Zakaj je strah pred človekom past in
kako ga premagati
Scott Iwahashi
V današnjem svetu se ljudje vse bolj bojimo drug drugega. Z
rastjo družbenih medijev je možnost, da vas obtožijo nepravilnosti in morebitne
izgube službe ali prijateljstva, večja kot kdaj koli prej. Torej, kaj lahko
storimo? Ali naj hodimo naokoli v strahu pred kakršnim koli napačnim korakom?
Morda, če nikoli ne spregovorimo, ne bomo nikoli tvegali povratne reakcije. Ko
se samo-cenzuriramo, da bi ohranili mir, živimo v »strahu pred človekom«. Strah
nas je, kaj nam lahko ljudje storijo. Iti po tej poti ni le manjša težava,
ampak resen problem. Sveto pismo pravi, da je
strah pred človekom past.
Strah pred človekom nastavlja
zanko, kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan. (Pregovori 29:25).
Čigavo mnenje je bolj
pomembno?
Če se bojimo ljudi, postavimo
njihovo mnenje o nas in njihov položaj pred Božjim. To je malikovanje, ker
svojo blaginjo in prihodnost polagamo v roke ljudi in ne Boga.
Še vedno obstaja modrost pri merjenju naših besed, vendar bi morala naša končna odločitev neposredno
temeljiti na Božji besedi in ne na mnenjih ljudi.
Če se odločimo, da bomo molčali ali se strinjali z drugimi,
ki nasprotujejo temu, kar je rekel Bog, da bi se izognili preganjanju ali
nesoglasju, se bojimo človeka in ne zaupamo v GOSPODA.
Mihej 7. poglavje vsebuje dolg seznam ljudi, ki jim ne bi
smeli zaupati, in razlogi so dosledni vse do danes. Na žalost, čeprav naše
družine ne bi smele izgledati tako, smo mnogi od nas našli sovražnike v lastnih
gospodinjstvih. Da bi predstavljali resnico Besede, lahko pride do trenutkov,
ko se ne strinjamo z grehom in nasprotujemo grehu naših znancev (tj. družinskih
članov ali bližnjih prijateljev).
Ne verjemite prijatelju, ne
zaupajte tovarišu, pred njo, ki ti leži v naročju, pazi na vrata svojih ust! Kajti
sin se norčuje iz očeta, hči vstaja proti svoji materi, snaha proti svoji
tašči, človeku so sovražni njegovi domači.
(Mihej 7:5-6).
Vera v Boga ne glede na vse
Če nadaljujemo v 7. poglavju Miheja, je opisan še težji
položaj. Ko zaupamo v Boga, se lahko pogosto zdi, da nas Satanovo kraljestvo
prehiteva. To se je zgodilo v mojem življenju in v teh trenutkih se zlahka
ujamemo v past obupa. Zavzemanje za pravičnost ne pomeni vedno, da bomo videli
pozitiven rezultat. Lahko izgubimo prijatelje in priložnosti, vendar moramo
biti pripravljeni zaupati Bogu kljub zunanjemu videzu, ki je pred nami. Na
koncu, ne glede na videz, moramo biti pripravljeni izbrati slediti Bogu Očetu
in verjeti, da nas bo videl skozi VSE okoliščine.
Jaz pa se oziram na Gospoda, čakam
na Boga moje rešitve, moj Bog me bo uslišal. Ne vesêli se, moja sovražnica, nad
menoj! Če sem padel, spet vstanem, če sedim v temi, je Gospod moja luč. Gospodovo
jezo bom prenašal, ker sem grešil proti njemu, dokler ne razsodi moje pravde in
ne uredi moje pravice. Izpeljal me bo na svetlo, gledal bom njegovo pravičnost. (Mihej 7:7-9).
Komu zaupate?
V Psalmu 118, 8 in 9 verz, je opazno jasno, da se ne smemo
zanašati na človeka ali kneze. Omemba knezov je zelo primerna, ker bi to
vključevalo sodobne izvoljene uradnike in vlado.
Bolje se je zatekati h
Gospodu kakor zaupati v človeka. Bolje se je zatekati h Gospodu kakor zaupati v
kneze. (Psalm 118:8-9).
Ne pravim, da ne moremo zaupati tistim v vladi, ampak da jih
ne bi smeli postaviti v položaj 'boga' nad našim življenjem. Morda se zdi, da
naši vladarji lahko narekujejo naš obstoj. Zatiranje lahko pride, vendar oni
niso Bog. Bog Oče je tisti, ki postavlja vladarje.
Vsak naj se podreja oblastem,
ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so
postavljene od Boga. (Rimljanom
13:1).
Spoštujte avtoriteto, vendar
se zavzemajte za pravičnost
Kot je ponazorjeno v Danielovi knjigi; Daniel, Šadrah, Mešah
in Abednego so se morali zavzeti za pravičnost, tudi proti vladi, ki je od njih
zahtevala, da kljubujejo Božji besedi.
Tega položaja ne bi smeli jemati zlahka. Prav tako ne bi
smeli zavzeti nasprotnega pristopa do vlade. Vendar pa moramo biti pripravljeni
zavzeti stališče za pravičnost, če je politika v nasprotju s Svetim pismom.
Na neki točki našega potovanja bi se morali odločiti, da nas
ne bo strah, kaj nam bo človek storil ne glede na grožnjo, četudi gre za naše
življenje.
Naj vam načina življenja ne
določa sla po denarju. Zadovoljni bodite s tem, kar imate, ker je Gospod sam
rekel: Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil. Zato smo
lahko pogumni in govorimo: Gospod je moj pomočnik, ne bom se bal; kaj mi more
storiti človek? (Hebrejcem 13:5-6).
Gospod je na moji strani, ne
bom se bal; kaj mi more storiti človek? (Psalm
118:6).
Celo pravičnost je lahko
žaljiva
Ni skrivnost, da so Jezusa preganjali in križali zaradi
tega, kdo je bil in kaj je predstavljal temu planetu. Če gremo po njegovih
stopinjah, ne smemo pričakovati nič drugega. Za svet, ki ga Božje poti ne
zanimajo, lahko preprosto stališče, kot je kesanje za mrtva dela, dojema kot
žalitev.
Navsezadnje naša odločitev, da sledimo Božji besedi in
stojimo za njo, prinaša blagoslove. Ti blagoslovi niso meseni. Veliko ljudi ima
vse, kar svet lahko ponudi, pa nimajo razuma in miru, ker zaupajo v človeka in
ne v Boga. Svet lahko ponudi samo začasno olajšanje težav, vendar je konec tega
potovanja trajna ločitev od božanstva v peklu. Njihova nagrada je samo v tem
sedanjem življenju.
Izbira Božje besede morda ne bo zagotovila koristi, ki si
jih želi večina ljudi, vendar daje mir in upanje za naše življenje onkraj
trenutnih okoliščin in naprej v večnost.
Tako govori Gospod: Preklet
mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od
Gospoda.
Je kakor suh grm v pustinji, ne
vidi, ko pride kaj dobrega; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni
deželi.
Blagoslovljen mož, ki zaupa v
Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki
steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje
ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.
(Jeremija 17:5-8).
Ste pripravljeni stati?
Ne morem napovedati, kam bo vodila naša pot, vendar mora
vsak od nas resno ovrednotiti svoje življenje in ugotoviti, ali se je
pripravljen zavzeti za pravičnost. Lahko so posledice, vendar je vredno vedeti,
da če priznamo Jezusa pred ljudmi, bo On priznal nas pred Očetom. Bomo zaupali Bogu
Očetu ali bomo zaupali človeku?
»Vsakega torej, ki bo priznal
mene pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor
pa bo mene zatajil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki
je v nebesih.« (Matej 10:32-33).
https://www.beinhealth.com/the-fear-of-man-is-a-snare/
Ni komentarjev:
Objavite komentar