Ločitev od greha – ne borimo
se proti krvi in mesu
Živimo v fizičnem svetu in zlahka sklepamo o drugih na
podlagi vedenja, ki ga opazimo pri njih. Morda se celo borimo sami s seboj, ko
delamo stvari, ki jih nismo nameravali, in ne vemo, kaj nas je k temu gnalo.
Toda Bog vse to vidi z druge perspektive in želi, da prepoznamo in razumemo
pravi vir naših misli in dejanj. Želi, da se naučimo ljubiti kot on in
sovražiti greh, zato je načelo ločevanja od greha tako pomembno. Sveto pismo
pravi, da se ne borimo proti krvi in mesu,
torej kdo je naš pravi sovražnik in kako lahko zmagamo?
Oseba pred nami:
Ko nam oseba stori krivico, samodejno verjamemo, da je kriva
ona sama. Njihovo krivico vzamemo vase in jo nosimo s seboj, kot da je to naša
pravica, da se je držimo. Naš instinkt nam govori, da jih imamo za odgovorne in
da jim ne moremo odpustiti tiste napake, ki so jo storili.
Nasprotno pa lahko mi storimo nekaj narobe in takoj začutimo
strah, krivdo ali sram ali pa se zaradi tega počutimo slabo. Kako to, da
počnemo prav to, kar sovražimo? Je možno, da se tudi drugi spopadajo z istimi
stvarmi? Kaj pa, če to, kar delamo, sploh nismo mi?!
Ali so moje misli moje?
Večina od nas pozna svojih pet fizičnih čutov: vid, sluh,
dotik, okus in vonj. Ne glede na vnos, ki ga dobimo prek teh fizičnih čutov, jih
obdelamo v naših možganih in pridemo do sklepa. Torej vidimo lepo sliko in si
mislimo: »O, to je zanimivo, to mi je všeč!«
Potem pa slišimo, da se nekdo do nas obnaša napačno, in naši
možgani nam rečejo: »O moj Bog! Kakšna grozna oseba!« Česar se večina ljudi
premalo zaveda, je, da lahko prejmemo informacije tudi iz duhovne razsežnosti.
Ta misel morda sploh ni vaša izvirna misel.
Sveto pismo nam jasno pove,
da nismo samo duša (ali um) in telo, imamo tudi duha:
Sam Bog miru naj vas posveti,
da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno
neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus. (1
Tesaloničanom 5:23).
Kaj je naš duh in kako se
razlikuje od naše duše?
Naš duh je večni del našega bitja, ki se lahko poveže in
nanj vpliva ne samo Bog, ampak tudi sovražnikovo kraljestvo, kraljestvo teme, preko
theta možganskih valov.
To je del Adama in Eve, ki se je »odprl« za spoznavanje
dobrega in zla, ko nista ubogala Boga in jedla sadež z drevesa spoznanja
dobrega in zla.
Tedaj so se obema odprle oči
in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov. (1 Mojzesova knjiga 3:7).
Očitno sta Adam in Eva lahko videla, preden sta pojedla
sadež, drugače, kako bi lahko Eva videla, da je »drevo
dobro za jed in prijetno za oči« (1.
Mojzesova 3:6)?
Tako sta lahko kar naenkrat »videla« skozi drugo
perspektivo, ki ni bila njihova lastna, in nenadoma sta »spoznala«, da sta gola.
Kdo je "kdo"?
Ko ju je Bog tistega večera poklical, naj hodita z Njimi v
hladu noči in sta trepetaje prišla izza grmovja ter mu povedala, da ju je sram,
ker sta gola. In Bog ju ni vprašal: »Kako sta ugotovila to glede sebe?!«
Vprašal ju je: »Kdo ti je rekel, da si gol?«
Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z
drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?« (1 Mojzesova k njiga3:11).
Vidite, v trenutku, ko Adam
in Eva nista ubogala Boga, sta dala sovražnikovemu kraljestvu pravico, da
vpliva na njun um in duha. Zdaj sta imela odprt radijski kanal, po katerem je
sovražnik lahko prosto komuniciral z njima. In danes lahko pristanemo s tem
istim radijskim kanalom, ki je na stežaj odprt . . . . ali je res?
Kaj pa Kristus?!
Torej, preden se razburimo in rečemo: »No, ali ni bila
Jezusova smrt na križu dokončano delo za strmoglavljenje sovražnika v
življenjih vernikov?«
Da, to je končano delo, premagal je smrt in grob. Prevzel je
vajeti našega življenja iz sovražnikovih rok in jih dal v naše roke, vendar še vedno lahko izbiramo, kaj bomo storili z njimi.
Še vedno moramo dnevno izbirati, ali bomo poslušali in se strinjali s
sovražnikovim načinom razmišljanja ali z Božjim.
Ali si bomo zaradi križa prisvojili Jezusov dar svobode pred
sovražnikom? Ali pa se bomo še vedno odločili verjeti in slediti starim
načinom, znanim načinom in načinom, ki se nam zdijo normalni, kot so
neodpuščanje, jeza, strah in sram? To so lahko isti načini, ki so jim sledili
naši starši pred nami; temu bi rekli krivica.
Kaj torej? Naj mar grešimo, ker nismo pod postavo, temveč
pod milostjo? Nikakor! Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu
bili pokorni, ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki
pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost. (Rimljanom 6:15-16).
Naj vas vprašam tole:
Ali se vi ali drugi
verniki, ki jih poznate, še borite z občutki strahu, tesnobe in stresa, krivde
ali sramu? Ali niso to isti občutki, ki so prevzeli Adama in Evo? Zakaj so
potem še vedno tam, tudi potem, ko smo Jezusa sprejeli za našega Gospoda in
Odrešenika?
Pavel nekoliko osvetli temo:
Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega,
kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. Če pa počenjam to, česar nočem,
priznavam, da je postava dobra. Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak
greh, ki prebiva v meni. Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič
dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni. Ne delam
namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa delam to,
česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. (Rimljanom
7:15-20).
Pavel govori o zelo resničnem notranjem boju proti »zakonu«
greha proti dobremu, ki ga pozna in hoče delati. Torej, če je imel apostol
Pavel takšen boj v sebi, ali lahko prepoznamo, kako imamo ta isti boj v sebi
tudi mi? Tukaj začnemo razumeti ločenost od greha.
Božji darovi za nas:
Za nas kot vernike obstaja nekaj neverjetnih daril, ki
prihajajo iz Jezusove smrti in vstajenja:
Prvič, ko je umrl, je bilo
zagrinjalo templja, ki je ločevala ljudi od Najsvetejšega med svetimi kraji,
kjer prebiva Bog Oče, pretrgana od vrha do tal. Jezus je rekel, da nam je prišel pokazati Očeta
in svojim učencem rekel, da moramo, ko bo spet šel k Očetu, moliti neposredno k
Očetu v Jezusovem imenu.
In tisti dan me ne boste
ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v
mojem imenu, vam bo dal. (Janez
16:23).
Zdaj smo torej pokriti z Jezusovo krvjo. Naša umazanija,
golota, strah, krivda in sram, ki so nas zadrževali pred navzočnostjo Očeta, so
bili odstranjeni. Zato imamo lahko odnos z našim nebeškim Očetom, ki ni bil
nikoli prej mogoč!
Moč, ki nam je bila dana:
Še en neverjeten dar, ki nam
ga je Jezus dal po križu, je bil Sveti Duh na binkoštni dan. Zdaj imamo člana
Božanstva, ki prebiva v nas! Po Svetem Duhu in v imenu Jezusa imamo
moč, da ovržemo sovražnikova dela v našem življenju. Imamo oblast nad vsako
grizljajočo živaljo sovražnega kraljestva, ki bi se nam želela pridružiti in
nas odvesti stran od Božje narave.
Glejte, dal sem vam oblast
stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne
bo škodovalo. (Luka 10:19).
Moramo si ga še prisvojiti!
To pomeni, da če si ne
prisvojimo te moči, če mislimo, da je bilo vse končano na križu, bomo naredili
Svetega Duha neuporabnega v našem življenju. On se bo precej dolgočasil, ko bo imel kaj početi,
medtem ko se bomo mi ubadali z učinki in posledicami sovražnikovega vpliva na
naša življenja.
Vendar, če se odločimo, da se
bomo podredili Bogu, lahko Sveti Duh začne razkrivati stvari v našem življenju, ki niso od Boga, in nam bo pomagal te stvari
premagati in odstraniti. To bo začelo proces ločevanja od greha in posvečenja.
Nobena huda stvar se ne more upreti Božji resnici ali skriti
pred njegovim Duhom.
Božja beseda je namreč živa
in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha,
sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. 13 Ni je namreč stvari, ki
bi bila nevidna pred njim. Pred njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito.
Njemu bomo dajali odgovor. (Hebrejcem
4:12-13).
Ta stavek je močan, ker nam pokaže moč žive Božje besede v
našem življenju, ki lahko razkrije delovanje sovražnikovega kraljestva, da ga
lahko premagamo. Prav tako osvetljuje to globoko načelo, ki ga mi, v Bodi v
zdravju ® imenujemo Ločevanje .
Bog ima sposobnost videti »stvarjenje« v našem življenju, ki
nismo mi, a vplivajo na naš način razmišljanja, govorjenja in delovanja. Vidi
jih kot ločene od nas. Oni niso mi!!
Tako kot takrat, ko sta imela Adam in Eva odprte oči in sta
kar naenkrat videla svet skozi druga očala (očala nekoga drugega) in imela
občutke, ki niso bili njuni. Vedel je, da stvar, ki se jim je pridružila, niso
bili oni, to je bil »kdo«; bil je nekdo, ki je skozi njiju izražal svojo padlo
naravo.
Nismo greh!
To je isto padlo kraljestvo, s katerim imamo opravka danes.
Ko občutimo silne občutke tesnobe in stresa, strahu, krivde, sramu, jeze, besa,
zamere, sovraštva, te stvari nismo mi. Ko je Bog od začetka ustvaril človeka,
je rekel, da je zelo dobro.
Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.
In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan. (Geneza 1:31).
Zato vemo, da če smo bili ustvarjeni, da smo zelo dobri, nič
drugega kot to ni del naše prvotne zasnove.
Kako se ločujemo od greha?
Zdaj pa vzemimo to načelo in ga praktično uporabimo.
Vrnimo se k našemu prvemu scenariju. Nekdo nam je storil
krivico, krivimo ga in prevzamemo bolečino njegove krivice proti nam vase.
Gledati moramo onkraj ravni mesa in krvi, ki jo vidimo s fizičnimi očmi, ker
Beseda pravi, da se ne borimo proti krvi in mesu.
Kajti naš boj se ne bije
proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim
gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških
področjih. (Efežanom 6:12).
Kar se je torej zgodilo pod površjem, je član
sovražnikovega kraljestva dal misliti drugi osebi. To je skušnjava ali vaba. Ta
oseba se ne zaveda, da misel ni njena in se z njo strinja. Zdaj ima ta
zli duh pravico delovati v njih, da bi skozi njih izrazil svojo padlo naravo.
Torej ste to slišali in je zelo neprijetno in ta oseba bi vas morala imeti
rada, kajne?!
Njihove misli niso njihove
Ljubezen je sad Svetega Duha; če se nekdo strinja z duhom jeze ali
zagrenjenosti, ta ljubezen v tistem trenutku ne more zasijati. Še vedno je
on-ona ista oseba, vendar ima nekaj drugega pravico delovati skozi njih. Morda
je to povezano z njihovo lastno prizadetostjo in bolečino in jih je zavedlo, da
so mislili, da jim pomaga ali jih ščiti. Sovražnik bo vedno našel razlog, zakaj
bi mu bilo dobro prisluhniti.
Igranje duhovnega ping-ponga
Prihaja torej igra ping-pong. Zdaj vas je prebodla ta oseba,
ki naj bi vas imela rada, in zaradi tega vas boli. Mislite si: »Ne morem
verjeti, da bi mi to storili, sploh ne morem več zdržati v njihovi bližini!«
Vau, ste to mislili? Ne, ampak gotovo je zvenelo kot dobra
ideja, prišlo je v prvi osebi, tako da se zdi, kot da ste to mislil vi. Toda v resnici gre tu za demonskega duha neodpuščanja in
zagrenjenosti. Ko se strinjate s
to mislijo in se ji pridružite, bo ta duh
nenehno ponavljal in ponavljal prizor, ki se je zgodil med vami in to drugo
osebo. Razvil bo miselne poti jeze in zagrenjenosti do te osebe. Potem se lahko
pojavita strah in zavračanje, da utrdita zaključek tega razpadlega odnosa.
Poskušate nadzorovati nekaj,
kar tako ali tako niste vi:
Toda ko so ti duhovi prisotni, bomo ugotovili, da njihove
narave ne moremo kar omejiti na to osebo. Začelo se bo razlivati tudi proti drugim okoli
nas. Lahko se zgodi, da se začnemo
bati, da bi jih drugi zavrnili, ali pa so se bolj pripravljeni zoperstaviti
drugim v jezi, ko res niso storili ničesar
narobe.
Tisti sovražnik,
s katerim smo se strinjali, ima zdaj pravico vplivati na naše
misli in dejanja. Morda se skušamo
obvladati, ker nam to ni všeč, vendar je naporno in ko smo
utrujeni ali šibki, lahko
izgubimo oprijem ali pa samo eksplodiramo v neprimernem trenutku in povzročimo
še večjo škodo.
Samo zato, ker je normalno,
še ne pomeni, da je prav.
Priznati moramo, da je vse to v nasprotju z Božjo naravo.
Morda se zdi tako normalno in znano (in seveda je to le en primer od milijard
možnih scenarijev), vendar to ni način, na katerega naš nebeški Oče razmišlja,
govori ali deluje.
Kako torej Bog razmišlja?
Beseda nam jasno pove, kako ravnati z drugimi, ki nas
zavajajo:
Pazite, da nihče ne ostane
brez Božje milosti, da ne bo pognala nobena grenka korenina, ki bi povzročila
zmedo in bi se z njo mnogi omadeževali. (Hebrejcem 12:15).
Bog nas opozarja, da moramo paziti na neuspeh drugih in se
upreti skušnjavi zagrenjenosti, da ne bi
posledično odpirali svoje zaklopke in oskrunili drugih ljudi z istimi smetmi,
ki so jih drugi zmetali na nas. Sveto
pismo imenuje to umor z jezikom, ko drugim razkrivamo napake drugega, da bi jim
dokazali, da je ta oseba hudobna.
Kako Bog želi, da ravnamo s
svojimi »sovražniki«?
»Slišali ste, da je bilo
rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam
pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da
boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu
soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in
krivičnim.« (Matej 5:43-45)
Torej, če res resnično želimo biti podobni našemu nebeškemu
Očetu in hoditi po Njegovih poteh, nas prosi,
naj ljubimo svoje sovražnike, jim delamo dobro in molimo zanje. Želi, da jih
ločujemo od njihovega greha, da bi lahko obnovili osebo, ki jo Bog ljubi.
Tukaj je alternativni način, kako se lahko odzovemo v
primeru, ko nas je oseba prizadela.
Morda v prvem trenutku začutimo, da so nas njegove besede
ali dejanja prizadele, lahko pa gremo z njimi naravnost k našemu nebeškemu
Očetu in vse vržemo Nanj. Lahko ga prosimo, da
nam pomaga, da to pravilno obdelamo in da nam pomaga ločiti osebo od njenega
greha.
Vso svojo skrb vrzite nanj,
saj on skrbi za vas. (1 Petrovo 5:7).
Še vedno lahko ljubimo
osebo, a sovražimo greh.
Bog lahko v naših srcih razvije sočutje do njih, ko nam
pomaga prepoznati, kaj je delovalo skozi njih, kar povzroča muke in delitve v
njihovih življenjih. Potem, ko bo ozdravil naša srca, lahko molimo tudi zanje,
da lahko Bog ozdravi to zlomljeno področje v njihovem življenju.
Posledično bodo ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost,
prijaznost . . . . vsi sadovi Svetega Duha začeli delovati v naših srcih
namesto sadov zagrenjenosti, sporov, strahu in sovraštva!
Kater sad vam je bolj všeč? Lahko
izbirate!
Jezus nam je bil največji zgled. Tudi ko je bil umorjen in
je umiral na križu, je zaklical k svojemu Očetu in rekel: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
Tedaj je rekel Jezus: Oče,
odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo. In razdelili so si njegova oblačila in
vrgli žreb. (Luka 23:34).
Jezus je prakticiral ločitev
Jezus se je ločil od greha, ko je visel na križu. Vedel je,
kdo je njegov pravi sovražnik, in to niso bili ljudje. Vedel je, da njegova
bitka ni proti krvi in mesu!
Zdaj, zaradi tega, kar je naredil, in zgleda, ki nam ga je dal, lahko storimo
enako za druge s pomočjo in
vodstvom Očeta, v imenu
Jezusa, s močjo Svetega Duha.
Trdno se torej držimo
veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi
nebesa, Jezusa, Božjega Sina. Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel
sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v
vsem, vendar brez greha. Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da
bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.«
(Hebrejcem 4:14-16).
Kaj pa, če mi že v tem ni
uspelo?
Prav tako se lahko ločimo od svojega greha, ko nam spodleti,
tako kot je Pavel pokazal v Rimljanom 7:17 »Potemtakem
tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni.«
Ko se strinjamo z grešno naravo sovražnikovega kraljestva in
ji damo prostor v svojih srcih, lahko le-to deluje skozi nas. Greh nismo mi. Nismo
to, kar za kar smo bili ustvarjeni. To ni Božja podoba v človeku, po katerem
smo bili ustvarjeni, ampak je član sovražnikovega kraljestva.
To nas ne opravičuje od odgovornosti, ki jo imamo pred
Bogom. S tem smo se strinjali in pri tem sodelovali, zato se moramo še vedno
pokesati pred Bogom in, če je treba, prositi za odpuščanje tudi kogar koli, ki
smo ga prizadeli. Šele nato lahko prevzamemo oblast nad tem hudobnim duhom, s
katerim smo se strinjali, in mu rečemo, naj odide v Jezusovem imenu! Mora iti,
mi moramo ostati. Zakaj?
Ker to itak nismo mi!
Zaradi daru Kristusove krvi je naš greh opran in On ga
odstrani tako daleč od nas, kot da se nikoli ni zgodil. V njegovih očeh smo
čisti, nič več krivde in nič več sramu. Spet smo svobodni, da smo to, za kar
smo bili ustvarjeni. Božja podoba v človeku.
Zakaj kakor je nebo visoko
nad zemljo, je njegova dobrota silna nad tistimi, ki se ga bojijo. Kakor je
vzhod oddaljen od zahoda, oddaljuje od nas naša hudodelstva. (Psalm 103:11-12).
Počakaj! Še več je!
Ta nauk o ločevanju od greha ter razumevanju in
prepoznavanju vira naših misli in dejanj je veliko več. Celoten nauk o ločitvi
najdete v našem centru virov: Ločitev – dr. Henry W. Wright
Razodetje tega nauka je tako globoko, da lahko resnično
pomaga popraviti in ozdraviti zlomljenost v vašem srcu in v vaših odnosih. Čas
je, da se naučimo sovražiti greh in ljubiti sebe in druge, kot to počne Bog Oče!
Božji blagoslov!
Ekipa Bodi v zdravju
https://www.beinhealth.com/thoughts-and-actions/
Ni komentarjev:
Objavite komentar