BOŽJJA SUVERENA MOČ VSEMOGOČNEGA
Pozno dvajseto
stoletje 1979
Julij—Port
Elizabeth, Južna Afrika
—Rodney
Howard-Browne
Rodney Howard-Browne je videl na stotine tisoče ljudi, ki so
se spreobrnili skozi njegovo službo, in veliko več, ki so bili prenovljeni v
svoji ljubezni do Gospoda in opolnomočeni s Svetim Duhom. Njegovo ministrstvo
ostaja sporno zaradi vpletenih manifestacij, zlasti smeha.
Julija 1979, ko je bil star 18 let, se je Rodney
Howard-Browne iz Port Elizabetha v Južni Afriki udeležil meddenominacijskega
molitvenega srečanja s približno 18 drugimi mladimi. Obupno je vpil k Bogu in
na tistem srečanju je v gorečnosti, iz vsega srca molil: »Bog, ali prideš nocoj
sem dol in se me dotakneš, ali pa bom umrl in bom prišel tja gor ter se te
dotaknil.«
Začel je kričati: »Bog, hočem tvoj ogenj.« Potem ko je jokal
20 minut, je nenadoma začutil, da ga je zajel Božji ogenj; bil je popolnoma
pretresen, jokal je, se smejal in molil v jezikih. To se je nadaljevalo štiri
dni, dokler ni zavpil: »Bog, dvigni ga. Ne prenesem več…. Gospod, premlad sem,
da bi umrl, ne ubij me zdaj.«
Dva tedna je čutil to močno Božjo Prisotnost. Potem se je ta
intenzivnost za približno deset let povečala, kasneje pa je postala običajna v
njegovi službi.
Leta 1980, ko je služil s skupino mladih v metodistični
cerkvi v Južni Afriki, je ženska v bolečini prosila za molitev v zakristiji
pred bogoslužjem. Povedal je, kaj se je zgodilo:
Vstal sem s sedeža. Nameraval sem položiti roko na njeno
glavo. Dvignil sem roko in ona je padla kot pokošena. Videti je bilo, kot bi iz
torbe potegnil pištolo s šestimi naboji in jo uperili vanjo. V trenutku, ko se
je moja roka približala njeni glavi, se mi je zdelo, kot da so se konice mojih
prstov odtrgale, medtem, ko je skozi njih priteklo polno maziljenje Božje moči,
ki je priteklo naravnost iz moje roke, in šlo naravnost v njeno čelo. Zrušila
se je na tla.
V sobi ni bilo nikogar bolj presenečenega kot jaz. In
pogledal sem dol na žensko in pogledal sem svojo roko, in povedal vam bom, —
moja roka — Božji ogenj — Božje maziljenje — moč — dunamis je še vedno prihajal
iz moje roke. Zdelo se mi je, kot da je moja roka gasilska cev. In postajal sem
vznemirjen – mislil sem si, da bi bilo bolje, da pazim, kam usmerim svojo roko.
Ta moč je bila v meni.
In tako je vstopila preostala ekipa in nisem vedel, kaj naj
naredim s tem, razen tega, kar smo pravkar naredili, zato sem rekel: »Dvignite
roke.« Bam, vsi do zadnjega so popadali po tleh. Mislil sem si, zdaj sem v
težavah. Če se duhovnik vrne, bo konec z mano. Tako sem šel naokoli in mi jih
je le uspelo spraviti k streznitvi in rekel: »Vstani in se zberi, moramo iti na
srečanje.« Uspelo nam je dvigniti vse razen ene deklice. Postavili smo jo med
dva moška in jih spravili ven iz dvorane.
Zvečer pridem na srečanje in tisti večer sem moral govoriti
in rekel sem Gospodu: »Gospod, veš, da mi ni dovoljeno govoriti o Svetem Duhu.
Veš, da ne smem govoriti o jezikih. Veš, da mi ni dovoljeno govoriti o 'padanju
v moči Svetega Duha' in o moči Svetega Duha in teh besedah. Gospod, kako lahko
dopustimo, da se to, kar se je zgodilo v zadnji sobi, zgodi tukaj?« In Gospod
mi je rekel: »Pokliči vse, ki želijo blagoslov.« Vsi so dvignili roke. Zato sem
rekel: »Prav, vstanite, pridite gor in se postavite v vrsto.« In tako sem se
nameraval spustiti in položiti roke na glavo prve osebe. In Gospod mi je rekel:
»Bodi zelo previden, zato ne polagaj rok nanje, ker nekateri ljudje [bodo]
mislili, da jih boš porinil, če boš to storil.« Iztegnem svoj prst, ga položim
na čelo prve osebe in rečem: »V imenu Jezusa ...«
Videti je bilo, kot da bi tam stal angel z bejzbolskim kijem
in jih udaril po glavi. In oseba je padla na tla. In sem šel po vrsti. Bam, bam,
bam, bam. Celotna vrsta je padla pod Božjo močjo. Nekateri ljudje so bili
pritrjeni na tla uro in pol. Nekateri med njimi so v trenutku, ko so padli na
tla, spregovorili v drugih jezikih, mi pa o tem nismo nič govorili. In to
maziljenje je spet ostalo dva tedna.
Naj vam takoj povem – če osemnajstletnik doživi takšno
maziljenje – to je nevarno. In potem ga nenadoma ni bilo več. Molil sem za
ljudi, padli bi, a ni bilo isto. In mislil sem, da sem izgubil maziljenje. Tako
sem začenjam moliti – stopil pred Boga in mu rekel: »Kaj sem naredil, da sem
izgubil maziljenje, in kakšno formulo moram uporabiti, da ga dobim nazaj?«
Rekel je: »Nič ne moreš narediti, da bi dobil nazaj to
maziljenje.«To maziljenje nisi ti. To maziljenje sem Jaz. To nima nobene zveze
s tabo.«
Rekel je: »Pravkar sem ti pokazal, kaj se bo zgodilo pozneje
v tvoji službi, če mi boš ostal zvest.« Rekel je: »Če bi ti ga zdaj dal, bi te
to uničilo. Zdaj ti ga ne morem dati. Za to ni formule. Če bi obstajala formula
za to, bi to naredili in dobili bi ga, in mislili bi, da si to ti. Od zdaj
naprej, kadarkoli pride to maziljenje, boš vedel, da to nisi ti in vedel boš,
da sem vse Jaz in mi boš moral dati vso slavo in vso hvalo in vso čast«.
Rodney Howard-Browne se je leta 1987 zaradi
evangelizacijskega dela preselil v ZDA. Nato je aprila 1989 v Clifton Parku
blizu Albanyja v zvezni državi New York med svojimi shodi izkusil močne vplive
Duha. To je opisal takole:
Božja moč je padla na kraj brez opozorila nenadoma. Ljudje
so začeli padati s sedežev in se valjali po tleh. Sam zrak se je premikal.
Ljudje so se začeli nenadzorovano smejati, medtem ko ni bilo nič smešnega. Manj
ko sem pridigal, več ljudi je bilo odrešenih.
Njegov vpliv je kmalu dosegel svetovne razsežnosti, na
stotine je bilo rešenih na njegovih srečanjih, na tisoče pa je bilo nadnaravno
dotaknjenih na različne načine.
Eden od primerov, ki se zdaj ponavlja na mnogo načinov, je,
kako se je prebujenje dotaknilo Centra za krščansko poučevanje in bogoslužje
(CTWC) v Woburnu v Bostonu novembra 1993. Mona Johnian in njen mož Paul sta
vodila 450-člansko cerkev.
V njihovi cerkvi je izbruhnilo prebujenje, potem ko so se
novembra 1993 udeležili oživitvenih srečanj, ki jih je vodil Rodney
Howard-Browne na otoku Jekyll v Georgii.
Sprva Mona ni bila navdušena nad različnimi pojavi, ki jih
je tam opazovala, vendar je bila presenečena, da je njen lastni pastor , Bill
Ligon iz Brunswicka v Georgii padel na tla, ko je Rodney Howard-Browne položil
roke nanj. »Bill je utelešenje dostojanstva, človek pod popolnim nadzorom,« je
rekla.
Prvo poglavje njene knjige opisuje srečanje v njeni cerkvi,
na katerem je izbruhnilo prebujenje, medtem ko je Bill Ligon bil tam kot
gostujoči minister. Iz Janezove cerkve se je preporod razširil na druge cerkve,
vključno z baptistično cerkvijo Bath v Bathu, Maine, ki jo je pastoriral Greg
Foster.
Paul Johnian je v videu z naslovom Revival, posnetem v
njegovi cerkvi avgusta 1994, dejal: »Ne moremo ovreči pričevanja Cerkve. To,
kar se tukaj dogaja, ni naključje. Ni ga rodil človek. To je po Božjem Duhu.
Zadnji teden v oktobru 1993 sva z Mono odšla v Georgio.
Pripadamo mednarodnemu združenju karizmatičnih in krščanskih ministrstev in tja
smo šli na letno konferenco. In na nas so položili roke. In bili smo pomaziljeni.
In želim biti popolnoma iskren s tabo. Čemur sem bil tam priča na začetku,
sploh nisem razumel. Sklenil sem, da to, kar se dogaja, ni od Boga … ker je
bilo preveč zmede. … Videl sem nekaj, česar s svojim omejenim razumom nisem
mogel dojeti. In šele ko sem preiskoval Sveto pismo in prosil Boga, naj mi
pokaže in razkrije resnico, sem videl, da je bilo to, kar se dogaja v
Kristusovem telesu, suverena poteza Vsemogočnega. Sprejel sem to in se ponižal,
ker sem želel biti del suverene poteze Vsemogočnega.
V sebi res nisem čutil nobene spremembe. Toda vrnil sem se,
da bi verjel Bogu, da bo naredil spremembo v naši skupnosti.«
Ta zgodba je zdaj pomnožena v različnih oblikah v tisočih
cerkvah, ki se jih je dotaknil ta trenutni vpliv Duha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar