KATERI DUH PREVLADUJE?
Po Svetem Duhu
Kakor posameznik, tako tudi cerkev, kot del Kristusove vseobče cerkve, odgovarja pred Bogom, kateri duh bo prevladal v njem, oziroma v njej.
Vsak posamezni vernik, ki je prišel k Jezusu in je bil osvobojen vse duhovne navlake preteklosti, ima po tem odgovornost pred Bogom, da svojo duhovno svobodo ohranja in vzdržuje.
Ena od zelo pomembnih stvari je, da se sproti spokori za vsak greh, ki ga je storil in mu ga pokaže Sveti Duh, posebno pa, da odpusti drugim.
Vsak človek sam je odgovoren pred Bogom za svojo duhovno hojo, v nenehni podrejenosti Gospodu in Njegovi Besedi.
Toda če tega ne stori ali je glede tega malomaren in misli, da bo Bog to storil zanj avtomatično, zanemarja osebni odnos z Bogom in misli, da je dovolj, da gre enkrat na teden v cerkev, se lahko zgodi, da bo začel duhovno nazadovati. Glavni razlog za to je, da se začnejo demoni, ki so bili izgnani na začetku, ki so ga zapustili ob duhovni osvoboditvi na začetku, vračati nazaj. Dejstvo je, da v mnogih cerkvah ne uveljavljajo in prakticirajo duhovnega osvobajanja, vendar, če je vernik doživel novo rojstvo v Duhu, nekaj časa hodi v moči tega začetnega priliva Svetega Duha. Če pa ni pravilno poučen, ali pa je malomaren v iskanju Gospodovega obličja oziroma branju Svetega pisma, se prvotno demonsko delovanje ponovno krepi, in s takim človekom je potem huje kakor na začetku.
Če se namreč tisti, ki so po spoznanju našega Gospoda in odrešenika Jezusa Kristusa zbežali pred omadeževanostjo sveta, spet zapletejo vanjo in ji podležejo, so končno na slabšem kakor na začetku. (2 Petrovo pismo 2:20).
»Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku.« (Luka 11:24-26).
Popolnoma ista stvar se dogaja s skupnostjo, občestvom, kjer se zbirajo kristjani ob nedeljah, le da tu ne gre za enega človeka ampak za manjše ali večje število ljudi - vernikov.
Cerkev kot organizem (ne organizacija, ali versko podjetje), lahko začne svoje delovanje dokaj svobodno in v začetni zagnanosti in gorečnosti. V skupnost prihajajo novi ljudje, posamezniki z različno duhovno preteklostjo. Če ti ljudje na začetku svoje poti niso duhovno osvobojeni, niti oni kot posamezniki, niti cerkev kot skupnost, ne morejo napredovati v duhovni rasti in učinkovitosti za Kraljestvo. Dejansko postanejo kot Božje ljudstvo, ki je 40 let tavalo po puščavi in nikoli ni vstopilo v Obljubljeno deželo. Kroži, si prizadeva, trudi se, upa, a ni želenega napredka, niti pričakovanega uspeha.
»In vnela se je Gospodova jeza nad Izraelom, da jim je dal štirideset let bloditi po puščavi, dokler ni preminil ves tisti rod, ki je delal hudo v Gospodovih očeh.« (4 Mojzesova 32:13).
Če ljudje v skupnosti niso poučeni glede odrešenja, svobode v Kristusu in ozdravljenja, če se v skupnosti ne dogajajo znamenja, ozdravljenja in čudeži, postane življenje v takšni skupnosti monotono, nezanimivo in religiozno.
Kaj se zgodi, ko se v nedeljo zberejo skupaj verniki, ki v skupnost prinašajo vse svoje duhovne podnajemnike, ne da bi se zavedali, da jih imajo? Celotna skupnost deluje v duhovnem povprečju.
In cerkvena skupnost se začne vračati v začetno stanje, ker se demoni začnejo vračati. Cerkvena skupnost lahko postane zelo plodno in vabljivo mesto, za delovanje demonskih sil proti posameznikom in celotni skupnosti.
Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Janez 10:10).
Izrednega pomena je, kajti vemo, da nas posluša Bog in nas posluša satan: »Smrt in življenje sta v oblasti jezika, kdor ga rad uporablja, bo jedel njegov sad.« (Pregovori 18:21).
Naše besede obrodijo sad v dobro ali v slabo, za nas osebno, ali za cerkveno skupnost.
Če se lokomotiva iz takšnega ali drugačnega razloga ustavi, se celotna kompozicija ustavi. Če je en vagon onesposobljen, se mora ustaviti tudi lokomotiva in vsi ostali vagoni.
»Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom.« (Matej 12:43-45).
10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in sili njegove moči.
11 Nadenite si celotno Božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati hudičevim zvijačam.
12 Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih. 13 Zato sezite po vsej Božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati.
14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravičnosti
15 in z nogami, obutimi v pripravljenost za oznanjevanje evangelija miru.
16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudega.
17 Vzemite tudi čelado odrešenja in meč Duha, kar je Božja beseda. (Efežanom 6:10-17).
16 Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.
17 Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: V MOJEM IMENU BODO IZGANJALI DEMONE, govorili nove jezike,
18 z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
19 Potem ko je Gospod Jezus govoril z njimi, je bil vzet v nebo in je sédel na Božjo desnico.
20 Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala. (Marko 16:16-20).
5.1.2025
Ni komentarjev:
Objavite komentar