Ključ 6
Ozdravljenje duše
Steve Austin
»Ljubi, prosim Boga, da bi ti šlo v vsem dobro in bi bil
zdrav, kakor gre dobro tvoji duši.« (3. Janez 1:2)
Če je vaša duša zdrava, vam nobena zunanja okoliščina ne
more uničiti življenja.
John Ortberg
TI SI BOŽJI OTROK.
Bog želi, da ste zdravi, celi in zmagoviti v vseh
pogledih. Želi ozdraviti ne samo vaše telo, ampak tudi mesta ran v vaši duši.
Preživeti resno bolezen je dovolj težko tudi brez da nosimo dodatno prtljago v
svoji duši. Svojo dušo potrebujete zdravo in močno, tako da ne bo nič oviralo
vašega telesnega ozdravljenja.
Sveto pismo opisuje dušo kot naš um, voljo in čustva. To
je kraj, kjer skrivamo bolečine in razočaranja, slabe spomine in notranjo škodo,
ki so nam jo povzročili ljudje in življenje. Bolezen v naši duši vpliva na vsa
področja našega življenja. Lahko povzroči, da napačno razmišljamo, imajo
strupena čustva, sprejemajo napačne odločitve in se ukvarjajo s škodljivim
vedenjem. Vpliva na naše odnose in na splošno kakovost življenja.
Toda najpomembnejše za vas, ko iščete fizično ozdravljenje
je, da bolezen vaše duše lahko povzroči bolezni v vašem telesu in blokira
vaše ozdravljenje. Pogosto ljudje fizično ozdravijo šele, ko prvič pridobijo ozdravljenje
v svoji duši.
Študije kažejo, da je 75 do 90 odstotkov telesnih bolezni
povezanih z negativnimi mislimi in čustvi. To je naša duša, čeprav znanost in
medicina tega izraza ne uporabljata.
V svoji knjigi »Kdo je izklopil moje možgane?«, dr.
Caroline Leaf piše: »Raziskave kažejo, da okoli 87 odstotkov bolezni lahko
pripišemo našemu miselnemu življenju, le 13 odstotkov pa prehrani, genetiki, in
okolju.« Vsaka stresna, jezna ali negativna misel, ali čustvo povezano z njo,
in te strupene misli in čustva neposredno vplivajo na naše fizično zdravje.
Ustvarjajo kaskado električnih in kemičnih stresnih odzivov v našem telesu, ki
oslabijo naš imunski sistem in odprejo vrata bolezni.
Pravzaprav je beseda bolezen sestavljenka iz korena besede
dis in ease, kar pomeni »proti lahkotnosti«. Bolezen se pojavi, ko Sveto pismo
potrjuje dejstvo, da se dobro zdravje in ozdravitev začneta v naši duši. Tretje
Janezovo pismo 2:1 pravi: »Ljubi, prosim Boga, da bi ti šlo v vsem dobro in bi
bil zdrav, kakor gre dobro tvoji duši.« Ali opazite, kako ta verz uspešnost in
dobro zdravje povezuje neposredno z besedno zvezo »kot uspeva tvoja duša«.
Lahko molite, dokler krave ne pridejo domov in naj vsi drugi molijo za vas,
vendar velikokrat fizično ozdravljenje ne bo prišlo, dokler vaša duša ne bo
zdrava in uspešna.
Ozdravljenje duše je pogosto skriti ključ do fizičnega ozdravljenja.
Sveto pismo pripoveduje zgodbo o slepemu človeku, ki je prosjačil ob poti, ko
je Jezus prišel v njegovo mesto. Slišal je o Jezusovih čudežih in imel je
veliko pričakovanje, ko je množica nakazala, da se Jezus približuje.
Zavpil je: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« (Luka
18:38). Ljudje so mu rekli naj bo tiho, a je zavpil še glasneje. Jezus se je
ustavil in vprašal človeka, kar se zdi nenavadno vprašanje: »Kaj hočeš, da ti storim?«
(Luka 18:41). Jasno je bilo videl, da je človek slep. Lahko bi ga ozdravil in šel
naprej. Zakaj ga je vprašal tako očitno vprašanje?
Predvidevamo, da si vsi želijo biti ozdravljeni, vendar
to ni vedno tako. Imamo pomanjkanje lahkotnosti v našem telesu, ki ga
povzročajo predvsem težave z dušo. Kot pastor sem več kot dvajset let svetoval
tisočim ljudem in naletel na mnoge, ki v resnici ne želijo biti ozdravljeni.
Želijo vztrajati pri bolečini v njihovi duši. To je postalo del njihove
identitete. To je postal njihov normalni vsakdan. O tem veliko govorijo, a v
resnici ne želijo biti osvobojeni tega. Morda sta jim celo všeč pozornost in
naklonjenost, ki ju dobijo od tega samopomilovanja. Če hočemo živeti svobodno
in zmagovito, moramo pustiti Bogu da ozdravi prizadeta mesta v naši duši.
Jezus je rekel: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo
sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z
menoj.« (Razodetje 3:20). Jezus želi vstopiti in nas ozdraviti, vendar moramo odpreti
vrata in ga spustiti noter. Ne bo se nam vsiljeval.
Molim da odprete vrata svojega srca in dovolite Jezusu,
da vstopi in ozdravi vaše bolečine, ranjena mesta in razočaranja. Ni bolečine,
ki je Bog ne more pozdraviti, razen bolečine, ki mu je ne bomo predali. Sveto
pismo pravi, da nam bo dal lepoto namesto pepela, toda da bi prejeli lepoto, mu
moramo dati svoj pepel (Izaija 61:3). Pustite preteklost. Opustite bolečino in
žalitve. Izpustite neodpuščanje, jezo in zagrenjenost. Ko se v notranjosti
pozdravite, bo temu običajno sledilo tudi vaše fizično ozdravljenje.
Obstaja veliko vrst duševnih ran in onesnaženj, a želim
se osredotočiti na tri najpogostejše, kar sem jih videl v 25 letih služenja
bolnim:
Neodpuščanje, razočaranje in grenkoba.
Večina drugih vprašanj duše so povezani z eno od teh treh
in načela, ki jih delim, so lahko uporabljena tudi za druge duševne težave.
Neodpuščanje
Vse nas so prizadeli drugi ljudje, tudi tisti, ki so nam
najbližji. Ljudje delamo napake in govorimo in delamo stvari, ki včasih škodijo
drugim. Neodpuščanje se pojavi, ko se oprimemo teh bolečin in se usidrajo v
našo dušo. Naš čut za pravičnost pričakuje od osebe, ki nas je prizadela, da bi
se nam opravičila ali vsaj utrpela posledice zaradi tega, kar nam je storila.
Vendar to ni pravi način. Bog nas je na križu že ozdravil
v vseh pogledih. Ni načina, da bi Bogu povrnili lastne grehe, zato je On poslal
Jezusa, da plača ceno za nas na križu. Zaradi Jezusove prelite krvi, nas je Bog
osvobodil naših grehov in večne kazni, ki smo si jo zaslužili. Kako lahko
prejmemo toliko milosti in odpuščanja od Boga in potem mi sami nismo
pripravljeni odpustiti drugim?
Odpuščanje pomeni osvoboditev. Ko odpuščamo tistim, ki so
nas prizadeli, izpustimo njih, mi pa predamo svojo bolečino Bogu. Osvobodimo
jih od tega, da nam povrnejo za to, kar so nam storili. Resnica je, da nam ne
morejo plačati za nazaj. Samo Bog lahko. In povrnil nam bo le, če bomo
odpustili.
Apostol Pavel nam je pokazal, kako se zrelo odzvati, ko
nas ljudje prizadenejo. V 2. Timoteju 4:14 je rekel: »Kovač Aleksander mi je prizadel
veliko hudega. Gospod mu bo povrnil po njegovih delih.«
Pavel je rekel: »Nadaljujem s svojo usodo in Aleksandra
prepustim Bogu.« Pavel je vedel, da ne sme prevzeti nadzora nad dejanji drugih
ljudi ali dovoliti, da ga to zastrupi. Napisal je: »Ne maščujte se na svojo
roko, ljubi, ampak dajte prostor Božji jezi, saj je pisano: Moje je maščevanje,
jaz bom povrnil, pravi Gospod.« (Rimljanom 12:19).
Ko odpustiš tistim, ki so ti storili krivico, in jih prepustiš
Bogu, On obljublja, da se bo z njimi spopadel in vam povrnil dostojanstvo.
Odločitev, da odpustimo drugim, ne osvobaja le njih,
osvobaja nas. Ko je Jezus je obudil Lazarja od mrtvih, je on stopil iz groba,
vendar je bil še vedno povit z nagrobnimi prti (Janez 11:44).
To je večkrat naša slika. Duhovno smo ponovno rojeni,
vendar še vedno hodimo naokrog zvezani z nagrobnimi prti travm, neodpuščanja
zaradi nečesa, kar nam je nekdo naredil ali nam rekel pred mnogi leti. Ta oseba
verjetno nadaljuje svoje življenje in je že davno pozabila, kar vam je storila.
Morda so celo mrtvi in jih
ni več. Naše neodpuščanje jih
niti malo ne prizadene. Nas to dela nesrečne in nam preprečuje, da bi živeli
zmagovito življenje. Ko odpustimo, zavržemo nagrobne prte in zaživimo v svobodi;
zaživimo življenje v veselju in radosti.
V Marku 11:25 je Jezus rekel: »In kadar vstanete k
molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v
nebesih, odpusti vaše prestopke.« V bistvu je mislil s tem: »Nikar se ne trudite
moliti, če imate v srcu neodpuščanje.«
Če molite za vaše ozdravljenje in skrivate neodpuščanje,
vaše molitve ne bodo delovale. V drugem verzu je Jezus rekel: »Če pa ljudem ne
odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Matej 6:15). Bog bo
odpusti nam samo takrat, ko mi odpustimo drugim. Ko nočemo odpustiti, smo na
nevarnem mestu, ker nam Bog ne bo odpustil naših grehov. To pomeni, da nismo v
pravem položaju z Njim in nas ne more blagosloviti, čeprav si to želi.
Pravzaprav je neodpuščanje eden največjih blokatorjev blagoslovov, kar jih
obstaja.
Razumem, da je lahko odpuščanje drugim zelo težko. Ne
morem ti reči, da narediš nekaj, skozi kar sam nisem velikokrat hodil. Včasih
je bolečina tako globoka, da jo je težko opustiti. Držimo se tega kot stare
prtljage. Negujemo jo. Obsedeni smo s tem. In čez nekaj časa se tega tako
navadimo, da se naseli v naši duši.
Če nismo previdni, postane bolečina del naše identitete,
ne da bi se tega sploh zavedali. Šepamo skozi življenje kot ranjena žrtev. Toda
to ni Božja volja za nas. Želi, da bi bila naša duša zdrava, čista in svobodna.
Zato nam Jezus zapoveduje naj odpuščamo drugim. V Svoji besedi je Jezus rekel,
da moramo odpustiti »sedemdesetkrat sedemkrat«, kar pomeni odpuščati
tolikokrat, kot je potrebno. (Matej 18:22). Jezus ni rekel, da bi morali biti
predpražnik in dovoliti ljudem, da nas zlorabljajo in grdo ravnajo z nami.
Obstaja prostor za zdrave meje in ljubezen do določenih ljudi na primerni
oddaljenosti.
Toda v srcu jim moramo odpustiti. Dobra novica je, da Bog
od nas nikoli ne bo zahteval nekaj, za kar nam On sam ne bo dal moči, da
storimo. On ne pričakuje, da bomo to storili sami. Pomagal nam bo, če ga bomo
prosili. Ozdravil bo tudi našo dušo od vse bolečine, če mu bomo le dovolili. Odločitev
za odpuščanje pogosto vodi do nenadnih, čudežnih prebojev.
Charles in Frances Hunter sta bila par v naši cerkvi, ki
sta imela neverjetno svetovno ministrstvo za ozdravljenje več kot petdeset let,
preden sta prenehala, v poznih devetdesetih. Nešteti ljudje so bili deležni
čudežne ozdravitve prek njihovega ministrstva. Bog jima je pokazal, da je
pogosto odpuščanje prelomna točka, ki pripelje do fizičnega ozdravljenja ljudi.
Velikokrat so ljudje imeli vero da bi bili ozdravljeni,
prejemali veliko molitev za svoje ozdravljenje in delali vse, kar so mislili, da
bi bilo dobro storiti, z neodpuščanjem do ljudi, ki so jih prizadeli, pa se
niso soočili. Ko sta služila ljudem na tem področju in jih vodila v molitvi
odpuščanja, je pogosto prišlo nenadoma do njihove ozdravitve. Ta vzorec sta
videla znova in znova.
Nikoli ne bom pozabil obiska pri starejši bolnici z
rakom. Ko sem vstopil v sobo, je rekla, da želi nekaj stvari odložiti iz
svojega srca. Pritegnil sem stol in se usedel, naslednjo uro pa se je razbremenila
let jeze in bolečine. Povedala je, kako je imela najbolj čudovitega moža dolga
leta, kako je bil ljubeč in kako sta skupaj potovala po svetu. Nato je zbolel, in
po njenem mnenju zdravniki niso postopali z njim na pravi način. Naredil so katastrofalne
napake, ki so privedle do njegove prezgodnje smrti.
Jeza do teh zdravnikov je kipela iz nje, čeprav je bil
njen mož mrtev že sedem let. Bila je jezna celo na moža, ker jo je zapustil.
Nato je povedala, kako so njeni otroci poredko prišli k njej, da bi jo obiskali
v bolnišnici, in po njenem mnenju je bilo to videti tako sebično, zaradi
njihove ujetosti v svoja lastna življenja.
Po eni uri poslušanja sem ji začel služiti. Povedal sem
ji, da sem razumel, da so vse te stvari boleče, vendar v sebi skrivajo
neodpuščanje, ki zastruplja njeno življenje in ovirajo njeno ozdravljenje. Z
njo sem delil nekaj svetopisemskih stihov in jo spodbudil, naj osvobodi in
odpusti vsem ljudem, ki so jo prizadeli in naj preda bolečino Bogu. Bog želi
ozdraviti našo dušo, vendar moramo mi storiti naš del. Strinjala se je, da bo
to naredila, in vodil sem jo v molitvi odpuščanja, v kateri je imenovala vse ljudi,
ki so jo prizadeli in jim odpustila. Čutila sva, kako se je vzdušje v sobi
spremenilo. Ko sem odšel od nje, se je počutila, kot da je z nje padla velika
teža. Videz njenega obraza se je spremenil. Spremljal sem jo in molil z njo
tedensko, in bolj kakor je bila njena duša očiščen vsega neodpuščanja in jeze,
bolj je Bog začel delati čudeže v njenem boju z rakom.
Sveto pismo pripoveduje zgodbo o Jobu, ki je opisan kot
»popoln in iskren«. Bal se je Boga in se ogibal zla.« (Job 1:1). Imel je
čudovito družino, veliko bogastvo in čudovito življenje. Toda hudič je stopil
proti njemu in napadel vsa področja njegovega življenja. Ubil je njegove
otroke, izgubil je vse svoje imetje in trpel je zaradi bolečih čirov po vsem
telesu (Job 2:7). ostala mu je le žena, a še ta mu je rekla, naj prekolne Boga
in umre.
Če to ni bilo dovolj hudo, so se njegovi tako imenovani
prijatelji obrnili proti njemu, ko mu je bilo najhuje. Namesto da bi ga
potolažili, spodbudili, so mu očitali, da je grešil proti Bogu, ter trdili, da
ga Bog kaznuje. Seveda to ni bilo res. Vsak od nas bi lahko razumel Jobovo
globoko prizadetost in užaljenost.
Predvidevam, da je bil v veliki skušnjavi, da bi imel do njih
neodpuščanje in grenkobo. Toda namesto tega se Job ni hotel zapeljati na vabo
užaljenosti. Ni dovolil, da bi ga njegovi tako imenovani prijatelji, zastrupili
in poškodovali njegovo dušo. Ne samo to, da jim je odpustil, ampak je celo
molil zanje.
Ker je Job ohranil svoje srce čisto, mu je Bog povrnil
vse, vključno z njegovim zdravjem. Pravzaprav je Bog dal Jobu dvakrat toliko,
kot je imel prej, in blagoslovil njegove zadnje dni bolj kot njegove prejšnje
dni. (Job 42:10; 12). To je moč odpuščanja. Nadejajte se dvojnemu blagoslovu
kot Job in odpustite.
Če menite, da do kogar koli gojite neodpuščanje, vas
spodbujam, da naredite naslednje korake do odpuščanja:
1. Razmislite o tem koliko je vam Bog odpustil.
2. Ne pozabite, da Bog ljubi vašega storilca tako močno
kot vas.
3. Pokesajte se, ker skrivate neodpuščanje. Prosite Boga,
da vam odpusti, vas očisti
in vam pomaga, da resnično
odpustite.
4. Odločite se, da boste trajno odpustili dolg, ki vam ga
dolgujejo. Prepustite kazen, osebo in bolečino Bogu.
5. Blagoslovite in molite za osebo. To je morda res
težko, vendar lahko to storite z Božjo pomočjo.
6. Ne ponavljajte neprestano, kaj so vam naredili, in se
o tem ne pogovarjajte, ne z Bogom ne z ljudmi
7. Kadarkoli imate občutek, misel ali spomin, ki prikliče
bolečino, ponovite te korake.
V razdelku »Odklepanje ozdravljenja s ključem 6« na koncu
tega poglavja, sem vključil posebno
molitev za premagovanje neodpuščanja. Spodbujam vas, da molite to molitev tako
pogosto, kot jo potrebujete, če čutite, da imate neodpuščanje v srcu.
Razočaranje
Razočaranje je še en duševni problem, s katerim sem se
velikokrat srečal pri ljudeh v boju z boleznijo. Morda ste razočarani nad
svojim zdravstvenim stanjem in njegovim vplivom na vaše življenje. Morda so se
vaša identiteta in vloge v vašem življenju dramatično spremenile iz starša,
zakonca, starega starša, brata, sestre, prijatelja. In ne glede na to, kakšna
je bila vaša kariera, ste postali oseba z določeno boleznijo.
Morda ste morali opustiti službo. Če ste v bolnišnici, ste
izgubili zasebnost in udobje vašega doma. Lahko se tudi počutite izolirane od
vaše družine, prijateljev in cerkve. Neverjetno, koliko ljudi je, ki se borijo s hudo boleznijo, ki so mi
povedali, da se počutijo zapuščene s strani svojih družin in prijateljev.
Ljudje so zaposleni in morda ne vedo, kako obvladati situacijo ali kaj reči,
zato morda redko pokličejo ali vas obiščejo. Vsaka od teh stvari lahko prispeva
k bolečemu razočaranju v duši.
Če ga ne obvladamo, lahko razočaranje otrdi naše srce in
povzroči, da postanemo negativni in malodušni. Lahko prevzamemo duha žrtve
in prenehamo pričakovati dobre stvari. Pravzaprav čakamo, kdaj bo priletel
naslednji čevelj. Nevidna ječa razočaranja oropa našo motivacijo in veselje ter
nevtralizira našo vero. Preprečuje nam, da bi verjeli, upali in molili v
gorečnosti in pričakovanju. Nehamo uveljavljati svojo vero, kar proizvaja še več
razočaranja, ker vera je način, kako prejmemo karkoli od Boga. Ko pride do te
točke, se razočaranje naseli v naši duši in postane miselnost.
To me spominja na to, kar se zgodi slonom, dresiranim za
cirkus. Trenerji slona začnejo privezovati na steber, ko je še mladič. Slon
postane tako pogojen, da je vezan na drog, da se neha poskušati osvoboditi. Ko
zraste v ogromnega, močnega slona, ga
lahko dreser priveže na
palico zasajeno v tla in ne bo niti najmanj poskušal pobegniti.
Tako deluje razočaranje. Ljudje z boleznijo pogosto
začnejo z vero v njihovo ozdravitev in v to, da se bo vse dobro končalo. Ampak
bolj kot čas mineva, bolj obupujejo. Morda ne vidijo nobenega napredka, ali pa
se je njihovo stanje celo poslabša in nenehno prejemajo negativna poročila od
zdravnika.
Preveč pacientov sem videl, kako obupajo in nehajo
verjeti za njihovo ozdravitev, ko se to zgodi. Zato je razočaranje eno od
največjih ovir pri ozdravljenju, ki se mu je treba upreti z vsakim vlaknom
svojega bitja.
Prosim vas, da ponovno oživite svojo vero. Morda že dolgo
čakate na svoj preboj, a če ostanete v veri in ne boste dovolili, da padete v
stanje razočaranja, se lahko Bog nenadoma premakne. Potreben je le en Božji
dotik, da se spremeni vaša situacija in okoliščine.
Morda boste celo občutili veliko razočaranje nad Bogom.
Ko se ljudje borijo s hudo boleznijo, jim sovražnik rad pove, da Bog ni držal
svoje besede, se ne zmeni zanje in jih je pozabil ali zapustil. Kadar se
strinjate s temi lažmi, lahko te povzročijo razočaranje, povzročijo, da ste
jezni in zamerljivi do Boga, in to bo zabilo velik klin v vašem odnos z Njim.
Potem se boste počutili krive zaradi svojega razočaranja nad Boga, zaradi česar
se boste počutili še bolj oddaljeni od Njega. Če kaj od tega opisuje vas,
želim, da veste, da je to običajno. To ne pomeni, da ste slab kristjan. Tako so
se počutili nekateri največji ljudje v Svetem pismu, in mislim, da večina ljudi
po vsem svetu.
Bodite opogumljeni, da vam Bog tega ne očita. On je
dovolj velik, da to prenese. Morda ste jezni Nanj, vendar On ni jezen na vas.
Brezpogojno vas ljubi in razume vaša čustva.
Sveto pismo pravi, da je Jezus prišel na zemljo kot
človek in je izkusil vse vrste bolečin in čustev, ki jih imamo tudi mi ljudje. V
času ko mu je bilo najhuje, tam na križu, je mislil, da ga je celo Oče
zapustil, medtem ko je vztrajal na križu. Zavpil je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj
si me zapustil?« (Matej 27:46; Marko 15:34).
Sveto pismo pravi: »Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki
ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi
preizkušan v vsem, vendar brez greha.« (Hebrejcem 4:15).
Jezus razume in sočustvuje z vami. Ne obsoja vas in ne
kritizira. Hkrati pa želi, da ste brez razočaranja. Če boste obviseli v
razočaranju, boste ostali tam, kjer ste, in morda blokirali vaše ozdravljenje.
Tukaj je nekaj korakov, ki vam jih priporočam, da se osvobodite razočaranja:
(1) zaupajte Bogu,
(2) zavrnite biti žrtev in
(3) vadite hvaležnost.
Oglejmo si vsakega od teh korakov podrobneje:
Zaupajte Bogu.
Razočaranje običajno izvira iz neizpolnjenih pričakovanj.
Od svojega življenja, drugih ljudi ali Boga smo pričakovali nekaj, kar se ni zgodilo,
kot smo mislili, da se bo, in počutimo se razočarani. Včasih si lahko nečesa
tako močno želite – neke neizpolnjene potrebe, pričakovanja, določenega izida,
celo Božje obljube, da se bo manifestirala v naših življenjih – da postane to idol
v našem življenju. Požira vaše misli. Prevladuje v vaših molitvah.
Želim vas spodbuditi, da se prepustite in zaupate Bogu.
Tudi ko stvari ne gredo na način, kakor ste si zamislili, zaupajte Njemu.
Zaupajte Njegovi ljubezni do vas. Zaupajte njegovemu načrtu. Zaupajte Njegovemu
času.
Sveto pismo pravi, da je določen čas za vse pod soncem.
Bog ne bo zamudil niti sekunde. Stvari dela po svojem urniku in na Njegov
način, ne na naš. On ima najboljše načrte za naša življenja. On ne povzroča
naša razočaranja, vendar jih uporabi za našo rast.
Rimljanom 8:28 pravi: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo
Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem
načrtu. On vse dela v naše dobro. V nas hoče skovati vero in zaupanje, ki sta
globlja od vaših čustev. Ko počivate v Bogu in mu zaupate, ste v veri. Če ste
zaskrbljeni, razburjeni in razočarani, je to znak, da ste v neveri. Odložite
skrbi. Odložite frustracijo. Verjemite, da ima Bog vse pod nadzorom in bo prinesel stvari v vaše življenje ob pravem
času.
Zavrnite biti žrtev.
Nekateri ljudje dovolijo, da njihova bolezen prevzame njihovo
identiteto. Biti bolan človek in žrtev, postane njihova identiteta in vse,
okoli česar se vrti njihovo življenje. Sovražnik želi, da se počutite kot žrtev.
Ko sprejmete duh žrtve in samopomilovanja, se s tem strinjate s sovražnikom
namesto z Bogom. Morate zavrniti identificirati se kot žrtev.
Bog je rešil Izraelce iz štiristoletnega suženjstva,
odšli so iz Egipta, a Egipt ni zapustil njih. Bog jih je poskušal pripeljati do
Obljubljene dežele, vendar so še vedno imeli miselnost žrtve/sužnja. Jokali so,
se pritoževali in niso hoteli hoditi v veri, zato nikoli niso prišli v Obljubljeno
deželo.
Če ste bolni, morate svojo bolezen izpustiti iz misli. Ne
poistovečajte se z njo. Morate jo zavrniti. To je vsiljivec, prestopnik. To ne
sodi v vaše telo, ker je vaše telo tempelj Svetega Duha in Jezus je že vzel vse
te bolezni nase pred več kot dva tisoč leti. Zato tega ne sprejmite, ne popustite, še
manj, ne naučite se živeti s tem. To je najslabše, kar lahko storite, če želite
ozdraveti. Zavrnite imeti duh žrtve. Bog pravi, da si zmagovalec in ne žrtev.
Rimljanom 8:37 pravi, da si v vseh stvareh več kot
zmagovalec. Drugo pismo Korinčanom 2:14 pravi, da te Bog vedno vodi do zmage v
Kristusu. Morda nas ne vodi vedno po najhitrejši in najlažji poti, a če
ostanemo v veri, bomo na koncu zmagali.
Kralj David je v svojem življenju doživel veliko
uničujočih razočaranj. 1 Samuelova knjiga 30:1-20 pripoveduje zgodbo o Davidu
in njegovih možeh, ki se vračajo po bitki domov v Ciklág ter najdejo svoje
domove požgane ter njihove žene in otroke odpeljane od sovražnika.
Davidovi možje so bili tako uničeni in žalostni, da so ga
hoteli kamnati do smrti. Toda namesto da bi se predal samopomilovanju, pravi Sveto
pismo, da se je David »okrepil v GOSPODU, svojem Bogu« (1 Samuelova 30:6). To
pomeni, da se je spomnil, kako velik je Bog, kako ga nikoli prej ni pustil na
cedilu, kako je zvest in vreden zaupanja in Bog obnove.
Ker se David ni prepustil razočaranju in duhu žrtve, mu
je Bog pomagal ne le premagati sovražnika, ampak tudi pridobiti nazaj vse, kar
je bilo izgubljeno, plus dodatni plen.
Če boste ohranili pravi odnos z Bogom, ostali v veri in
zavrnili miselnost žrtve, vam bo Bog povrnil za vsako nepošteno stvar, ki se
vam je zgodila. Obrnil bo vaša razočaranja in vas zmagovito popeljal ven iz
njih.
Vadite hvaležnost
O hvaležnosti sem govoril v 5. poglavju, vendar se je želim
dotaknite še enkrat, ker je ena najboljših protistrupov za razočaranje. Ljudje,
ki sem jih videl in so ostali pozitivni, ohranili veselje in mir, ter prejeli
božansko ozdravitev; vsi so bili hvaležni. Živeli so s stalnim odnosom
hvaležnosti. Namesto da se osredotočate na svoja razočaranja, se vprašajte, za
kaj ste lahko hvaležni? Izurite svoj um, da bo vsak dan videl dobro in imel
hvaležno srce. Semena razočaranja se ne morejo ukoreniniti v hvaležnem srcu.
V razdelku »Odklepanje ozdravljenja s ključem 6,« na
koncu tega poglavja sem vključil tudi
posebno molitev za premagovanje razočaranja. Jaz vas spodbujam, da molite to
molitev, če se spopadate z razočaranjem.
Grenkoba
Če se ne ukvarjamo z neodpuščanjem, užaljenostjo,
preteklimi bolečinami in razočaranji, lahko postanemo preobremenjeni in
napredujemo v grenkobo, ki je še posebej škodljiva in nevarna za dušo.
Hebrejcem 12:15 pravi: »Pazite, da nihče ne ostane brez
Božje milosti, da ne bo pognala nobena grenka korenina, ki bi povzročila zmedo
in bi se z njo mnogi omadeževali.«
Biti oskrunjen pomeni biti okužen, voden stran od vere in
onesnažen. Ko ima oseba korenino grenkobe, to lahko požre njihovo dušo kot
agresiven rak. Razširja se na vsa področja njihovega življenja. Ukrade jim
veselje. Zvija njihov um. Celotna njihova perspektiva postane »skisana« in
negativna. To zastruplja vse njihove odnose. Lahko celo postanejo sumničavi in paranoični. Peter je nekemu možu v Apostolskih delih 8:23 rekel: »Vidim, da si poln grenkega žolča
in ves v sponah krivičnosti.« Čez nekaj časa grenkoba celo spremeni videz
osebe. Lahko pogledate njihov obraz in govorico telesa in vidite to.
Ožji član moje družine, ki je zdaj v večnosti, je bil učbeniški
primer nekoga s korenino grenkobe. Borila se je s hudimi zdravstvenimi težavami,
verjetno v vseh zadnjih tridesetih letih svojega življenja, in mislim, da je
vse to veliko imelo opraviti z njeno grenkobo. Začelo se je pred mnogimi
desetletij, po tem, ko jo je mož prevaral. Nikoli mu ni oprostila. Ker se je
držala bolečine in užaljenost je le-ta počasi napredovala v grenkobo.
To je bila ena najbolj žalostnih stvari, kar sem jih kdaj
videl. Bila je tako očarljiva, sladka, skrbna gospa, ki je ljubila Gospoda, a jo
je prehitela grenkoba in jo na vse načine onečastila. Z možem sta bila poročena
65 let, in velik del njunega zakona so zaznamovali prepiri, razdori, jeza in
vse ostale vrste neumnosti z njene strani, zaradi njene zagrenjenosti. Vedno je
bila jezna na nekoga, še posebej nanj. Včasih je trajalo tedne ali mesece ne da
bi se pogovarjala s tistim, ki je bil zadnja tarča njene jeze. Postala je sumničava
in paranoična do vseh. Svojega moža je obtožila, da jo vara. Tatvine je
obtožila družinske člane in svojo gospodinjo. Grenkoba ji je desetletja kradla veselje in zastrupljala vse v njenem
življenju. V njenih zadnjih letih niti njena lastna družina ni mogla zdržati njo.
Dokler se ne spopademo s korenino grenkobe in je ne odstranimo
iz svojega življenja, bo še naprej
obrodila slabe sadove v našem življenju. To je tako, kot če je v našem hladilniku
neprijeten vonj. Običajno je tam nekaj skritega zadaj že nekaj časa, in postane
gnilo ali plesnivo. Lahko damo škatlo sode bikarbone v hladilnik. Lahko razpršimo osvežilec zraka po hladilniku, toda dokler ne
najdemo vira vonja in ga odstranimo, bo naš hladilnik še naprej zaudarjal.
Način za odstranitev korenine grenkobe je, da se
pokesate, prosite Boga, da jo odstrani, in jo nehate hraniti. Odpustite ljudem.
Sprostitev boli. Naj Bog ozdravi vašo dušo. Živite lahkotno in svobodno,
pozitivno. Veliko čustvene energije potrebujete, da bi bili užaljeni in
zagrenjeni. To je energija, ki jo potrebujete za boj proti svoji bolezni, da jo
lahko premagate.
Zadnja molitev, ki sem jo vključil v »Odklepanje ozdravljenja
s ključem 6,« razdelek na koncu tega poglavja, vam bo pomagal premagati
zagrenjenost. Molite to molitev, če potrebujete osvoboditev od grenkobe in naj
Bog ozdravi vašo dušo.
ODKLEPANJE
OZDRAVLJENJA S KLJUČEM 6:
Molitev
za premagovanje neodpuščanja
Oče, hvala Ti, da nam nikoli ne
rečeš, naj storimo karkoli brez da nam Ti daš milost in sposobnost, da to
storimo. Pomagaj mi, da resnično odpustim vsem tistim, ki so me prizadeli, me lažno
obtožili, me okrivili, užalili, me zavrnili in izdali. Natančneje, takoj se
odločim za odpuščanje. [Glasno poimenujte določene osebe].
Jaz izbiram da jih odpustim za
to, kar so mi storili, in jih prepuščam Tebi. Obžalujem, ker sem gojil
neodpuščanje, zagrenjenost, užaljenost in jezo do njih v svojem srcu ali do kogar
koli drugega. Prosim te, da mi odpustiš in me opereš teh in drugih nečistoč v
moji duši.
Ustvari v meni čisto srce in čist duh, o Bog. Ozdravi
in obnovi mojo dušo ko samo Ti lahko to storiš.
Molim, da bi bila moja duša tako ozdravljena in obnovljena, da bi bila, kot da
nikoli nisem bil ranjen ali poškodovan.
Rekel si: »Če je torej kdo v
Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2
Korinčanom 5:17). Naredi to novo stvarjenje, o Bog, in naj preminejo vse stare
bolečine. Pomagaj mi, da bom imel Tvojo ljubezen, opisano v 1. Korinčanom 13,
ki ne upošteva storjene krivice, vse prenaša, vse prestane, vse upa in nikoli
ne mine.
Odstrani morebitne kamne v mojem
srcu od preteklih ran in mi pomagaj ljubiti druge kot da nisem bil nikoli
poškodovan. Zapovedal si nam, naj ljubimo svoje sovražnike in molimo in
blagoslavljati tiste, ki so nas preganjali in zlobno izkoriščali. Zato molim za
[imenuj ljudi, ki ste jim pravkar odpustili] in Te prosim da jih blagosloviš.
Vse te stvari molim v namen ozdravitve, osvoboditve in obnovitve, v imenu Gospoda
Jezusa Kristusa. Amen.
Molitev za premagovanje razočaranja
Nebeški Oče, obžalujem, da sem se strinjal z razočaranjem
in verjel lažem sovražnika. Obžalujem, da sem prevzel vlogo žrtve in
samopomilovanja v svojem življenju. Obžalujem morebitno razočaranje in jezo ki sem
ga imel do Tebe. Prosim Te, da mi odpustiš in me rešiš iz primeža razočaranja. Pomagaj
mi biti hvaležen za to, kar sem, kar imam in kar je dobro v mojem življenju,
namesto da se osredotočam na tisto, česar nimam in kar ni dobro.
Po Filipljanom 4:8 pomagaj mojemu umu osredotočiti se le
na tisto: »Kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar
je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to
imejte v mislih.« Obnovi stanovitnega
duha v meni in mi pomagaj, da ti zaupam celo, ko ne morem izslediti tvoje roke
ali razumeti, kaj se dogaja. v Jezusovem imenu, amen.
Molitev za premagovanje grenkobe
Bog Oče, priznam, da imam v svojem srcu grenkobo, jezo in užaljenost.
Hvala Ti, da me ne obsojaš, ampak si rekel v 1 Janezovem pismu 1:9: »Če pa
svoje grehe priznavamo, nam jih boš odpustil in nas očistil vse krivičnosti,
saj si zvest in pravičen.« Oče, pokesam se za vso grenkobo, neodpuščanje, jezo,
zamero in užaljenost v moji duši. Prosim Te, da me radikalno osvobodiš teh
stvari. Grenkobo iztrgaj s korenino in jo odstrani od mene. Ozdravi, očisti in
obnovi mojo dušo. Pomagaj mi biti čist, biti Božja posoda, skozi katero lahko
teče Tvoja ljubezen in luč. Pomagaj mi živeti lahkotno, svobodno in pozitivno,
da se moje telo lahko pozdravi in postanem
vse za kar si me ustvaril, da sem. V Jezusovem mogočnem imenu, Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar