Evangelizacija - KAJ PRAVI SVETO PISMO O EVANGELIZACIJI

 

EVANGELIZACIJA

 

 

 

 

Obstaja veliko ljudi, ki imajo željo, da bi oznanjali evangelij drugim ljudem, vendar ne vedo, kako bi to storili. Tako kot vsake druge stvari, se lahko naučimo tudi tega. Saj smo Jezusovi učenci in učenci se učijo.

 

Res je, da nekateri lažje najdejo stik z ljudmi kot drugi in da nekateri lažje temo preusmerijo na Boga, vendar se da veliko stvari naučiti. Tudi tisti, katerim je to lažje, se morajo učijo.

 

Ne smemo pozabiti, da pri tem ne gre za našo lastno sposobnost, ampak za sposobnost Svetega Duha – za delovanje in moč Svetega Duha. Celo apostol Pavel, katerega je Bog zelo uporabil na področju oznanjevanja evangelija, je v 1. pismu Korinčanom 2:1-4 rekel: »... nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti (s posebnimi govorniškimi, prepričevalnimi sposobnostmi) oznanjal Božjo skrivnost. Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega... Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč...«

 

Bog gleda na našo pripravljenost!!!

 

Efežanom 6:14-15 »Stojte... z nogami obutimi v pripravljenost, da oznanjate evangelij miru.«

 

Če smo pripravljeni narediti, kar Bog želi in pričakuje od nas – da oznanimo odrešenje Jezusa Kristusa ljudem, ki ne vedo za rešitev, nam bo On dal sposobnost za to. On nas bo usposobil, če se Mu damo na razpolago. Ne pozabimo, gre za NJEGOVO SPOSOBNOST, za NJEGOVO MOČ V NAS! Zaupajmo Mu in ne dvomimo v Njegovo sposobnost ter v Njegovo moč! Računajmo na Njegovo delovanje, na njegovo pomoč pri oznanjevanju! Zanašajmo se na Njega! Če prepustimo v Njegove roke naš um, misli, telo, potem On govori skozi nas.

 

2. Kor 3:4 (EKU)  »Zaupanje, ki ga imamo po Kristusu v Boga, je takšno, da nismo sami od sebe zmožni, da bi se sami nase zanašali, ampak vse zmoremo v Bogu. On nas je usposobil za služabnike nove zaveze...«

 

Filipljanom 4:13 »Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.«

 

2. Kor 5:19b-20a (EKU)  »... nam pa naložil, da oznanimo besedo sprave. V KRISTUSOVEM IMENU SMO TOREJ POSLANI, KAKOR ČE BI BOG OPOMINJAL PO NAS.«

 

 

Matej 28:19 »... Pojdite torej ...«

Marko 16:15 »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu!«

Luka 10:3 »Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.«

Janez 17:18 »Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet.«

 

Jezus nas je poslal! V Kristusovem imenu smo poslani - ne piše »bomo poslani«, ampak »smo poslani«.

 

Torej, Jezus nas je poslal, to je naša naloga in naša odgovornost. Kaj počnemo pa mi? Kolikokrat marsikdo izmed nas pravi, Gospod, tukaj sem, ampak pošlji koga drugega. Gospod, jaz nisem za to, naj gredo drugi, pošlji koga, ki bo oznanjal.

 

 

Praksa je pokazala, da je tiste, ki so pokazali Bogu svojo pripravljenost, Bog za to usposobil in uporabil, ne glede na to, če so bili prej sramežljivi, nekomunikativni ali zaprti vase.

 

Bog nam v svoji Besedi zagotavlja, da nam bo dal moč. Toda kdaj?

On sam nam na to vprašanje zelo jasno odgovarja v Apostolskih delih 1:8 »PREJELI BOSTE MOČ, KO BO SVETI DUH PRIŠEL NAD VAS, DA BOSTE MOJE PRIČE v Jeruzalemu... ter do skrajnih mej sveta.«

 

Bog nam je dal svojo moč v prvi vrsti z namenom, da bomo njegove priče oz. pričevalci odrešenja.

 

Janez 17:22 »Jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno.«

 

Matej 28:19-20 Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej … In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

 

Tu name Jezus zelo jasno govori, da je Njemu dana vsa oblast in v tej moči, s tem pooblastilom nas On pošilja oznanjat evangelij, ampak nas ne pošilja samih. On je z nami vse dni do konca sveta. Če bi šli sami, to pomeni, v svoji lastni moči, ne bi dosegli ničesar in bi nas “volkovi” raztrgali. Ampak On nam daje tako veličastno obljubo – “jaz sem z vami vse dni do konca sveta”. On je ves čas z nami po svojem Svetem Duhu, katerega nam je dal. Če se zavedamo, kdo je On in kaj pomeni, da je Sveti Duh v nas, da je Vsemogočni, Najvišji, Najmočnejši ves čas z nami, potem se več ne zanašamo na sebe, na svojo nemoč, ampak na Njegovo moč v nas.

 

Satan se zelo trudi, da bi vernikom zaslepil duhovne oči, da tega ne bi dojeli, da bi zadrževal Božje delovanje skozi nas, da si ne bi upali oznanjati in delati vsega, kar nam je Gospod naročil ter zato, da se Božje kraljestvo ne bi širilo tako, kot bi se lahko.

 

Kaj pomaga bogatemu človeku, če je bogat, če pa ne ve, da je bogat in živi v revščini?!

 

Sovražnik se veseli, če nas uspe zaslepiti in prepričati, da mi tega ne znamo, ne zmoremo, da nismo dovolj dobri...

Če razmišljamo tako, pomeni, da ne upoštevamo Božje besede, ampak  nasedamo pastem sovražnika in njegovega religioznega duha, ki nas poskuša ujeti v past.

 

Mi zmoremo v Jezusovi moči, ne v svoji!

 

V svoji pravičnosti ne moremo storiti ničesar, ampak Bog Oče gleda svoje otroke skozi daritev svojega ljubljenega Sina. Ker imamo oseben odnos z Jezusom in Mu svoje grehe priznavamo, so nam grehi odpuščeni, smo pravični, sveti. Tako nam pravi Božja beseda. Nismo pravični zaradi sebe, ampak zaradi Jezusa. Nismo sveti zaradi sebe, ampak zaradi Jezusa. Janez 17: 19 »... in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«

 

Jezus je v Evangeliju po Luki 10:3 tudi rekel: »Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.«   Ali bi bilo to pošteno, ali bi bilo to pošteno sorazmerje, ali bi ljubeči Oče poslal svoje ljubljene otroke v ta kruti svet (med volkove), če nam ne bi dal svoje moči???

 

V Marku 16:15-18 je Jezus rekel svojim učencem: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu! ... Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja:

• v MOJEM IMENU bodo izganjali hude duhove,
• govorili nove jezike,
• z rokami prijemali kače in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo,
• na bolnike bodo polagali roke in bodo ozdraveli.

 

Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«

 

Lahko se vprašamo, ali verujemo vsem Jezusovim besedam???

 

Luka 9,1-6

»         1. Poklical je k sebi dvanajstere

            2. ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni

            3. in (moč) za ozdravljanje bolezni.

  4. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo

5. in ozdravljat bolnike...

 

»Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.«

 

»Razšli so se « - Luka 9    Iz tega vidimo, da učenci niso bili ves čas pri Jezusu, niti niso bili ves čas skupaj. Vendar so se razšli in šli oznanjat . . . Iz tega se lahko naučimo, da ni dovolj, če samo molimo ali če smo samo v cerkvi, ampak je treba iti.

Matej 10:1 . . . .

Marko 6:12-13:

»In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo.

Izgnali so tudi veliko demonov

in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.«

 

V vseh evangelijih lahko vidimo, da gredo te tri stvari skupaj. To je delal Jezus in Njegovi učenci.

 

Jezus je svoje učence poklical k sebi in jim dal moč, oblast, pooblastilo. Zavedati se moramo, da je bilo to še pred Jezusovo zmago na križu in Njegovim vstajenjem ter pred izlitjem Svetega duha.

Po Jezusovi zmagi na križu, po Njegovem vstajenju in prihodu Svetega Duha – torej v Novi zavezi – pa dobimo moč, oblast in pooblastilo takrat, ko pride na nas Sveti Duh.

 

Če preučimo Jezusove obljube, kaj vse se bo zgodilo s prihodom Svetega Duha, lahko dojamemo, kaj pomeni biti Božji otrok, biti novo stvarstvo, v katerem je Sveti Duh.

 

Efežanom 1:18-19 »On naj razsvetli oči vašega srca, DA BI DOUMELI, v kakšno upanje vas je poklical, KAKO BOGATO JE VELIČASTVO NJEGOVE DEDIŠČINE, KI JO DAJE SVETIM, KAKŠNA NEZNANSKA MOČ, pač v skladu z njegovo brezmejno mogočnostjo, DOBIVAMO OD NJEGA MI, KI VERUJEMO...«

 

 

Nekaj praktičnih nasvetov

 

Ko ljudem pričujemo o Jezusu:

- ne pozabimo, da jim mi s tem služimo. Pazimo, da se pri pogovoru ne bomo obnašali vzvišeno, ponosno. Ljudje morajo čutiti, da jih spoštujemo. Ves čas se zavedajmo, da so to dragoceni ljudje, katere je ustvaril Bog, katere Bog ljubi in jih želi rešiti.

 

- O Jezusu pripovedujmo z navdušenjem. Če mi sami nismo prevzeti od Jezusa, Njegove ljubezni in daritve na križu, potem bo to ljudi težko pritegnilo.

Pri našem pripovedovanju naj bo Jezus v središču pozornosti. Ljudje naj opazijo, da je Jezus center našega življenja.

 

- Računajmo na nadnaravno delovanje Boga, ker 

 je tisto, kar je za nas nadnaravno, za Boga naravno.

  Naučimo se moliti za ljudi in VERUJMO, da se jih

  bo Bog nadnaravno dotaknil.

 

- Nikoli ne govorimo grdo o drugih ljudeh ali o

  drugih cerkvah! (Naša naloga je, da ljudi ljubimo, jih blagoslavljamo, jim oznanjamo in za njih molimo, ne pa da jih sodimo, kritiziramo ali presojamo, kdo bo rešen ali ne. Prepustimo to Bogu!).

 

- Nikoli se z njimi ne prepirajmo!

- Ljudje ne smejo dobiti občutka, da na njih

  pritiskamo.

- Poslušajmo jih! Ne skačimo jim v besedo. Prisluhnimo jim, kaj nam želijo povedati ali kaj nas želijo vprašati, ker bomo na ta način izvedeli, kakšno mišljenje imajo, kaj naj jim povemo, kaj naj poudarimo.

 

- Kljub temu, pa moramo voditi pogovor mi, če jim želimo povedat evangelij. Če nas sredi pogovora vprašajo kaj nepomembnega ali nekaj, kar bi se utegnilo razviti v brezkončno razpravo in bi nas to samo odpeljalo z  »glavne poti« proti cilju, jim lahko vljudno rečemo: »A ti (vam) lahko na to odgovorim kasneje? Me lahko spomniš na to kasneje?« To naredimo s tem namenom, da ne zaidemo z glavne teme in da jim lahko oznanimo pomembne in bistvene stvari do konca. Včasih ljudje na to kasneje pozabijo in se jim sploh več ne zdi pomembno, včasih pa se spomnijo in jim pač odgovorimo kasneje.

 

Pri oznanjanju evangelija je zelo pomembno, da se poskušamo postaviti v vlogo človeka, kateremu oznanjamo - da se spustimo na njegov nivo, da poskušamo razumeti, kako razmišlja. Na ta način bomo veliko boljše razložili evangelij.

 

Npr.: učitelj lahko zelo dobro obvlada snov, ki jo predava. Vendar če se ne zna spustiti na nivo učencev, ne bo znal snovi dobro razložiti in svojih učencev ne bo mogel naučiti tistega, kar jih želi naučiti, ker ga učenci ne bodo razumeli. Na ta način mu njegovo dobro poznavanje snovi ne koristi, če je ne zna na primeren način razložiti.

 

Včasih nam ljudje zastavljajo vprašanja, na katera ne vemo odgovorov. V takšnem primeru je pametno že med tem, ko nas ljudje sprašujejo, v mislih vprašati Svetega Duha, kaj naj odgovorimo. Če pa odgovor ne pride, lahko mirno rečemo, da pač ne vemo odgovorov na vsa vprašanja. Vse odgovore ima samo Bog. Lahko pa kasneje poskusimo najti odgovor v Svetem pismu ali se pozanimamo kje drugje. Tudi če ne najdemo odgovora, ni to nič sramotnega. Mi smo samo ljudje in nismo vse vedoči. Vse vedoč je samo Bog in v nebesih bomo dobili odgovore na vsa vprašanja.

 

Uporabljajmo razumljiv jezik. Ne uporabljajmo cerkvenega, religioznega besednjaka, ker nas ljudje ne bodo razumeli. Včasih smo kristjani tako navajeni na cerkveni besednjak, da sploh ne vemo, kako bi na drug način povedali isto stvar.

 

Ko ljudje prvič slišijo besede: zveličanje, maziljenje, jagnje Božje, jagnjetova kri, tajna klet, spreobrniti se, roditi se na novo, sprejeti Jezusa, milost, greh, molitev . . . , ne razumejo njihovega pomena. Če ga pa že razumejo, imajo pogosto napačne predstave o tem, kaj to je (npr. milost, greh, molitev...)

 

Te stvari moramo ljudem najprej razložiti, kaj pomenijo. Npr., kaj pomeni » »sprejeti Jezusa,« »spreobrniti se« . . .  Kako naj oni to vedo, če pa tega niso nikoli slišali?

 

Npr. namesto molitev, lahko rečemo »pogovor z Bogom«.

Razložimo ljudem, kaj pomeni beseda »greh« - zadetek v prazno; vse, kar smo naredili narobe in tisto, kar bi morali narediti, pa nismo.

 

Pa tudi pri pogovoru z najstniki uporabljajmo drugačen besednjak kot v pogovoru s starejšo osebo. Bodimo fleksibilni, prilagodimo se situaciji. Tudi Jezus se je z ribiči pogovarjal o lovljenju rib, s Samarijanko, ki je prišla k vodnjaku po vodo . . . .

 

Dejstvo je, da ta trenutek niso vsi ljudje pripravljeni poslušati evangelija in sprejeti Jezusa. Prav tako pa je dejstvo tudi to, da obstajajo ljudje, ki bi se zdaj takoj spreobrnili, če bi jim kdo povedal evangelij. Naša naloga je, da te ljudi poiščemo.

 

V vsakem neverniku moramo videti potencialnega vernika.

 

Izkoristimo vsako priložnost. Vsepovsod okoli nas so ljudje, ki nimajo smisla življenja, ki nimajo notranjega miru in je v njih velika praznina . . .  Več ko bomo oznanjali, večja možnost je, da pridobimo ljudi za Kristusa. Več ko bomo molili za ozdravljenja ljudi, večja možnost je, da bodo ljudje ozdravljeni.

 

Naša naloga je, da oznanjamo in v veri pričakujemo, da se bodo ti ljudje spreobrnili ter da za njih molimo. Ni pa naša naloga, da ljudi spreobračamo. To dela Sveti Duh. Ni naša odgovornost, ali se bodo ti ljudje spreobrnili ali ne. Seveda si tega želimo in prav je tako. Vendar, če se ne spreobrnejo, to ni naša stvar. Marsikdo misli, da če se ljudje, katerim oznanja, ne spreobrnejo, da gre pri tem za njegovo lastno nesposobnost. Če mislimo tako, potem to pomeni, da se zanašamo na svojo lastno sposobnost

 

 

Ljudje radi poslušajo zgodbe.

 

Pripovedujmo jim zgodbe iz Svetega pisma. (Npr. zgodbo o izgubljenem sinu lahko uporabimo za evangelizacijo.) Parafrazirajmo jih, povejmo jih v razumljivem, sodobnem jeziku. Naučimo se tega. Vadimo. Pripravimo se na to. Tako kot se lahko naučimo česa drugega oz. tako kot se pripravimo na kaj v šoli ali službi, tako se lahko naučimo in pripravimo na to.

 

Zelo močan vtis na ljudi naredi naše pričevanje. Za naše pričevanje nihče ne more oporekati, da to ni res, ker so to dejstva, katera smo doživeli.

 

Ni slučajno, da je pričevanje apostola Pavla v Apostolskih delih zapisano kar štiri-krat.

 

Povejmo ljudem, kako smo se spreobrnili. Pripovedujmo jim tudi druga pričevanja, kaj je Bog storil v naših življenji. Povejmo jim na primer, ko smo bili v kakšni stiski, kako je Bog posredoval, kako je uslišal našo molitev, kako nas je potolažil, okrepil, kaj smo se naučili iz tega... Povejmo jim, da ima Bog izhod iz vsake situacije, da Njemu ni nič pretežko. On najde pot tudi takrat, ko zgleda, da je ni. Če nas je Bog ozdravil, jim to povejmo. Lahko jim pripovedujemo tudi pričevanja drugih ljudi.

 

Matej 28:19-20 “Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.”

 

»naredite učence«: Učenci so tisti, ki se učijo in napredujejo.

Učence moramo:

-   pridobiti  (»narediti«);

-          obdržati (za njih skrbeti, se z njimi ukvarjati, moliti za njih in z njimi . . . );

-          jih usposobiti, da bodo oni pridobivali nove učence.

 

Po spreobrnjenju pridejo preizkušnje, napadi iz pekla, duhovna bitka, duhovna vojna.

 

Izidi oz. rezultati vojne so naslednji:

 

-          mrtvi (tisti, ki odpadejo od Boga),

-          ranjeni (Nekateri ostanejo celo do smrti duhovni invalidi. Zato je nujno potrebno, da duhovnim »novorojenčkom« stojimo ob strani, jih spodbujamo, tolažimo, jih učimo, kako naj se borijo proti silam teme...)

-          nepoškodovani (To so tisti, na katere napadi nimajo tako velikega vpliva in se sami borijo, vztrajajo in ne dovolijo ničemur in nikomur, da bi jih karkoli odvrnilo od Boga. Vendar je takšnih ljudi malo.)

 

 

NEKAJ NAČINOV EVANGELIZACIJE:

 

 

Vsak dan zjutraj prosimo Boga, naj nas v tem dnevu vodi, naj On vodi, s kom se naj v tem dnevu srečamo, kje in kaj naj se pogovarjamo. Kamorkoli gremo, ga prosimo, naj gre On pred nami.

1. Najbolj učinkovit način je osebna evangelizacija. Osebno lahko

evangeliziramo svojim sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, bivšim sošolcem, sosedom, znancem in neznancem. 

Gradimo odnose z ljudmi.

Iščimo priložnosti, da spoznamo nove ljudi.

Hodimo naokoli z odprtimi očmi, da bomo videli in izkoristili priložnosti, da ljudem povemo veselo vest o Jezusu. Kjerkoli imamo oseben stik s komerkoli, je to lahko priložnost za oznanjevanje.

 

2. Lahko pa uporabimo tudi druge načine, da evangeliziramo osebno –

lahko na druge načine pridemo do ljudi, da jim potem oznanjamo osebno! Npr. ankete, ulične evangelizacije, krščanski koncerti ali druge prireditve, open-air kino . . .

 

3. Do ljudi, katerim bomo oznanili evangelij, lahko pridemo tudi tako, da

jim naredimo kakšno uslugo, da smo do njih prijazni, pozorni – na ta način odpiramo vrata za evangelij.

 

4. Lahko jih obiščemo, ko so bolni.
5. Lahko gremo z njimi na sprehod ali izlet.

 

6. Lahko jim za rojstni dan poklonimo kakšno krščansko knjigo,

 

7. krščanski CD ali DVD.

 

8. Lahko ljudi povabimo na kavico, sok, pecivo, na ogled krščanskega filma v kinu ali na domu.

 

9. Lahko povabimo v stanovanje akviziterje, ki od vrat do vrat prodajajo

knjige ali kaj drugega. Lahko jim kaj postrežemo in jim oznanimo evangelij in podarimo Sveto pismo ali kakšno drugo krščansko knjigo.

 

10. Lahko ustavimo avtoštoparju (vendar bodimo pri tem previdni in

presodimo, koga lahko spustimo v avto) in v avtomobilu pogovor navežemo na Boga. Ena ideja: Lahko v avtomobilu poslušamo krščansko glasbo ali kakšno dobro evangelizacijsko pridigo in že na ta način človek sliši evangelij.

 

11. Lahko v čakalnici pri zdravniku ali zobozdravniku »pozabimo« kakšen

krščanski traktat ali kakšno evangelizacijsko knjižico. To lahko »pozabimo« še na kakšnem drugem primernem mestu.

 

12. Če je npr. v kakšni trgovini prodajalka zelo prijazna do nas, ji lahko

rečemo: Ker ste pa tako prijazna, vam pa nekaj podarjam (lahko ji damo Sveto pismo Nove zaveze ali kakšno drugo primerno evangelizacijsko literaturo.

 

13. Lahko uslužbencu na cestninski postaji podarimo literaturo, se

nasmehnemo in jim zaželimo lep dan.

 

14. Če vidimo kakšno žalostno osebo, ji lahko »nežno« pristopimo in

previdno začnemo pogovor ter jo potolažimo z Božjo Besedo. Vedno prosimo Svetega Duha, naj nam polaga v usta tisto, kar morajo ljudje slišati.

15. Lahko evangeliziramo preko interneta, preko spletnih strani.

 

16. Cerkev lahko organizira piknik, skupen izlet ali skupno letovanje,

kamor se lahko povabi tudi nevernike in je tam priložnost, da jim oznanimo evangelij.

 

17. Cerkev lahko organizira krščanske koncerte, predavanja o kakšnih

aktualnih temah ali kakšne druge prireditve.

 

18. Lahko se organizirajo jezikovni tečaji, kjer se ob učenju tujega jezika v

tujem jeziku učimo tudi svetopisemskih resnic ali zgodb.

 

19. Lahko cerkev organizira skupno rekreacijo, kar je zelo koristno za

fizično zdravje in sprostitev, za medsebojne odnose vernikov, hkrati pa se lahko povabi tudi nevernike, s katerimi se spoprijateljimo in jim oznanimo evangelij.

 

20. Ljudi, ki imajo težave v zakonu, lahko usmerimo h krščanskim

svetovalcem za pare. Tam bodo slišali nasvete iz Božje besede in obstaja veliko možnosti, da bo te ljudi začel zanimat Bog in da se bodo spreobrnili.

 

21. Odvisnike od drog lahko usmerimo v kakšno dobro krščansko komuno

za odvajanje od drog, kot na primer Teen Challenge, Reto, Remar ... Tam se preučuje Sveto pismo, veliko odvisnikov je osvobojenih in preda svoje življenje Jezusu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sveto pismo - Evangelij po Janezu - KDO JE JEZUS?

 

K D O   J E   J E Z U S ?

Evangelij po Janezu 1; 1,3,4,5,10,11,12,13,14,17,18

1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.

3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.

4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.

5 In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.

10 Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal.

11 V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.

12 Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime

13 in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.

14 In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.

17 Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

18 Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.

 

Evangelij po Janezu 1;29,32,33,34

 

29 Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.

32 In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim.

33 In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹

34 In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«

 

Evangelij po Janezu 2;1,11,12

 

5 Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.«

11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

12 Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.

 

Evangelij po Janezu 2;13,19-22

19 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.«

20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?«

21 On pa je govoril o templju svojega telesa.

22 Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.

 

Evangelij po Janezu 2,23-25

23 Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal.

24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal

25 in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

 

Evangelij po Janezu 3,1-21

1 Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak med Judi.

2 Ponoči je prišel k Jezusu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim.«

3 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.«

4 Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?«

5 Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.

6 Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh.

7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.

8 Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

9 Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?«

10 Jezus mu je odvrnil: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš?

11 Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o tem, kar vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega pričevanja ne sprejemate.

12 Če ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških?

13 Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega.

14 In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

15 da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje.

16 Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,

   da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.

17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.

18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna.

 20 Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela.

21 Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.«

 

Evangelij po Janezu 3,30

 

30 On mora rasti, jaz pa se manjšati.«

 

Evangelij po Janezu 3,31-36

31 »Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem; kdor pa je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem,

32 kar je videl in slišal, vendar nihče ne sprejema njegovega pričevanja.

33 Kdor pa je sprejel njegovo pričevanje, je s pečatom potrdil, da je Bog resničen.

34 Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero.

35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko.

36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.«

 

Evangelij po Janezu 4,1-42

5 Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.

6 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.

7 Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!«

9 Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.)

10 Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.«

11 Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo?

13 Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen.

14 Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

15 Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.«

16 Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!«

17 Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹;

18 kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.«

19 Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok.

22 Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov.

23 Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče.

24 Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«

25 Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.«

26 Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

28 Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem:

29 »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?«

30 Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.

32 On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«

34 Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.

35 Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev.

38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

39 Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed:

   »Vse mi je povedal, kar sem storila.«

41 Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati.

 42 Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

 

Evangelij po Janezu 4;53,54

53 Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati sam in vsi njegovi domači.

54 To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.

 

Evangelij po Janezu 5,1-18

1 Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem.

2 V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč.

3 V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Čakali so na valovanje vode,

4 kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen.

5 Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let.

6 Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?«

7 Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.«

8 Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!«

9 In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota.

10 Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!«

11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹«

12 Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹«

13 Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica.

14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!«

15 Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.

16 Zaradi tega so Judje preganjali Jezusa, ker je takšne reči delal na soboto.

17 Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam.«

18 Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili, ker ni samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.

 

Evangelij po Janezu 5,19-30

Oblast Božjega Sina

19 Jezus jim je tedaj odvrnil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more delati ničesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče; kar namreč dela on, dela enako tudi Sin.

20 Kajti Oče ima Sina rad in mu pokaže vse, kar dela sam, in še večja dela od teh mu bo pokazal, tako da se boste čudili.

21 Kakor namreč Oče obuja mrtve in jim daje življenje, tako tudi Sin daje življenje, komur hoče.

22 Kajti Oče nikogar ne sodi, ampak je dal vso sodbo Sinu,

23 da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta. Kdor ne časti Sina, tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal.

24 Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.

     25 Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.

     26 Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.

     27 Oblast mu je dal, da sodi, ker je Sin človekov.

28 Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas.

29 In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali húdo, v vstajenje obsodbe.

30 Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti: kakor slišim, sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.«

Evangelij po Janezu 5,31-47

Pričevanje za Jezusa

36 Jaz imam pričevanje, ki je večje kakor Janezovo: dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, da me je poslal Oče.

37 In tudi Oče, ki me je poslal, on je pričeval o meni: vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasu ne videli njegovega lika.

38 In tudi nimate njegove besede, ki bi ostajala v vas, ker ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.

39 Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni.

40 Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.

43 Prišel sem v imenu svojega Očeta in me ne sprejmete. Če pride kdo drug v svojem imenu, ga boste sprejeli.

 

Evangelij po Janezu 6,22-59

Jezus je kruh življenja

26 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.

27 Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.«

28 Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?«

29 Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

32 Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes.

33 Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

35 Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.

36 Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete.

37 Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel,

39 Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan.

40 Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

45 Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.

46 Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta.

47 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje.

48 Jaz sem kruh življenja.

50 To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre.

51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

53 Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.

54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.

55 Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača.

56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.

57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni.

58 To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«