9. Neil T. Anderson - SKUŠANI, DA NAREDITE PO SVOJE

LOMILEC VEZI

Neil T. Anderson

9

S k u š a n i   d a ,   n a r e d i t e   p o   s v o j e

Ko so bili najini otroci še mlajši, smo vedno imeli težave pri obredu družinske pobožnosti. Nekega prepirljivega večera smo nepozorno spregledali skupni čas branja Svetega pisma in molitve s Heidi in Karlom. Nekaj minut za tem, ko sva ju dala v posteljo, sva zaslišala po hodniku Heidin glas: "Očka, pozabili smo opraviti naš direndaj." "Direndaji," so bili po navadi v naši družini skupni časi pobožnosti.

Družinske skupnosti, ki se jih najbolj spominjam, so bile neprestane razprave s Karlom glede skušnjav. Nekaj tednov se je hotel pogovarjati samo o skušnjavah. Mislim, da ga je v glavnem privlačila sama beseda. Spominjam se, da je mene kot otroka vedno privlačila beseda "aluminij". Toda tudi po nekaj tedenskih razpravah o tej temi, Karl ni mogel razlikovati koncepta skušnjave in samega dejanja greha.

Ugotovil sem, da se mnogi odrasli kristjani borijo s tem razlikovanjem. Bombardirani z mislimi, ki jim predstavljajo skušnjavo, zaključijo, da je v njih nekaj zelo bolnega. Skušnjavo enačijo z grehom. Toda celo Jezus je bil "kakor mi preizkušan v vsem". Toda konec vrstice pravi: " . . . vendar brez greha" (Hebrejcem 4:15).

Vse dokler smo fizično živi na tem sedanjem svetu, bomo skušani, tako kot je bil skušan tudi Jezus. Toda on ni grešil in tudi nam ni potrebno grešiti. V tem poglavju želim definirati in opisati skušnjavo, tako da jo boste lahko hitro prepoznali in zavrnili satanovo povabilo, da bi kaj naredili po svoje.

T e m e l j   s k u š n j a v e

Ker je Adam pregrešil, je vsaka oseba, rojena na ta svet, fizično živa in duhovno mrtva (Efežanom 2:1). Ker ob rojstvu nimamo Božje prisotnosti in spoznanja o njegovih poteh, smo se naučili svoja življenja živeti neodvisno od Boga. Raje skušamo sami zadovoljiti svoje potrebe, kot da bi naše potrebe bile zadovoljene skozi živ odnos z našim ljubečim nebeškim Očetom. Razvili smo vzorce razmišljanja in načine obnašanja, ki nas osredotočajo na nas same.

Ko smo doživeli ponovno rojstvo, smo postali duhovno živi, toda naši na nas osredotočeni telesni vzorci in umske trdnjave še vedno nasprotujejo vodstvu Svetega Duha. Kot posledica tega smo še vedno skušani, da gledamo v svet, telesne stvari in na hudiča, kar bi naj zadovoljilo naše osnovne potrebe in telesne želje: ne gledamo pa na Kristusa, ki je obljubil, da nam bo pomagal v vsaki naši potrebi po bogastvu svoje slave (Filipljanom 4:19).

Vsaka skušnjava je vaba, da bi naj živeli neodvisno od Boga. Moč skušnjave je povezana neposredno z močjo umskih trdnjav in telesnih želja, ki so se razvile, ko smo se naučili živeti brez Boga.

Na primer: Če ste odraščali v krščanskem domu, kjer umazane revije in televizijski programi z dvomljivo moralno vsebino niso bili dovoljeni, potem moč spolne skušnjave v vašem življenju ne bo tako velika, kot za nekoga, ki je odraščal izpostavljen pornografskemu materialu. Oseba, ki je bila vzgojena v nemoralnem okolju in je bila izpostavljena stvarem, ki se tičejo spolnosti, bo imela večje spolne skušnjave potem, ko postane kristjan, enostavno zato, ker so te umske trdnjave bile izpostavljene že pred tem, ko je oseba doživela ponovno rojstvo.

Zelo verjetno je, da boste manj skušani k temu da storite neke velikanske nemoralne stvari, če so vaše osnovne potrebe po ljubezni in sprejemanju bile zadovoljene s strani vaših staršev, ki so vas s tem tudi zaščitili pred izpostavljenostjo vrednotam tega padlega sveta.

P r e v e č   d o b r i h    s t v a r i

Večina izmed nas ne bo velikokrat skušana k temu, da bi počeli očitne grehe, kot so na primer oborožen rop, uboj ali posilstvo. Satan je za to preveč prebrisan in spreten. On ve, da bomo pri takšni skušnjavi prepoznali vonj greha in tega ne bomo storili. Zato je njegova taktika vabe taka, da potisne pred nas nekaj dobrega (nekaj kar si želimo), kar pa seže preko meje Božje volje, vse dokler to ne postane greh (npr. spolni odnosi izven zakonske zveze). Z nami ravna kot z žabo v loncu vode, o kateri govori pregovor. Počasi stopnjuje vročino, (stvari se začnejo vse bolj zapletati in niso več kakor na začetku – niso po naših pričakovanjih), upajoč, da ne bomo opazili, da se bližamo meji Božje volje in skočili ven, preden nekaj "dobrega" postane greh.

Pavel je napisal: "Vse mi je dovoljeno, vendar ni vse koristno! Vse mi je dovoljeno, toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči!" (1 Korinčanom 6:12). On ni videl ničesar drugega kot zeleno luč v vseh smereh krščanskega življenja. Vse je dobro in zakonito za nas, ker smo osvobojeni greha in nismo več pod obsodbo postave. Toda Pavel je prav tako vedel, da če smo v življenju neodgovorni glede katerekoli izmed teh dobrih zakonitih smeri, bomo enkrat naleteli na rdečo luč Božje volje in to je greh.

Naslednje izjave razkrivajo grešne rezultate na številnih področjih, kjer smo lahko skušani, da vzamemo dobre stvari, ki jih je Bog ustvaril, in jih rinemo preko meja Božje volje:

·         Fizični počitek postane lenarjenje

·         Tišina postane ne-komunikacija

·         Sposobnost ustvarjati dobiček postane skopost in pohlep

·         Uživanje v življenju postane razuzdanost

·         Fizični užitek postane poželjivost

·         Zanimanje za lastnino drugih postane zavist

·         Uživanje v hrani postane požrešnost

·         Skrb zase postane sebičnost

·         Samospoštovanje postane samoljubje

·         Komuniciranje postane obrekovanje

·         Opreznost postane nevera

·         Pozitivnost postane neobčutljivost

·         Jeza postane srd in slab značaj

·         Ljubiti prijaznost postane pretirana zaščita

·         Obsojanje postane kritika

·         Istospolno prijateljstvo postane homoseksualnost

·         Spolna svoboda postane nemorala

·         Natančnost postane stremljenje za popolnostjo

·         Radodarnost postane razsipnost

·         Samozaščita postane nepoštenost

·         Skrbnost postane strah

G r e h   v   n a s p r o t j u   z   r a s t j o

Prvo Janezovo pismo 2:12-14 opisuje tri stopnje krščanske rasti v odnosu do greha. Prva stopnja se primerja z "otroki" (v. 12). Otroci v veri so označeni kot tisti, ki so jim grehi odpuščeni in imajo spoznanje o Bogu. Z drugimi besedami, oni so v Božji družini in so premagali kazen greha, vendar niso še zreli v Kristusu.

Druga stopnja so "mladi" (v. 13 in 14), označeni so tako, ker so premagali hudiča. To so zreli kristjani, močni zato, ker Božja beseda prebiva v njih. Poznajo resnico in so premagali moč greha. Hudiča so premagali tako, da so zmagali v boju za svoj um. Oni niso več v vezeh nekontroliranih navad in so razrešili osebne ter duhovne konflikte, ki mnogim kristjanom preprečujejo, da bi doživeli svobodo v Kristusu. Ti "mladi" doživljajo svojo svobodo v Kristusu in vedo, kako ostati svoboden.

Tretja stopnja so "očetje" (v. 13 in 14), tisti, ki so razvili globoko, osebno spoznanje o Bogu in globok, oseben odnos s svojim nebeškim Očetom. Potem, ko nas Janez izzove, naj se borimo zoper moč greha v svojem življenju tako, da rastemo, nadaljuje z opisom stvari, preko katerih nas satan skuša.

K a n a l i   s k u š n j a v

Glede na Sveto pismo obstajajo zgolj trije kanali, skozi katere nas bo hudič zapeljeval, da bi delovali neodvisno od Boga. Povzeti so v Janezovih napotkih vernikom glede njihovega odnosa do sveta:

Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove ljubezni, kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj. (1 Janez 2:15-17).

Trije kanali skušnjav so POŽELENJE MESA, POŽELENJE OČI in NAPUH ŽIVLJENJA.

Poželenje mesa preži na naše fizične apetite in na njihovo zadovoljitev v tem svetu.

Poželenje oči želi ugajati svojim lastnim interesom in skuša Božjo besedo.

Napuh življenja je povezan z željo po lastnem napredku in po povzdigovanju samega sebe.

Hudič je oba Adama – prvega in poslednjega – skušal z vsakim od teh treh kanalov skušnjav.

Prvi Adam je padel na vsej črti in še vedno trpimo zaradi posledic njegove polomije. Toda poslednji Adam – Jezus Kristus – se je zoperstavil vsem trem hudičevim skušnjavam in zmagoslavno uspel. V njem imamo vir in moč, da premagamo vsako skušnjavo, ki nam jo hudič navrže (glej sliko 9a).

KANAL SKUŠNJAVE (1 Janez 2:15-17)	POŽELENJE MESA	POŽELENJE OČI	NAPUH ŽIVLJENJA
	(Živalski apetiti, nagoni, "žena je videla, da je drevo dobro za jed") (1 Mojzesova 3:6)	(Sebičnost, koristoljubje) (" . . . .mikavno za oči") (1 Mojzesova 3:6)	(samo-napredovanje, samo-povzdigovanje) "in vredno poželenja, ker daje spoznanje" (1 Mojzesova 3:6)
Nas vleče stran od	Božje volje (Galačanom 16:18)	Božje besede (Matej 16:24-26)	Čaščenja Boga (1 Peter 5:5-11)
Uničuje našo	Odvisnost od Boga (Janez 15:5).	Zaupanje v Boga (Janez 15:7)	Poslušnost Bogu (Janez 15:8-10)
Prvi Adam kakor	"Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?" (1 Mojzesova 3:1)	"Nikakor ne bosta umrla" (1 Mojzesova 3:4)	" . . . in bosta postala Bog . . . " (1 Mojzesova 3:5)
Poslednji Adam	"Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust" (Matej 4:4).	"Ne preizkušajte Gospoda, svojega Boga." (5 Mojzesova 6:16).	"Gospoda svojega Boga se boj, njemu samemu služi." (5 Mojzesova 6:13).

Slika 9 a

P o ž e l e n j e   m e s a

Satan je najprej vzbudil poželenje mesa pri Evi. V njen um je posejal dvom glede sadeža na drevesu, ko je rekel: "Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?" (1 Mojzesova 3:1).  Eva je odgovorila: "Od sadu drevesa v vrtu jeva, le z drevesa sredi vrta, je rekel Bog, ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne". (v. 3). Bodite pozorni, da je Eva dodala Božji Besedi, ko je rekla "tudi dotikajte se ga ne". Toda satan je zbudil njen apetit po prepovedanem sadežu in "je videla, da je drevo dobro za jed" (v. 6). Popuščanje poželenju mesa je Adama in Evo vodilo v padec.

Hudič je prav tako uporabil poželenje mesa, ko je skušal Jezusa. Naš Gospod je bil v postu štirideset dni, ko ga je hudič skušal v puščavi na točki največje ranljivosti: "Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh" (Matej 4:3). To je bilo središče skušnjave. Hudič je hotel, da Jezus uporabi svoje Božanske lastnosti neodvisno od svojega nebeškega Očeta, da bi se rešil. Hudič ni vseveden, vendar ni niti slep. Opazil je Jezusovo očitno ranljivost na fizično skušnjavo, ko je videl, da je štirideset dni brez hrane. Tudi nas opazuje in išče krhko mesto ranljivosti v vašem fizičnem apetitu po hrani, počitku, udobju in spolnem zadovoljevanju. Skušnjava je veliko večja, ko se poveča lakota, utrujenost in osamljenost.

Popuščanje želji mesa nas bo peljalo stran od Božje volje. Nič grešnega ni, ko jemo. Jesti hrano je čisto normalna fizična potreba in Bog je ustvaril hrano, tako da lahko zadovoljimo to potrebo. Toda glede sadu enega drevesa je Bog rekel: "Ne jejta od njega" in s tem, da sta Adam in Eva jedla od tega drevesa sta prekršila Božjo voljo in delovala neodvisno od Boga.

Podobno, nič ni narobe s tem, da bi Jezus pojedel kruh ob koncu svojega posta, toda Božja volja zanj ni bila, da to stori. Jezus je odgovoril: "Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust" ((Matej 4:4). Ne glede na to, kako poželjiv se je zdel kos kruha Jezusu v tem času lakote, ni smel delovati neodvisno od Očetove volje, tako da bi sprejel hudičevo ponudbo. Življenje, ki nam ga je Jezus postavil za vzor, je bilo življenje popolne odvisnosti od Boga Očeta (Janez 5:30; 6:57; 8:42; 14:10; 17:7).

Jesti hrano je nujno in pravilno, toda jesti preveč, jesti napačno hrano in dovoliti hrani, da ima prevlado v našem življenju, to je narobe.

Spolnost sama po sebi, ki nam jo je dal Bog, je čudovita in dobra, toda spolno občevanje izven zakonske zveze, homoseksualnost in sebična spolnost so izven meja in vodijo v zvezanost.

Če podležeš skušnjavam, da bi zadovoljil svoje fizične potrebe ali telesne želje neodvisno od Boga (izven okvirov, ki jih je On postavil), potem strežeš poželenju mesa.

P o ž e l e n j e   o č i

Drugi kanal skušnjave, skozi katerega je hudič prišel k Adamu in Evi, je bil povezan z lažjo glede posledic neposlušnosti Bogu. Bog je rekel, da bo neposlušnosti sledila smrt, hudič pa je rekel: "Nikakor ne bosta umrla!" (1 Mojzesova 3:4). Nagovarjal je Evin občutek samoohranitve z zavajajočim zagotavljanjem, da Bog nima prav glede vprašanja posledic greha. "Ne poslušaj ga: naredi, kar je prav v tvojih očeh" jo je nagovarjal. "Videla je, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči," (v. 6) tako sta z Adamom ignorirala Božjo zapoved in služila svojim interesom, ki so se jima zdeli pravi.

Poželenje oči nas podzavestno vodi stran od Božje besede in razjeda naše zaupanje v Boga. Mi vidimo, kar nam nudi svet in si to želimo bolj kot odnosa z Bogom. Več zaupanja polagamo v svojo perspektivo in življenje kot pa v Božje zapovedi in obljube. Zavedeni od poželenja do tega, kar vidimo, grabimo za vsem, kar lahko dobimo, verujoč, da to res potrebujemo in skušamo opravičiti idejo, da Bog želi, da to imamo. Ker napačno predvidevamo, da nam Bog ne bo odrekel dobrih stvari, poželjivo nadaljujemo z materialistično blaginjo.

Namesto, da bi zaupali Bogu, privzamemo stališče "dokaži mi". To je bilo bistvo hudičeve druge skušnjave pri Jezusu: "Če si Božji Sin, se vrzi dol (z vrha templja), kajti pisano je: "Svojim angelom bo zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen" (Matej 4:6). Toda Jezus ni nameraval igrati hudičeve igre "dokaži mi". Odgovoril je "Pisano je tudi: ne preizkušaj Gospoda svojega Boga" (v. 7).

Ko sem bil pastor, so nekateri člani v cerkvi ne zavedajoč se stregli skušnjavi, da Boga preizkušajo. Imel sem dobrega prijatelja, ki je umiral za rakom. Toda po cerkvi se je razširila vest, da so štiri neodvisne "priče" pričevale, da Dick ne bo umrl, zato, ker jim je Bog to povedal. Nekateri so vzkliknili: "Ali ni to čudovito, da bo Bog ozdravil Dicka?" Tri tedne kasneje je bil Dick mrtev.

Če bi Bog bil ta, ki je tem štirim osebam povedal, da Dick ne bo umrl, kaj bi potem bil Bog? Lažnivec. Toda ali je Bog lažnivec? Seveda ne: on je resnica. Pobudnik te "dobre vesti" je bil očitno oče laži. Zavajajoči duhovi so razširili laž o Dicku z namenom, da bi ustvarili lažno upanje in uničili zaupanje naše skupnosti v Boga.

Bog nima nobenih obvez do nas: on ima obvezo le do samega sebe. Ni načina, da bi lahko s spretnimi besedami molitve dosegel to, da Bog mora nekaj storiti. To ne le, da izkrivlja pomen molitve, ampak nas postavlja v položaj, ko želimo manipulirati z Bogom. Pravični bo živel po veri v zapisano Božjo besedo, ne pa po tem, da zahteva od Boga, da se dokazuje v odzivu na naše muhe ali želje, pa četudi so še tako plemenite. Mi smo tisti, ki smo preizkušeni, ne Bog.

N a p u h   ž i v l j e n j a

Tretji kanal skušnjave je v srcu gibanja New age; skušnjava, da usmerja svojo usodo, da vladamo svojemu lastnemu svetu, da smo sami svoji bogovi. Hudič je dražil Evo glede prepovedanega sadeža: "V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in hudo" (1 Mojzesova 3:5).

Hudičeva ponudba je bil pretirani poziv na našo, od Boga dano pravico po gospodarjenju." "Ne bodita zadovoljna s tem, da gospodujeta pod Bogom, če imata potencial biti kakor Bog." Ko je Eva bila prepričana, da "je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, kar daje spoznanje," (v. 6) sta z Adamom jedla od tega drevesa.

Hudičeva obljuba, da bo ta par postal kakor Bog, je bila laž. Ko sta Adam in Eva popustila skušnjavi, sta izgubila življenje in svoj položaj pred Bogom.

Satan je prevzel njuno vlogo in postal bog tega sveta.

Satan je poskusil z enakim podvigom pri Jezusu: "Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: 'Vse to ti bom dal, , če padeš pred menoj in me moliš'" (Matej 4:8-9).

Jezus ni izzval satanove pravice, da bi mu ponudil kraljestvo tega sveta in svojo slavo. Ker je bil bog tega sveta, mu je to pripadalo in ga je lahko ponudil, saj sta Adam in Eva izgubila to pravico. Toda Jezus se ni nameraval zadovoljiti z ničemer drugim, kot da porazi satana. Zato je odgovoril: "Poberi se satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga moli in njemu samemu služi!" (v. 10).

Z nadaljevanjem k napuhu življenja je hudičeva namera, da nas napeljuje stran od čaščenja Boga in uniči našo poslušnost Bogu.

Kadarkoli čutite, da ne potrebujete Božje pomoči ali vodstva, saj lahko sami upravljate svoje življenje, brez da bi se posvetovali z Njim, da se vam ni potrebno nikomur priklanjati, se pazite: To je napuh življenja.

Mogoče mislite, da služite sami sebi, toda kadarkoli nehate častiti Boga in mu služiti, v resnici častite satana in služite njemu – kar je tisto, kar si on najbolj želi.

Krščansko življenje bi moralo biti označeno s ponižno poslušnostjo Bogu v čaščenju njega (Janez 15:8-10: 1 peter 5:5-11).

Zapomnite si, obstajajo tri kritične stvari, ki se kažejo v teh kanalih skušnjav:

1.       Božja volja, ki se izraža skozi vašo odvisnost od Boga

2.      Božja beseda, ki se odraža v vašem zaupanju v Boga

3.      Čaščenje Boga, ki se izraža skozi vašo ponižno poslušnost Bogu.

Vsaka skušnjava, ki jo hudič vrže v vas, bo izzvala eno ali vse te vrednote. Opazoval vas bo, da bi videl, kje ste najbolj ranljivi in skušal vas bo na vsakem področju, ki ga boste pustili nezavarovanega.

D v a   o d   n a š i h   n a j v e č j i h   a p e t i t o v

Zakaj gojimo skušnjavne misli, ki so v nasprotju z Božjo besedo in Božjo voljo? Priznajmo si – to delamo zato, ker to želimo. Nismo skušani s hrano, ki je ne maramo, z ljudmi nasprotnega spola, ki niso privlačni, z nezaželenim napredovanjem itd. Trnek skušnjave je hudičeva gotovost, da mislimo, da si to želimo in potrebujemo, ter, da nas ta stvar izven Božje volje lahko zadovolji. Ne verjemite temu. Želje mesa ne morete nikoli zadovoljiti. Bolj kot hranite svoje telesne želje, bolj rastejo. Ne morete zadovoljiti želje mesa, lahko pa ste zadovoljni v Kristusu. "Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo" (Matej 5:6). Z ohranjanjem pravilnega odnosa, z življenjem po moči Svetega Duha in doživljanjem sadov Duha, boste zadovoljeni.

J e s t i,   d a   b i   ž i v e l i   a l i    ž i v e t i,   d a   b i   j e d l i ?

Hrana je osnovni apetit, saj je nujna za preživetje. Zato jemo za preživetje. Torej jemo, da bi živeli, toda ko začnemo živeti, da bi jedli, nas hrana ne zadovolji več, ampak nas požre in milijoni posameznikov so nemočni pri nadzorovanju svojega apetita po hrani. Ko vašemu telesu primanjkuje nujnih hranljivih snovi, boste nagonsko hrepeneli po hrani, ki vas bo obdržala zdrave in ohranila vaš imunski sistem funkcionalen. Če jeste, da zadovoljite to naravno željo, boste ostali zdravi in svobodni. Toda ko se k hrani zatekate z namenom, da bi zmanjšali strah ali zadovoljili slo po sladkem, slanem itd., boste izgubili nadzor in rezultat bo negativno vplival na vaše zdravje.

Ni slučajno, da je Pavel omenil zlorabo hrane v povezavi s treznim opozorilom, da "bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov" (1 Timotej 4:1). Eden od dokazov  poslednjih časov bodo tisti, "ki bodo prepovedovali uživanje nekaterih jedi" (v. 3), ki so bile namenjene temu, da zadovolji upravičeno potrebo.

Anoreksija in bulimija se imenujeta motnji pri prehrani,

vendar imata zelo malo opraviti s hrano.

Primarna stvar je (satanova) prevara.

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj mlade ženske trpinčijo same sebe, prekomerno žrejo in se potem očiščujejo oz. silijo k izpraznitvi? Mislijo, da je v njih hudobija in morajo to spraviti ven. Pavel pravi: "V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo" (Rimljanom 7:21). Ali bo trpinčenje samih sebe, očiščevanje ali nasilna izpraznitev pomagala, da se znebijo hudobije? Seveda ne.

Neko mlado damo (ki je jemala 75 odvajal na dan) sem spodbudil, da pove: "Odpovedujem se odvajalom kot sredstvu očiščevanja; zaupam samo v očiščujoče delo Kristusa."

Takoj, ko je to izrekla, je začela jokati in tako neukrotljivo jokala deset minut. Ko se je končno umirila, sem jo vprašal: "Kaj ste razmišljali ves ta čas?" Odgovorila je: "Ne morem verjeti, kakšnim lažem sem verjela!"

Pastorjeva žena mi je po neki konferenci napisala:

Ne morem povedati vsega, kar je Gospod storil v mojem življenju skozi resnico, ki ste jo podelili z nami na konferenci. Sedaj se veliko bolj zavedam sovražnikove prevare in to dela mojo hvaležnost do močnega in usmiljenega Odrešenika resnično. Enajst let sem imela težave z bulimijo, toda sedaj sem lahko v hiši sama ves dan in v kuhinji polni hrane in imam mir. Ko mi satan v misli navrže skušnjavo ali laž, se je hitro otresem z resnico. V preteklosti sem bila zvezana s temi lažmi, ure in ure dan za dnem in vedno sem se bala hrane. Sedaj pa se veselim v svobodi, ki jo prinaša resnica.

S p o l n a   s l a   s p u š č e n a   z   v r v i c e

Pavel je prav tako omenil zapeljivce, ki branijo ženitev v poslednjih časih. (1 Timotej 4:3). Pavel je menil, da je celibat dober, "ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka svojega moža." (1 Korinčanom 7:2). Zdi se, da so spolni organi razred zase. Pavel je napisal: "Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu" (1 Korinčanom 6:18). Dejansko je vsaka oseba, ki sem ji svetoval, priznala neko vrsto spolne pregrehe. Nekateri so bili v vezeh neobvladljivega poželenja. Spet drugi so bili žrtve spolne zlorabe.

Spolnost je od Boga dan del našega avtonomnega živčnega sistema. Normalno spolno funkcioniranje je običajen, ritmični del življenja. Toda ko je Jezus rekel: "Kdorkoli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo," (Matej 5:28); je opisoval nekaj iznad meja Božje namere za spolnost. Beseda za poželenje je EPITHUMOS. Prepona EPI pomeni "dodati", kar nakazuje na to, da je normalnemu nagonu nekaj dodano. Jezus nas je izzval, naj ne dodajamo od Boga danemu spolnemu nagonu tako, da omadežujemo svoj um s poželjivimi mislimi. Edini način, da kontroliramo svoje spolno poželenje je, da kontroliramo svoje miselno življenje.

Naslednje pričevanje razkriva, kako omadeževan um vodi v opustošenja:

Vzgojen sem bil v, kar bi mnogi mislili, popolnem krščanskem domu. Moji starši so bili kristjani in v veliki meri so bili vključeni v cerkev. Na vsakem koraku so izkazovali ljubezen. Ko sem prišel v najstniška leta, me je spolnost zanimala tako kot vsakega fanta, ki mu po žilah teče kri. Moj oče in mati nista bila dobra pri pogovarjanju o intimnih stvareh, torej sem se večinoma teh stvari naučil iz knjig, ki smo jih imeli v hiši.

Iz knjige sem izvedel, kako masturbirati. Kaj kmalu sem postal suženj tega. Nato sem naletel na pornografijo in postal suženj tega. To je bilo na razpolago v trgovinah in zdelo se je, da ni nikomur mar, če srednješolec kupuje te stvari. Bil sem v svojem privatnem majhnem svetu. Na zunaj sem bil kristjan, vključen v delo mladinske skupine, svetovalec na krščanskem taboru in član "popolne družine" v cerkvi. Po drugi strani pa sem bil v popolnih vezeh pornografije in poželjivih misli.

Šel sem na krščansko univerzo, kjer sem še naprej hranil svoje poželjive navade. Poročil sem se s prelepo kristjanko in vsem naokrog naju sva izgledala kot "popoln par". Toda še vedno sem imel ta osebni svet, za katerega ni vedela niti moja žena. Moja služba me je vodila na pot, kjer sem se vse bolj bližal veliki stvari (prešuštvu). Vedno sem mislil, da se lahko igram s pornografijo in ne padem v prešuštvo, toda končno se je zgodilo in potem se je zgodilo še enkrat in še enkrat. Imel sem velik občutek krivde in obžalovanja, toda nikoli resničnega kesanja.

Končno so dogodki, za katere vem, da jih je vodil Bog, pripeljali do tega, da je moja žena za to izvedela in priznal sem ji svoje skrivno življenje spolne zasvojenosti. S pomočjo vaše knjige "A Way of Escape – (Pot osvoboditve), Victori over The Darkness (Zmaga nad temo) in Lomilec vezi, sem lahko odkril svojo svobodo v Kristusu. Nobenih vezi več! Nobenega suženjstva grehu več!

P o t   p o b e g a

Prvo pismo Korinčanom 10:13 pravi: "Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati."

Kje je pot pobega ali osvoboditve? Na istem mestu, kjer se skušnjava začne; v vašem umu.

Vsaka skušnjava je najprej misel, ki se pojavi v naših mislih in jo prinese bodisi vaše lastno telo bodisi sam skušnjavec.

Če razglabljate to misel in jo smatrate za eno izmed možnosti, boste čez čas to udejanjili in to je greh.

Pavel nas zato opozarja, naj vsako misel podvržemo poslušnosti Kristusu (2 Korinčanom 10:5). Prvi korak za pobeg pred skušnjavo je zaustaviti vsako misel, preden vstopi skozi vrata vašega uma.

Potem, ko ste ustavili vdirajočo misel, je naslednji korak ocenjevanje te misli na temelju Pavlovih osmih kriterijev o tem, kaj naj razmišljamo:

"Sicer pa, bratje, vse, kar je

1) resnično, kar je

2) vzvišeno,

3) kar je pravično,

4) kar je čisto,

5) kar je ljubeznivo,

6) kar je častno,

7) kar je količkaj krepostno in hvalevredno,

vse to imejte v mislih" (Filipljanom 4:8).

Postavite si vprašanje:

Ali je ta misel v skladu z Božjo resnico?

Ali predlaga, da storim kaj častnega?

Pravilnega?

Čistega?

Če se ta misel udejanji, ali bo rezultat dober in bo prispeval k odličnosti v mojem življenju?

Ali bi ostali verniki odobrili moje dejanje? Ali je to nekaj, za kar lahko slavim Boga?

Če je odgovor na katerokoli od teh vprašanj ne, potem takoj odpravite misel in izberite resnico.

Če se misel spet vrača, vedno znova povejte to.

Ko se naučite odzvati se na skušnjavne misli tako, da jih zaustavite že pred vrati svojega uma in jih ocenite na temelju Božje besede ter odpravite tiste misli, ki padejo na testu, ste našli pot osvoboditve, ki jo obljublja Božja beseda.

Nasprotno pa, če misel dobi prosto pot v vaš um in uspešno naredi izpit resnice, časti, pravičnosti in tako naprej iz Filipljanom 4:8, potem vse to "imejte v mislih" (v. 8) in to "delajte" (v. 9), kar bo prineslo neizmerno boljši rezultat, kot pa bolečina in nemir, ki nastane, ko popuščamo mislim skušnjave in se zapletamo v grešno obnašanje.

P o d v r z i t e   s e,   p r i z n a j t e,   u p r i t e   s e   in  s p r e m e n i t e

Ljudje, ki so ujeti v krog greh-kesanje, greh-kesanje, greh-kesanje, čez čas začnejo izgubljati upanje, da bodo kdaj koli doživeli resnično zmago nad grehom. Majava moč volje jih ne more držati stran od počenjanja greha, ki so ga pravkar priznali in tako jih hudič navdaja z obsojanjem. Samoobvladovanje se zdi kot iluzija in njihovo krščansko življenje je neskončna pot vzponov in padcev.

Bog nas bo usposobil, da premagamo ta krog greha in poraza. "Otroci moji, to vam pišem zato, da nebi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega" (1 Janez 2:1).

Vsem nam se dogaja, da nas sovražnik obtožuje vseh krivičnih del, ki smo jih storili. Toda obrniti se moramo k pravičnemu zagovorniku in se upreti temu pokvarjenemu nasprotniku, če želimo doživeti zmago in svobodo nad skušnjavami in grehom.

"Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil" (Jakob 4:7).

Podvreči se Bogu vključuje več kot le priznanje. To zahteva iskreno kesanje, ki pomeni spremembo razmišljanja in načina življenja. (spreobrnjenje).

Naslednje pričevanje prikazuje, kako človek lahko premaga moč greha:

Mnogo let sem bil uživalec pornografije in z le-to sem bil zasvojen. Ob tla sem udaril, ko me je žena končno ujela pri tem. Kmalu za tem, ko sem bil zasačen, sva bila z ženo v restavraciji, kjer so imeli polico s krščanskimi knjigami. Med drugimi je bila tam tudi ena izmed vaših knjig – Helping Others Find Freedom in Christ ) Pomagati drugim najti svobodo v Kristusu). Vedel sem, da je to knjiga zame. Tako se je začela moja pot osvoboditve.

Prišel sem do točke, ko sem dvomil v svoje odrešenje.

Ali me Bog zares ljubi?

Ali zame ni več upanja?

Vaše knjige so mi pomagale spoznati, da mi je sovražnik moje duše govoril laži in me zavajal.

Tako sem šel skozi "Korake k svobodi v Kristusu". Danes sem svoboden.

Verujem, da imam "odrešenje in odpuščanje grehov", da sem "mrtev grehu in živ Bogu".

Odgovornost, da ostanem svoboden, jemljem zelo resno. Vsak teden se v cerkvi srečujem s skupino moških, kateri sem odgovoren. Sedaj imam redno vsakodnevno pobožnost z mojim Gospodom. Bog počne zame tisto, kar sam nebi mogel nikoli storiti.