Michelle Strydom - VČASIH TEGA NE MORETE STORITI SAMI

 

ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

Michelle Strydom

VČASIH TEGA NE MORETE STORITI SAMI

Včasih tega ne morete storiti sami

 

Včasih obnova uma ni dovolj, da bi se osvobodili bolezni, ker potrebujete malo več pomoči. Z drugimi besedami, potrebujete služenje. Potrebujete pomoč svojega pastorja ali drugega maziljenega kristjana, ki razume ta načela zdravljenja. Potrebujete nekoga, ki vam bo stal ob strani in ki predstavlja Boga in ki uporablja darove Svetega Duha za reševanje vaših težav v služenju.

 

Biblija nas uči, da nam je Gospod dal petkratno služenje, da nas opremi, usposobi in izgradi, da bomo sposobni delati tisto, k čemur nas je Bog poklical: Efežanom 4:11–12: »Njegovi darovi so bili [različni; sam nam je postavil in dal može] ene za apostole (posebne glasnike), druge za preroke (navdihnjene pridigarje in razlagalce), nekatere za evangeliste (oznanjevalce evangelija, potujoče misijonarje), nekatere za pastirje (pastirje svoje črede) in učitelje. Njegov namen je bil izpopolniti in popolnoma opremiti svetnike (njegovo posvečeno ljudstvo), [da bi opravljali] delo služenja za izgradnjo Kristusovega telesa (cerkve).«

 

1 Pismo Korinčanom 12:7–10, opredeljuje darove Svetega Duha, ki so nam danes na voljo v Cerkvi: »7 Vsakemu pa je dano razodetje [Svetega] Duha [dokaz, duhovna razsvetljenost Duha] v dobro in korist. 8 Enemu je dano v in po [Svetem] Duhu [moč govorjenja] beseda modrosti, drugemu [moč izražanja] beseda spoznanja in razumevanja po istem [Svetem] Duhu; 9 drugemu [čudežna] vera po istem [Svetem] Duhu, drugemu izjemna moč ozdravljanja po enem Duhu; 10 drugemu delo čudežev, drugemu preroški vpogled (dar razlage božje volje in namena); drugemu sposobnost razločevanja in razlikovanja med [izjavo pravih] duhov [od lažnih], drugemu različne vrste [neznanih] jezikov, drugemu sposobnost razlage takih jezikov.«

 

V cerkvi potrebujemo duhovnike in moramo služiti drug drugemu pod nadzorom petkratne službe. Potrebujemo Božje ljudi, ki jih je On mazilil, ki so napolnjeni z Duhom in zreli v poznavanju Besede, da bi pomagali in gradili Kristusovo telo, da bi se lahko vrnili v stanje zdravja in celovitosti. Bog je nameraval, da se medsebojno ozdravljamo z darovi in ​​delom Svetega Duha.

 

Zakaj imamo darove? V Jakobu 5:14 piše: »Je kdo med vami bolan? Naj pokliče starešine cerkve.«

 

Dar čudežev

 

Nekatera dela Svetega Duha niso namenjena le cerkvenim voditeljem, ampak naj bi jih uporabljali tudi ljudje v cerkvi. Vodstvo je tam, da da zgled, da se naše telo ozdravi, da lahko vsi verniki opravljajo delo služenja. Z drugimi besedami, vodstvo in svetniki morajo biti enako opremljeni, ko so poškodovani zaradi bolezni ali travme.

 

V 1 pismu Korinčanom 12 je zelo jasno, da mora telo skrbeti za telo v vseh zdravstvenih zadevah. Poglejmo si dva specifična darova Svetega Duha – omenjena sta v 1 pismu Korinčanom 12:7–10 in tudi v 1 pismu Korinčanom 12:28: »Bog je v cerkvi nekatere postavil najprej za apostole, drugič za preroke, tretjič za učitelje, nato za čudeže, nato za dar ozdravljanja, za pomoč, za vladavine, za raznovrstne jezike.«

 

Dva od darov Svetega Duha sta dar ozdravljanja in dar čudežev. Zakaj imamo dar čudežev? Ker se nekateri deli našega telesa ne zacelijo, ko jih poškoduje bolezen ali travma. Ko si na primer porežete kožo z nožem, je vaše telo programirano, da se naravno samo pozdravi – nastane krasta in sčasoma se rana nadomesti z novim tkivom.

 

Ko se odpravijo duhovne korenine (strupeni grešni vzorci mišljenja), ki so vzrok bolezni, se bo telo naravno samo pozdravilo bolezni, kot so alergije, visok krvni tlak, depresija, razjede na želodcu in tako naprej. Obstajajo deli našega telesa, ki se normalno zacelijo, ko odstranimo vzrok (greh v našem miselnem življenju).

 

Vendar pa obstaja nekaj telesnega tkiva, ki se ne more regenerirati, ko je poškodovano. To vključuje možgane, srce, živce in druge telesne organe. Ko so ti deli našega telesa poškodovani, zapravljamo čas z molitvijo za ozdravitev ali poskušanjem delovanja v daru zdravljenja, ker se to telesno tkivo ne more zaceliti. Če bo Bog ozdravil ali regeneriral nekaj, česar se ne da regenerirati, kakšen dar bi potem potreboval? Dar čudežev. Kako delujemo v daru čudežev? Najprej se boste morali spopasti z duhovnimi težavami v življenju osebe, ki so povzročile bolezen. Ker se to telesno tkivo ne more zaceliti, mora nekdo, kot ste vi in ​​jaz, ki ga Bog želi maziliti v daru čudežev, v Jezusovem imenu izgovoriti stvari v obstoj in pričakovati, da bo to storil Sveti Duh.

 

Če v to ne verjamete, se to nikoli ne bo zgodilo skozi vas, ker je Jezus rekel: »Zgodi se vam po vaši veri.« Matej 9:29: »Zgodi se vam po vaši veri, zaupanju [v moč, ki je vložena vame].«

 

Rimljanom 4:17 pravi, da Bog stvari, ki jih ni, kliče, kakor da bi bile, in jih tako spravi v obstoj. Razširjena Biblija pravi: »Bog oživlja mrtve in govori o neobstoječih stvareh, ki jih je [napovedal in obljubil], kakor da bi [že] obstajale.«

 

Biblija nas zdaj poziva, naj posnemamo Bog – ko delujemo v daru čudežev, izgovorimo ustvarjalni čudež v obstoj in storimo ga v Njegovem imenu.

Iz lastnih izkušenj sem videla Boga delati ustvarjalne čudeže, vendar bi rada načelo daru čudežev ponazorila s tremi pričevanji Henryja Wrighta. Ta pričevanja sem uporabila, ker se v vsaki zgodbi skriva smiseln nauk:

 

Tri pričevanja o Božjih ustvarjalnih čudežih

 

»Pred enim letom smo imeli tukaj v Georgii na odprtem cerkvenem srečanju primer, kjer me je Bog uporabil, da sem 14-letni deklici podaljšal roko za 12 centimetrov.

 

Poškodovala si jo je pri padcu z drevesa na betonsko ploščo, ko je bila stara 9 let. Roko si je zlomila na sedmih različnih mestih in utrpela hude notranje poškodbe. Rastne ploščice v kosteh so bile tako poškodovane, da ji roka ni zrasla pet let, od 9. do 14. leta.

 

Z darom čudežev sem govoril v njene poškodovane kosti v roki, ki jih je poškodba uničila, in v Jezusovem imenu sem ji ukazal, naj raste, in Bog je to storil. Dve minuti smo opazovali in pred našimi očmi je Bog oblikoval vsak delček te roke, vključno z maščobnim tkivom. Ta roka je bila na koncu enaka drugi. Z govorjenjem smo v obstoj klicali stvari, ki jih ni, kot da bi bile, v Njegovem imenu.«

 

Tukaj je še ena zgodba: Henry Wright je poučeval na konferenci v Pine Townu v Durbanu v Južni Afriki. Udeležil se je je moški, ki je bil star okoli šestdeset let. Ko je bil star devet let, ga je oče prosil, naj nekaj stori, vendar je navodila narobe razumel. Ni storil tako, kot ga je oče prosil, in v izbruhu besa ga je oče udaril po glavi s kosom jekla. Udaril ga je tako močno, da ga je podrl.

 

Danes ga je Cerkev prestrašila, da bi umrl, če ne bi padel v drevo, ki je ublažilo njegov padec. Ko ga je njegov oče udaril, mu je razbil celotno uho in uničil bobnič. Od tiste travme pri devetih letih, pa do zdaj, ko je bil v šestdesetih letih, na to uho ni mogel slišati.

 

Med konferenco je Henry Wright učil načelo ločitve, ki sem ga z vami delila prej v tem poglavju. Pojasnil je, da ljudje sploh, ki so vam storili karkoli slabega, sploh niso bili oni sami.

 

Ko je ta gluhi moški spoznal, da jeza in bes nista bila njegov oče, ampak greh ali bitje besa in jeze, ki se je manifestiralo skozi njegovega očeta in mu povzročilo to škodo, se je njegovo srce odprlo za odpuščanje. Bog bo njegovega očeta poklical na odgovornost za sodelovanje v grehu in za to, da je dovolil, da se bes in jeza manifestirata skozi njega. Vendar pa je mož z razumevanjem načela ločitve lahko ločil očeta od greha in čeprav je še naprej sovražil greh, je zdaj čutil sočutje do očeta.

 

Kasneje na konferenci je Henry Wright vodil občestvo v molitvi kesanja za grenkobo in neodpuščanje do drugih ljudi. Ta mož se je začel kesati Bogu, ker je sovražil svojega očeta in ker je dovolil, da se sovraštvo manifestira skozi njega.

 

Nato je Henry Wright v skupnostni službi izrekel ustvarjalni čudež vsem, ki so bili gluhi – ni položil rok na moža ali se ga dotaknil. Preprosto je rekel: »V imenu Jezusa Kristusa govorim v tisti bobnič, ki je bil počen in deformiran zaradi nesreče, poškodbe, travme in groze, strahu in jeze. Ukazujem, naj se ta bobnič oblikuje, in kličem tiste stvari, ki niso, kot da bi bile v daru čudežev . . . .«

 

Nenadoma je mož prekinil Henryja in rekel: »Pastor, slišim! To uho se je odprlo – slišim lahko vsako besedo iz njega!« In tistega dne je Bog obnovil škodo, ki mu jo je pred 51 leti povzročil njegov oče.

 

Človek in znanost tega ne moreta storiti!

 

Ali lahko torej z izgovorjeno besedo ustvarimo nova jetra, ko so stara cirotična in jih je uničil virus hepatitisa C?

 

Ali lahko z izgovorjeno besedo ustvarimo novo trebušno slinavko, ker je staro uničila sladkorna bolezen?

 

Ali lahko z izgovorjeno besedo ustvarimo novo področje možganov, ker ga je uničila možganska kap?

 

Ali lahko z izgovorjeno besedo obudimo nove živce, ker so stare uničile avtoimunske bolezni, kot je multipla skleroza?

 

Ali lahko z izgovorjeno besedo obudimo novo srce v Jezusovem imenu, ker je staro uničil srčni napad?

 

Da, lahko. Razlog, zakaj se to ne dogaja, je ta, da tega ne počnemo. Ena največjih zmot v Cerkvi danes je, da prosimo Boga, naj stori vse. Bog vam je dal oblast in jo morate uporabiti!

 

Sveto pismo pravi, da bodo tisti, ki verujejo, delali v njegovem imenu (Marko 16:17–18). Bog ti je dal oblast in jo moraš uporabiti! Vendar mi pogosto slišimo ljudi moliti: »Gospod, prosim, stori to zame, prosim, stori ono . . .«

 

Naredite to v Jezusovem imenu! Govorite s tem poškodovanim delom telesa in mu zapovejte, naj postane zdravo v Jezusovem imenu!

 

Poglejmo si še eno zgodbo: Henry Wright je imel tridnevno konferenco v White Riverju v Južni Afriki. Na svojih konferencah je občinstvo prosil, naj zapišejo, katere bolezni imajo, in jih dajo v škatlo. Njegova žena nato naredi seznam bolezni in na koncu konference pojasni, kakšne so duhovne korenine teh specifičnih bolezni, in pomaga ljudem, ki to potrebujejo.

 

Ravno ko se je odpravljal na čas ministrstva, je v srcu zelo močno zaslišal besedo »skolioza«. Ko je ženo vprašal, koliko primerov skolioze je na seznamu, ni bilo niti enega. Zato je občinstvo vprašal: »Kdo tukaj ima skoliozo in je ni prijavil?« Gospa, ki jo je imela, ga ni slišala, ker ni bila pozorna.

 

Henry Wright je nato ponovno rekel: »Oprostite, zakaj mi Bog v srce polaga besedo 'skolioza'? Kdo tukaj ima kratko nogo?« Nato ga je ženska slišala in dvignila roko. Henry jo je vprašal: »Zakaj niste oddali listka s svojo situacijo?« Rekla je:

 

»No, stara sem 60 let, to težavo imam že vse življenje in sem se je preprosto navadila.« Veliko je takih ljudi, ki imajo bolezen že tako dolgo, da so jo preprosto sprejeli kot del sebe in to ne bi smelo biti tako! Ukrivljenost hrbtenice te gospe je bila tako huda, da je morala, ko je kupovala obleke, odrezati rob, da je obleka visela ravno na njenem telesu.

 

Henry Wright jo je povabil na oder, da bi ji lahko služil. Ta gospa ni mislila, da bo ozdravljena – že se je sprijaznila s sobivanjem s sovražnikom. Toda Bog se je odločil, da se bo vmešal. Želel ji je izkazati nekaj ljubezni.

 

Henry Wright je občinstvo vprašal: »Koliko vas še nikoli ni videlo čudeža ozdravitve v svojem življenju?« 90 % občinstva je dvignilo roke. Zato jih je Henry povabil, naj oblikujejo krog okoli njiju in opazujejo.

 

Skoliozo povzroča zlobni duh, ki pride zaradi osebnih ali podedovanih prepirov in konfliktov – to je podrobneje pojasnjeno na strani 478. V Jezusovem imenu je Henry izgnal duha skolioze in ženski ukazal, naj se zravna.

 

Medtem ko je sedela na stolu, jo je držal za gležnje, da bi preveril, kako ukrivljena je hrbtenica. Počasi, v dveh minutah, se je pod Henryjevimi členki začelo zbliževati, ko se je njena hrbtenica zravnala, nato pa se je to ustavilo.

 

Začutil je, da je prišel duh dvoma in nevere. Ali veste, da lahko nevera in dvom celo odvzameta Božjo moč? Zato je Henry v Jezusovem imenu ukazal neveri in dvomu, naj odideta, in nato se je njena hrbtenica še naprej zravnala.

 

Sčasoma so se členki postavili v vrsto in takrat je Henry vedel, da je bila ozdravljena.

 

Ljudje v občinstvu so jokali, ker so to gledali. Vstala je in hodila brez šepanja – njeni boki in ramena so bili zdaj poravnani in hrbet v ravnovesju. Tisto noč v White Riverju je veliki Bog, ki mu služimo, zravnal žensko hrbtenico na svojo slavo.

 

Kasneje je ženska z možem prišla k Henryju in rekla: »Veš, nisem vedela, da me Bog tako ljubi, da me bo ozdravil, čeprav nisem verjela.« Henry Wright je rekel: »Da, ampak ko mi je Bog spregovoril in mi rekel, naj se lotim problema skolioze, in to si bila ti, sem operiral z enim od darov Svetega Duha, ki je dar vere. Prevzel sem ga namesto tebe in ti si me dohitela.«

 

Poleg tega, da ta zgodba ponazarja, kako se dar čudežev uporablja v praksi, poudarja pomembno načelo, in sicer, da morate vero združiti z resnico, ki se je učiš. Če to storiš, si kot oče Abraham – si Božji prijatelj. Oče Abraham je bil imenovan Božji prijatelj, ne zato, ker je bil brezgrešen, ampak zato, ker je verjel Bogu (Izaija 41:8; Jakob 21:23).

 

V zgodbi o možu, čigar uho je bilo ozdravljeno – ko je spoznal, da je služil grehu zagrenjenosti in neodpuščanja do svojega očeta, se je pokesal. Če imate kakšne grešne težave, ki jim služite, bodite moški ali ženska po Božjem srcu kot David – pokesajte se in jih odstranite iz svojega življenja. Ali obstaja večja čast kot biti znan kot Božji prijatelj in človek po Božjem srcu? Upam, da se vaše srce odpira v upanju in veri za možnost, da ste lahko ozdravljeni.