisma. Ali bi molili zame, medtem ko bom jaz molil za vas, da bomo zmožni živeti v skladu s to resnico?" Oznanjati Božjo besedo, kot če bi bila resnična v našem življenju, ko pravzaprav ni, pomeni živeti v laži in zavajanju samega sebe.

Tisti izmed nas, ki prejemamo govorjeno Božjo Besedo, smo prav tako ranljivi na samoprevaro, če ne uspemo tega prenesti v prakso. Slišimo pridigo ali predavanje in pravimo: "Vau! Kakšna velika resnica," in podelimo to z nekom, brez da bi sami to predelali in prenesli v svoje življenje. Jakob je napisal, da poslušalci Besede, ki teh besed ne izpolnjujejo, zavajajo sami sebe (1:22).

Zakaj se bojimo priznati, da naša življenja niso v popolnem skladju s Pismom? Ali ne vemo, da nam je odpuščeno in da nas Bog sprejema takšne kot smo? Njegova brezpogojna ljubezen in sprejemanje nam dajeta svobodo, da smo lahko sami svoji. Tisti, ki jih vodi misel, da si Božjo ljubezen in sprejemanje morajo zaslužiti, se bodo borili s stremljenjem za popolnostjo in bodo zelo težko priznali napako ali neuspeh. Toda mi niti ne moremo doseči popolnosti, ker nismo popolni; mi lahko dosežemo zgolj rast. Ljudje okoli nas morajo vedeti, da smo mi prav tako ljudje, ki so v procesu postajanja vse bolj podobni Kristusu. Morajo vedeti, kako ravnamo pri neuspehu in kako ravnamo pri uspehu. Ko kažemo takšne vrste iskrenost v krščanski skupnosti, potem zelo zmanjšujemo možnost, da bi zapeljivec dobil vstop.

Mi varamo sami sebe, če pravimo, da nimamo greha (1 Janez 1:8).

Pismo ne pravi da smo mi greh; ampak pravi, da je možno, da grešimo in da greh kraljuje v našem umrljivem telesu (Rimljanom 6:12). Mi nismo brezgrešni svetniki; mi smo svetniki, ki se včasih pregrešijo. Pomembno je ohraniti iskren odnos do naših padcev in vzeti vsak dan svoj križ. Ko se zavemo neskladnosti med našo identiteto v Kristusu in našim obnašanjem, moramo to priznati in se soočiti s tem. Oseba, ki zavaja samo sebe tako, da prezre tovrstna grešna neskladja in jim dovoljuje, da se kopičijo, je na poti do padca.

Tisti, ki živijo na potresnem območju v južni Kaliforniji, vedno znova slišijo za "the big one" (tisti taveliki), za katerega mnogi mislijo da je neizogiben na področju San Andreasa. Majhni potresi lahko malo potresejo prebivalce tega področja, vendar povzročijo le malo škodo. Ker ti majhni potresi kažejo na to, da se podtalne vode pretakajo in se prilagajajo na pritisk, jih imajo prebivalci Južne Kalifornije radi. Počasne, malo naraščajoče spremembe so dobre. Če se ti majhni potresi ponavljajo, mogoče "tisti taveliki" sploh ne bo prišel.

Isto drži za nas. Če vedno znova govorimo: "Jaz nimam nobenega greha," ampak če ne priznam pomanjkljivosti in ne uskladim svojih razlik z ljudmi in Bogom, potem prihaja "tisti taveliki". Lahko izberemo, da se sami ponižamo: če pa ne, potem nas bo Bog ponižal. "Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost" (Jakob 4:6).

Vzemimo primer alkoholika, ki ne bo priznal, da ima problem, vse dokler ne izgubi svojega zdravja, družine, službe in prijateljev. Nepriznan greh je kot rakave celice. Če jih odkrijemo že v zgodnjem stadiju rasti s pomočjo rednih preiskav, je prognoza dobra; če pa rastejo neodkrite, je prognoza slaba. Živeti v luči in biti odgovoren Bogu v vsakdanjem življenju, preprečuje velike duhovne krize.

Sami sebe zavajamo, če mislimo, da smo nekaj, kar pravzaprav nismo (Rimljanom 12:3; Galačanom 6:3).

Pismo nas uči, naj ne mislimo o sebi več, kot smo. "Toda jaz vem, kdo sem," boste rekli. "Jaz sem Božji otrok, skupaj s Kristusom poseden v nebesih, vse lahko storim skozi njega. To me dela precej izjemnega." Ja, vi ste zelo izjemni v Božjih očeh. Toda vse, kar ste, ste po Božji milosti (1 Korinčanom 15:10). Življenje, ki ga živite, talenti, ki jih imate in darovi, ki ste jih prejeli, niso zaradi vaših osebnih dosežkov; vse to je izraz Božje milosti. Nikoli ne pripisujte ničesar sebi, za kar ima zasluge Bog oziroma kar je on priskrbel. Raje se veselite v doseganju dejanj vrednih truda, ki poveličujejo Gospoda.

Sami sebe zavajamo, ko mislimo, da smo modri v tem svetu (1 Korinčanom 3;18-19).

Vrhunec intelektualne arogance je, če mislimo, da je modrost možna brez Božjega razodetja. "Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli" (Rimljanom 1:22). Včasih smo skušani k temu, da poskušamo razumnost in um narediti enakovreden bogu tega sveta. Toda mi v mesu nikakor nismo enakovredni njemu. Kadarkoli mislimo, da lahko sami izigramo satana, smo glavni kandidati, da nas bo s svojimi mojstrovinami odpeljal na stran pota. Vendar pa satan nikakor ni enakovreden Bogu. Pomembno za nas je, da se ne zanašamo na svoje razumevanje, ampak da uporabimo Kristusov um in spoznavamo njega na vseh svojih poteh (Pregovori 3:5-6: 1 Korinčanom 2:16).

Sami sebe zavajamo, če mislimo, da smo religiozni, vendar ne brzdamo svojega jezika (Jakob 1:26).

Nič ne žalosti Boga bolj kot ko grdo govorimo o ljudeh, namesto da bi jih izgrajevali. Svojega jezika ne smemo nikoli uporabljati za to, da druge ponižujemo. Ampak moramo izgrajevati drug drugega z besedami in na ta način podeliti milost s tistimi, ki nas poslušajo (Efežanom 4:29-30). Če je vaš jezik izven nadzora, potem varate sami sebe, misleč, da je vaše duhovno življenje urejeno.

Sami sebe zavajamo, če mislimo, da ne bomo želi tega, kar sejemo (Galačanom 6:7).

Kot kristjani včasih mislimo, da smo mi izvzeti iz tega načela, vendar nismo. Morali bomo živeti s posledicami naših misli, besed in dejanj, bodisi dobrih ali slabih.

Sami sebe zavajamo, če mislimo, da bodo krivični podedovali Božje kraljestvo (1 Korinčanom 6:9-10).

Kate, mlada ženska, ki je hodila v cerkev, kjer sem služil, je nekega popoldneva vznemirjena vstopila v pisarno. Pravkar je izvedela, da je njena starejša sestra, ki je njo pripeljala h Kristusu, odšla stran od Boga in da živi v lezbičnem odnosu. "Ni važno, če imam drugačen življenjski stil," je trdila Katina sestra. "Bog me ljubi in zato mi je odpuščeno." Kate je bila raztresena in zmedena.

Usmeril sem jo v 1 Korinčanom 6: "Ne dajte se zavesti. Ne nečistniki, ne malikovalci ne prešuštniki, ne moške vlačuge, ne homoseksualci  . . . . ne bodo dediči Božjega kraljestva" (v. 9-10).

Nekako so Katina sestra in drugi, podobni njej prevarani in ne razumejo te resnice: živeti predrzno grešno življenje je močan dokaz brezbožne drže pred Bogom. To ni evangelij dobrih del; tu gre za prepoznavanje resničnih učencev po njihovih sadovih. Zavedeni ste, če mislite, da ni nujno, da je vaš življenjski stil v skladu z vašo izpovedjo vere.

Sami sebe zavajamo, če mislimo, da smo vedno znova lahko v slabi družbi in ne bomo postali pokvarjeni

Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi. (1 Korinčanom 15:33).

Ko sem bil mlad kristjan, sem rad poslušal plošče mladega evangelista iz New Orleansa, ki so ga imenovali "bourbonski ulični pridigar". Ta mož je živel na področju, kjer so delovale prostitutke in ostali vprašljivi liki. Toda glede na 1 Korinčanom 15:33 vsak, ki predolgo ostane v takšnem okolju, zaide v težave. In prav to se je zgodilo tudi temu evangelistu. Tako globoko se je zapletel v priokus ulice Bourbon, da je sčasoma izgubil svojo službo za Gospoda.

Ali to pomeni, da nebi smel služiti tem, ki imajo slabo moralo? Ne, mi moramo podeliti Kristusa z njimi. Toda če se zapletamo v njihovo okolje, bo naša služba čez čas oslabljena v njihovem okolju in naša morala bo šla navzdol. (Vpliv demonskih sil tega okolja).

P a z i t e   s e   k r i v i h   p r e r o k o v   i n   u č i t e l j e v

Nedavno je človek v svojih tridesetih prišel do mene. Alvin je bil razočaran in poražen. Nekaj let je veroval, da ima od Boga poseben dar prerokovanja. Vabili so ga od cerkve do cerkve, da bi govoril kot Božji glasnik in prerokoval na svoj edinstven način. Toda čez nekaj mesecev je njegovo zasebno življenje začelo razpadati. Alvin je čez čas prišel do točke, ko ni mogel več funkcionirati v službi in se je povsem povlekel v samoto, stran od ljudi. Takrat, ko je prišel k meni, je bil brezposeln že dve leti, zanj je skrbel njegov oče in bil je suženj tabletam, izdanim na recept.

Z Alvinom sva skupaj prebrala 1 Tesaloničanom 5:19-21: "Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte. Vse preizkušajte in kar je dobro, obdržite." Rekel sem: "Alvin, Sveto pismo pravi, da obstaja dar preroštva. Toda satan lahko ponareja duhovne darove in nas zavede, da verujemo, da je naš dar od Boga. Zato nas Pismo uči, naj vse preizkušamo."

Po raztegnjeni razpravi o krivih prerokih in učiteljih, je Alvin priznal: "Mislim, da so se moji problemi začeli, ko nisem preizkusil "darov" jezikov in preroštva, ki so jih uporabljali nad mano krivi učitelji. Ne samo, da sem bil zaveden, tudi jaz sem druge zavajal."

"Ali bi bil voljan dati svoj dar jezikov na preizkus?" sem vprašal? Alvinu sem zagotovil, da bova preizkušala duha, ne njega. Strinjal se je, zato sem mu povedal, naj začne glasno moliti v svojem "duhovnem jeziku". Ko je Alvin začel moliti v tem, za kar je mislil, da je dar jezikov, sem rekel: "V imenu Jezusa Kristusa in v poslušnosti Božji Besedi, zahtevam od tega duha, da se identificira."

Alvin je nehal "moliti" in rekel: "Jaz sem on."

V takšnih situacijah, če ste neizkušeni v teh zadevah ali nimate dovolj duhovnega presojanja, bi bili mogoče skušani, da se sezujete misleč, da ste na svetih tleh. Toda jaz sem še naprej testiral duha: "Ali si Kristus, ki je bil križan pod Poncijem Pilatom, pokopan, vstal od mrtvih na tretji dan in sedaj sedi na Očetovi desnici?"

Odziv je bil: "Ne, ne on!" Očitno je bil to krivi duh!

Za tiste, ki nasprotujete določenim darovom Duha, poslušajte kaj piše Pavel: "Zato si prizadevajte, bratje moji, da bi prerokovali, pa tudi govoriti z darom jezikov ne branite" (1 Korinčanom 14:39).

"Duha ne ugašajte. Preroštev ne zaničujte" (1 Tesaloničanom 5:19-20).

Tisti, ki si želijo polnost Boga, vendar jim manjka razpoznavanje, poslušajte Pavlov nasvet: "Vse preizkušajte in kar je dobro, zadržite. Zla, pa naj bo kakršno koli, se vzdržite" (1 Tesaloničanom 5:21-22). Krivi preroki in učitelji napredujejo enostavno zato, ker kristjani sprejmejo njihovo služenje brez duhovnega presojanja.

P r i m e r j a t i   p o n a r e d e k   z   r e s n i č n i m

Vsak pravi prerok v Stari zavezi je bil v bistvu evangelist.

Resnični prerok je pritegnil ljudi nazaj k Bogu in k njegovi Besedi.

Klic k pravičnosti je bil namreč standard, ki je ločeval resnične preroke od imitacij.

Jeremija je zapisal: "Tako govori Gospod nad vojskami: Nikar ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo . . . . Nisem poslal teh prerokov, pa vendar tekajo; nisem jim govoril, pa vendar prerokujejo. . . ! Ko bi bili na posvetu pri meni, bi mojemu ljudstvu oznanjali moje besede in jih odvračali z njihove hudobne poti in od njihovih hudobnih dejanj" (Jeremija 23:16-22).

Gospod je skozi Jeremijo razkril še en kriterij za razločevanje med resničnim in lažnim prerokom: "Slišal sem, kaj govorijo preroki, ki v mojem imenu prerokujejo, laž in pravijo; "Sanjalo se mi je, sanjalo se mi je" . . . . Prerok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; kdor pa ima mojo besedo, naj zvesto govori mojo besedo. Kaj ima slama skupnega z žitom?" (v 25-28). Bog svari svoje ljudstvo pred krivimi preroki, ki bolj cenijo sanje kot Božjo Besedo.

Bog je pogostokrat spregovoril ljudem v Svetem pismu skozi sanje. Toda v primerjavi s hranljivim zrnom njegove Besede so sanje zgolj slama. Če živini daješ slamo, bo izumrla. Živina lahko spi na slami, vendar je ne bo jedla, ker slama nima nobene hranljive snovi. Podobno imajo sanje neko vrednost, vendar jih nikoli ne moremo enačiti z Božjo besedo, niti jih koristiti kot temelj naše vere. Sanje morajo biti v skladu z Božjo besedo, ne obratno.

Jeremija nadaljuje: "Ali ni moja beseda kakor ogenj? Govori Gospod. Mar ni kakor kladivo, ki razbija skalo?" (v 29). Če prisostvujete krščanskemu srečanju, kjer so preroštva del javnega bogoslužja, ne pričakujte preroštev, ki so na primer: "Ljubim vas, moji otroci," ali, "Kmalu pridem," če člani te skupnosti živijo v grehu (čeprav so take izjave resnične in tisti, ki poznajo Sveto pismo, to že vedo). Gospodov duh ne bo tolažil Božjega ljudstva z lažnim ugodjem. Zapomnite si, sodba se začne v Božji hiši   

(1 Peter 4:7).

Preroško sporočilo bi moralo motivirati ljudi k pravičnosti, ne pa jih tolažiti v njihovem grehu.

Po Pavlovem mnenju bo dar preroštva razkril skrivnost srca osebe in povzročil, da padejo na svoj obraz in častijo Boga (1 Korinčanom 14:24-25).

Boga bolj zanima čistost v cerkvi, kot pa rast v cerkvi, kajti čistost v cerkvi je temeljni pogoj za cerkveno rast.

Udobje pride le k tem, ki trpijo in so preganjani zaradi pravičnosti.

Jeremija navaja še druge dokaze krivih prerokov: "Zato, glej, pojdem nad preroke,, govori Gospod, ki drug drugemu kradejo moje besede" (23:30). To je plagiat: jemati, kar je Bog dal nekomu in to uporabljati, kot če bi bilo vaše. "Glej, pojdem nad preroke, govori Gospod, ki uporabljajo svoj jezik, da izrekajo Božje izreke" (v. 31).

Trditi, da so vaše besede neposredno od Gospoda, ko v resnici niso, je hud prestopek pred Bogom. Manipuliranje z ljudmi, izjavljajoč, da je beseda od Gospoda, to se imenuje duhovna zloraba.

Na primer, svetoval sem nekaterim dekletom, ki so jim fantje rekli: "Bog mi je razkril, da se morava midva poročiti." Katerikoli fant je prosil za roko moje hčere, je bilo bolje zanj, da je prišel s ponižno prošnjo, na pa s pooblastilom.

Obstaja še ena komaj opazna prevara, katere se moramo paziti.

Ali vam je že kdo kdaj rekel: "Gospod mi je rekel, naj ti povem . . . . " Jaz bi verjetno odgovoril: "Ne! Ni mi rekel" Če bi Bog želel da jaz vem, ali da storim nekaj, zakaj mi tega nebi povedal direktno?  Verujem v duhovništvo vernih; Bog lahko in nas bo spodbujal ter potrjeval svojo Besedo skozi druge.

Na primer, druga oseba bi mi lahko dala preroško sporočilo, ki me poziva, da uredim nekaj z Bogom, z namenom, da me On lahko vodi. Toda ko Bog govori svojim otrokom, "je Bog namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus" ((1 Timotej 2:5). Noben kristjan ne sme biti v funkciji srednika.

Z n a m e n j a   i n    č u d e ž i  :   K d o   j e   p r e i z k u š e n ?

Krivi prerok se odkrije, ko se njegova preroštva ne uresničijo.

Mojzes je učil, naj ne verujemo prerokom, čigar preroštvo se ne zgodi. (5 Mojzesova 18:22). Toda 5 Mojzesova 13:2-4 nas prav tako svari glede krivih prerokov. Čigar znamenja in čudeži se zgodijo: "Če v tvoji sredi vstane prerok ali sanjavec sanj in ti napove znamenje ali čudež in se znamenje ali čudež, o katerem je govoril, zgodi, pa reče: "Pojdimo za drugimi bogovi, ki jih ne poznaš in jim služimo! ne poslušaj besed tega preroka ali tega sanjavca sanj! Kajti Gospod, vaš Bog, vas preizkuša, da bi spoznali, ali ljubite Gospoda, svojega Boga z vsem srcem in z vso dušo" (glej tudi Matej 24:4-11: 23-25: Razodetje 13:11-14).

Napačno je domnevati, da vsako čudežno izkustvo prihaja od Boga.

Bog lahko uporabi znamenja in čudeže, da potrdi Besedo, toda Sveto pismo nas tudi svari, da: " . . . bodo vstajali namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali znamenja in čudeže, da bi zapeljali izvoljene, če bo to mogoče" (Marko 13:22).

Satan lahko prav tako uprizarja znamenja in čudeže, toda on počne to samo zato, da bi naše čaščenje preusmeril stran od Boga.

5 Mojzesova 13:5-11 razkriva resnost pripisovanja satanovih aktivnosti Bogu. Osebe, ki so bile vključene v tovrstne stvari, so morali usmrtiti, tudi če so bili sorodniki. Mi moramo ljubiti Boga, biti poslušni njegovi Besede in preizkušati vsa znamenja, čudeže in sanje.

P o n a r e d k i   v   c e r k v i

Kaj vam pride na misel, ko slišite termin "krivi preroki" ali "krivi učitelji"? Mnogi ljudje pomislijo na vzhodnjaški misticizem in guruje, zagovornike drugih religij ali dinamične voditelje kultov – ljudje, ki so prepoznavni izven meja krščanske cerkve.

Toda apostol Peter je v enem od svojih pisem posvetil celotno poglavje krivim prerokom in učiteljem, ki delujejo znotraj cerkve: "Med ljudstvom pa so nastopili tudi lažni preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji, ki bodo skrivaj uvajali pogubne ločine. Celo Gospodarja, ki jih je odkupil, bodo tajili. S tem si bodo tudi nakopavali naglo pogubo" (2 Peter 2:1). Očitno so krivi preroki in učitelji, ki se pretvarjajo, da so delavci pravičnosti, lahko prisotni v naših cerkvah.

Opazite, kako vas krivi učitelji lahko očarajo s svojim zavajajočim učenjem: "In mnogi bodo sledili njihovim razuzdanostim in po njihovi krivdi se bo preklinjala pot resnice" (v. 2). Mi "sledimo njihovim razuzdanostim", ko povzdigujemo zunanji videz, predstavo, šarm, in osebnost iznad resnice: "Tako v redu človek je! Ona je zelo karizmatična oseba. On je zares dinamičen govornik. Tako sladka je in tako iskreno deluje." Biti privlačen po zunanjosti in imeti karizmatično osebnost, to niso biblijski kriteriji za veljavnost Božjega služabnika ali učitelja. Standardi so resnica in pravičnost – krivi učitelji pa izkrivljajo oboje.

Peter v nadaljevanju odkriva dva načina, kako lahko prepoznamo krive preroke in učitelje, ki delujejo znotraj cerkve.

1.       Prej ali slej bodo odkrili svojo nemoralnost, ko popuščajo "mesu" v želji po skrunjenju" (v 10.). Ali pa bo njihovo učenje paradoksno, saj bodo trdili, da je Bog ljubezen in milost in se nem zato ni potrebno držati nobenih moralnih absolutnosti. Njihove nemorale mogoče ne bo lahko opaziti, toda čez čas bo prišla na površje. (2 Korinčanom 11:13-15).

2.     Krivi preroki in učitelji "prezirajo gospostvo" in so "predrzni svojeglavci!" ( 2 Peter 2:10). Opravljajo svojo stvar in nikomur ne odgovarjajo. Bodisi, da se ne želijo podrediti avtoriteti denominacije ali odbora, ali pa ustanovijo svoj odbor, ki dela vse tako, kot oni želijo.

Obstajajo tri Starozavezne vloge vodenja, ki imajo funkcionalno enakovrednost v cerkvi:

a)prerok (pridiganje in učenje),

b) duhovnik (pastorala in pastirstvo) in

c) kralj (upravljanje).

Samo Jezus v svoji popolnosti je sposoben opravljati vse tri vloge hkrati. Verjamem, da potrebujemo raznoliko in uravnoteženo število starešin v cerkvi, med katerimi so te tri pomembne vloge razporejene, in ne le ene osebe. Absolutna avtoriteta pokvari absolutnost. Predani kristjani na vodstvenih položajih morajo sebe in svoje delo podrejati drugim zrelim vernikom, katerim odgovarjajo. Pastorji morajo biti pod avtoriteto in imeti srce pastirja ter služabnika.

P a z i t e   s e   z a v a j a j o č i h   d u h o v

Kot dodatek k zavajanju samih sebe in biti zavedeni od krivih prerokov in učiteljev lahko sedaj pogledamo zavajajoče duhove. "Duh izrecno pravi . . ." (1 Timotej 4:1).

Janez nas prav tako opominja, naj preizkušamo duhove, da razkrinkamo antikriste (1 Janez 2:18).  in naj razločujemo duha resnice od duha blodnje (4:1-6).

Satanove demonske sile so na delu. Da bi umazale vaše misli z lažmi in vas tako odvrnile od hoje v resnici. Hannah Whitehall Smith je napisala:

Obstajata dva glasova hudobnih in zavajajočih duhov, ki lažejo in čakajo, da ujamejo v past vsakega popotnika, ki vstopa v ta višja področja duhovnega življenja. V istem pismu, kjer nam pravi, da smo posedeni v nebeških področjih s Kristusom, nam prav tako pravi, da se bomo morali boriti z duhovnimi sovražniki. Ti duhovni sovražniki, kdorkoli ali karkoli že so, morajo nujno komunicirati z nami s sredstvi naših duhovnih zmožnosti; in njihovi glasovi, tako kot tudi Božji glas, so naši notranji vtisi v našem duhu. Torej, tako kot nam Sveti Duh po vtisu lahko pove, kaj je Božja volja glede nas, nam bodo prav tako ti duhovni sovražniki govorili po vtisih, kar je njihova volja glede nas, čeprav se seveda ne bodo predstavljali z imenom.

Glede na zavajajočo naravo njegovih vtisov, satanov glas mogoče ne bo vedno objektivno razkrinkan. Naslednja molitev izraža držo, ki bi jo morali imeti, kadarkoli sumimo, da je prisoten krivi prerok, krivi učitelj ali zavajajoči duh:

Nebeški Oče, nezasluženo se predajam tvoji volji. Prosim te, da mi pokažeš resnično naravo te osebe ali duha. Če sem bil/-a na kakršenkoli način zaveden/-a, molim, da mi odpreš oči za prevaro. V imenu Gospoda Jezusa Kristusa zapovedujem vsem zavajajočim duhovom, da odidejo in se odpovedujem ter zavračam vse ponarejene duhove (ali kakršenkoli druge duhovne pojave). Gospod, če je to od tebe, potem to blagoslovi in naredi, da bo raslo; da bo tvoje Telo blagoslovljeno in izgrajeno skozi to. Amen

D u h o v n o   p r e s o j a n j e

Duhovno presojanje je naše prvo sredstvo obrambe zoper prevaro.

Sveti Duh prebiva v vsakem verniku in ni tiho, ko naletimo na prevaro. Presojanje je ta majhen "alarm", ki se oglasi v naši notranjosti, ko je nekaj narobe. Ne primer:

Ali ste kdaj obiskali nekoga, kjer so vsi zelo prijazni in na zunaj vse izgleda v najlepšem redu, toda sam zrak v hiši bi lahko rezali z nožem? Čeprav nič vidnega to ne potrjuje, vaš duh zazna, da je nekaj narobe.

Če želite imeti duha presojanja, potem morate izprašati svoje motive.

V 1 Kraljevi 3 mlad Izraelski kralj vpije k Bogu za pomoč. Bog je prišel k Salomonu v sanjah in ga vprašal, kaj želi. Salomon je odgovoril: "Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal vladati tvojemu ljudstvu in razločevati med dobrim in hudim!" (v. 9). Bog mu odgovori: "Ker si prosil za to ." (v 11-12)

Motiv za pravilno presojanje ni nikoli samo-poviševanje, osebna korist ali doseganje koristi na račun drugih oseb. – celo sovražnikov.

Grška beseda za presojanja – diaktrino – pomeni razsoditi ali razločiti. Presojanje ima le eno funkcijo: razločiti pravično od nepravičnega, tako da je pravično prepoznano, nepravično pa se izloči.

V 1 Korinčanom 12:10 je presojanje od Boga dana sposobnost razločiti dobrega duha od slabega. Delovanje Duha je tisto, ki mora biti koristno uporabljeno za izgradnjo cerkve.

Duhovno razločevanje ni funkcija uma: to je funkcija duha. Naša povezanost z Bogom je tista, ki omogoča duhovno presojanje. Prav je, da besedo resnice ocenjujemo s svojim umom, Duh pa nam pomaga spoznati tisto, kar ne moremo preveriti objektivno. Mi lahko duhovno presojamo, če je nekaj prav ali narobe, vendar pa ne moremo vedno objektivno prepoznati kaj je to.

V mnogih primerih svetovanja lahko v svojem duhu občutim, da je nekaj narobe in subjektivno vem, da se resnične težave še niso prikazale na površju. Včasih se celo zdi, da "vem", kaj je ta stvar, toda namesto da to povem, najprej testiram.

Na primer: če presodim, da je oseba v vezeh homoseksualnosti, ne rečem: "Ti si homoseksualec, kajne"? To bi bilo sojenje. Raje testiram ta vtis in ob primernem trenutku povem kaj takega: "Ali si se kdaj boril s homoseksualnimi mislimi ali nagnjenji?" Če je moja presoja v skladu z delovanjem Svetega Duha v osebi, ki ji svetujem, problem po navadi pride na površje in se lahko z njim soočimo.

Satan lahko prav tako ponaredi presojanje in zavaja nekoga, da misli, da ima od Boga dan duhovni vpogled.

Lana, študentka, ki sem ji svetoval, je bila zavedena s satanovo verzijo presojanja. Svetovalca je obiskala, ker je bila zelo obremenjena. Ko je prišla na srečanje z mano, mi je pojasnila, da je lahko hodila po šoli in pokazala na študente, ki so imeli težave z drogami in spolnostjo. Ni poznala nobenih dejstev ali informacij: enostavno je "vedela". In kolikor sem videl, je imela prav. Lana je mislila, da ima nenavaden dar od Boga. Povedala mi je tudi, kako se je igrala miselne igrice s svojim svetovalcem, ko mu je rekla, kaj bo naredil ali naslednji povedal.

Ko je rekla, da vem, da je nekaj narobe z njenim duhom, sem rekel: "Rada imaš moč nad ljudmi, kajne Lana?" V trenutku, ko sem razkrinkal hudega duha, se je začel kazati v moji pisarni. Ko je končno našla svobodo v Kristusu, ni imela več "sposobnosti" prepoznavanja greha v drugih. Lanin um je bil tako tih, da se je morala naučiti živeti brez hrupa, katerega so prej povzročali njeni "družabniki", ki so leta in leta delali direndaj v njenem umu.

Hudobni duhovi delujejo v demonskem področju. Ali ste kdaj "vedeli", da je nekdo kristjan, še preden je ta osebo to sploh omenila? Ali ste kdaj občutili združljiv duh z drugimi verniki? Pri tem ni nič magičnega: to je prisotnost Svetega Duha, ki pričuje vašemu duhu. Spet drugič vas Sveti Duh svari, da duh, ki kontrolira drugo osebo, ni pravi duh.

Če bi se naučili biti bolj duhovno zavedeni v svojih cerkvah in domovih, bi nas Bog lahko obvaroval pred mnogimi katastrofami. V zahodnem svetu naša kognitivna, levo-možganska usmerjenost vse drugo bolj izključuje kakor presojanje kot naš bistveni vodič za navigacijo skozi duhovni svet. Toda pisec pisma Hebrejcem identificira tiste, ki imajo sposobnost presojanja: "Močna hrana je za odrasle, za take, ki imajo zaradi svoje trajne drže izurjena čutila, da razlikujejo med dobrim in zlim." (Hebrejcem 5:14).

Satanove prevare ne morete razkrinkati s človeškim umovanjem; to lahko storite le z Božjim Duhom in božanskim razodetjem. Jezus je rekel: "Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila" (Janez 8:31-32).

Jezus je molil: "Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica" (Janez 17:17). Zelo pomembno je, ko si nadevate Božjo opremo, da začnete s pasom resnice (Efežanom 6:14). Luč resnice je edino veljavno orožje zoper temo prevare.

To poglavje zaključujem z vzpodbudnim pismom, ki sem ga prejel od mlade žene, ki je bila ujeta v prevaro, vse dokler je Jezus ni osvobodil, ko sem jo vodil skozi "Korake k svobodi":

Vedno se bom spominjala dneva, ko sem prišla k vam na pogovor in molitev. Od tega dneva naprej čutim takšno svobodo. Ni več glasov ali občutkov bremen v mojih možganih. Uživam celo olajšanje v fizičnem smislu. Satan se je mnogokrat vračal in me poskušal ujeti s temi starimi mislimi, toda njegove vezi so bile zlomljene.

Nikoli ne bom pozabila tega, kar ste mi povedali. Rekli ste, da so te negativne misli o Bogu in meni sami bile satanove laži, ki jih je on posejal v moj um. Rekli ste, da imam skozi Jezusa Kristusa moč opomniti satana in se znebiti hudih misli. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem to zares verovala z vsem svojim srcem, toda kasneje sem se odločila, da se bom borila nazaj – in deluje! Čudovito se je soočati s težavami, ko imam trezno glavo.