ČE STE KOT KRISTJAN PRISTALI NA CEPLJENJE PROTI COVID-U
V nekaterih skupnostih ali
posamezniki v njih:
Pravijo, da če to storiš, si
odpadel od Gospoda.
Pravijo, da če to storiš, se
odpreš demonom (in njihovemu nadzoru).
Pravijo, da če to storite, se ne
morejo več družiti s tabo.
Pravijo, da če to storite, se
doktrinarno motite.
Pravijo, da če to storite, ste
neumni, neodgovorni, celo nevarni.
Ljudje na obeh straneh spora so
prepričani, da imajo prav.
Mnogi so v svoji drži arogantni
in nočejo slišati informacij z 'druge strani'.
Mnogi mislijo, da imajo višje
znanje kot drugi.
Mnogi
kritizirajo tiste, ki ne verjamejo tako kot oni.
In vse to se je zgodilo v prvem stoletju .
. . v Pavlovih dneh. . . .
Če ste bili Grk ali Rimljan in
ste prišli h Gospodu, ste bili malikovalec. Vaše življenje pred Kristusom je
bilo redno žrtvovanje bogu ali boginji, da bi bili lahko blagoslovljeni. Če je
bil poganski praznik, si daroval žrtev. Če ste želeli skleniti poslovno
pogodbo, ste ponudili žrtev. Če je bil pridelek posajen in ste ob žetvi darovali
žrtev, če se je rodil otrok, če se je nekdo poročil, če je nekdo umrl, ste
darovali žrtev in tako naprej, za vsak življenjski dogodek.
Žrtvovanja v grški in rimski
kulturi so lahko vključevale živali, žito, sadje ali vino, tako kot v
judovstvu. Za razliko od judovstva je častilec po darovanju bogu ali boginji
pogosto imel spolni odnos s tempeljsko prostitutko (moškim ali žensko) – spolno
dejanje je bilo privabiti boga ali boginjo, da se pridruži pogodbi ali dogodku
in ga blagoslovi.
Iz te kulture in prakse so mnogi
prišli h Gospodu. (Rimska) zvezna vlada, lokalne (mestne) vlade, lokalna
podjetja so izvajali velik kulturni pritisk, da bi ti ljudje sledili zgoraj
opisanemu vzorcu. Kako je lahko kristjan v takšni kulturi pošten poslovnež?
Ko ste takrat postali kristjan,
ste izstopili iz lokalne kulture in se znašli zunaj družbe, na obrobju in
povzročali veliko zmedo pri neverujočih. Vemo, da so bili Rimljani zmedeni
glede kristjanov, ker so pisali, da so kristjani ateisti, ker v svojih domovih
niso imeli idolov ali svetišč, kot bi jih imelo »normalno« rimsko
gospodinjstvo. Mislili so, da so bili ti kristjani obsedeni s spolnostjo, saj
so imeli vedno te stvari, ki so jih imenovali 'ljubezenske pojedine'. In bili
so kanibali, ker so jedli in pili telo in kri tega človeka Jezusa.
Kristjani so bili zanje čudni,
nelojalni vladi, ker se niso strinjali z nacionalno kulturo, nevarni, sumljivi
za vse, kar je šlo narobe v Rimski družbi.
Znotraj te kulture je prišlo do
razprave o mesu in pijači, ki sta jo ponujala malikom
Kristjani so bili zunaj poganske
kulture, ali torej uživanje mesa ali pitje vina, ki so ga prej uporabljali v
poganskih templjih, ni odprlo spominov na njihovo preteklost in morda odprlo
vrat demonom v njihovem življenju?
V judovstvu, potem ko je bila
žival, žito ali vino darovana Gospodu, so duhovniki ali leviti del tega vzeli
za svoje potrebe, pri 4 od 6 vrstah desetine pa je dajalec desetine dobil nazaj
svojo preostalo desetino, tako da bi jo lahko dal tistim v stiski, za katere so
vedeli.
Toda v poganskem svetu so odvečno
meso, žito, vino in podobno prodajali v restavracije, mesne tržnice in
trgovine, ki so obkrožale tempeljski trg. Kot sem omenil pred nekaj tedni, ko
sem imel opravka s kristjani in alkoholom, sem bil v Korintu in videl ruševine
templja in tistih trgovin. Za osebje templja bi bilo zelo enostavno odpeljati
meso, žito ali vino do zadnjih vrat trgovin, da bi jih lahko prodajali.
Tempeljsko gospodarstvo
poganskega sveta je bilo zelo prepleteno z vsem drugim v vsakem mestu. Bila je
kultura in pričakovanje, da bo vsak državljan in suženj sodeloval pri teh
stvareh. Samo poglejte nemire, ki jih je povzročil izdelovalec malikov Demetrij
v Efezu v Apostolskih delih 19:24-28, ko je prodaja malikov padla, ker je
toliko ljudi postalo kristjanov!
Kristjani redko trpijo za "motnjami
pomanjkanja mnenja"
Tako so bili zlasti kristjani v
Korintu in Rimu razdeljeni glede nacionalne kulture in pritiska, ali se lahko
je je meso ali pije vino, ki je bilo prej žrtvovano maliku.
Pavel je Korinčanom najprej
govoril na duhovni ravni, da bog ni nič, ker obstaja en Bog, kateremu pripadamo
in ki mu služimo. In nato na praktični ravni, v 10:25 jim reče, naj jedo,
'karkoli prodajajo v ruševinah (trgovinah), ne da bi se zaradi vesti
spraševali, od kod to prihaja'. In tudi, če jedo sami in želijo jesti meso, ki
je bilo prej žrtvovano maliku, naj vas to ne moti. Če pa je s teboj prijatelj,
za katerega veš, da ga to moti, (da ga bo duhovno pohujšalo), potem ne jej
mesa, ampak jej kaj drugega.
Toda v Rimljanom 14 je postal
oseben in tiste vernike, ki so verjeli, da je en dan bolj svet kot drugi, in
tiste, ki niso jedli mesa ali pili vina iz templja, označil za "šibke v
veri". "Eden verjame, da sme jesti vse, drugi, ker je šibek, je samo
zelenjavo." Ključ najdemo v verzih 5 in 6:
»Nekdo razločuje med dnevom in dnevom,
drugemu pa so vsi dnevi enaki; vsak naj doseže polno prepričanje v svojem umu.
Kdor upošteva dneve, naj jih upošteva za Gospoda. Pa tudi kdor jé, jé za Gospoda,
saj je zato hvaležen Bogu. Tudi kdor ne jé, se zdrži jedi za Gospoda in je prav
tako hvaležen Bogu.«
Pred in po teh besedah Pavel pravi, naj ne obsojamo
'tujega (Gospodovega) služabnika' za to, kar vsak počne,
tako Gospodu, ki sprejema tako tiste, ki upoštevajo
dan ali ne, kot tiste, ki jedo/pijejo ali ne. Torej, če nas On sprejme vse,
potem bi morali storiti tako tudi mi.
Če to posodobim na vprašanje o
cepljenju (nekateri tega raje ne imenujejo cepivo), delite Kristusovo telo!
Nehajte obsojati drug drugega
glede tega. Nehajte se prepirati med seboj kot otroci, natlačeni na zadnji
sedež družinskega avtomobila z enim duhovnim otrokom, ki pravi 'dotaknil se me
je', drugi duhovni otrok pa vzklikne, 'on se me je prvi dotaknil', da ne bo naš
'Starš' prisiljen vaju oba kaznovati. za tvoje otročje obnašanje!
Pavel je jasno povedal, da nihče
ne bi smel biti evangelizator svojega mnenja. Pri cepljenju je šlo za osebno
zadevo. Rekel je, da ne sodite drug drugega, rešite zadevo v svojem srcu z
Gospodom, upoštevajte tiste, ki verjamejo drugače kot vi in jih ne obsojajte.
In oh, mislim, da nihče ni bil
užaljen, da je nekatere imenoval šibke v veri. Torej zamere niso dovoljene.
Sprijazni se s tem. Ukvarjajte se s svojimi čustvi in ne dovolite, da duhovi v svetu, ki iščejo žalitev, vplivajo na vas. Hodite v
ljubezni, kajti Gospod sprejema tako tiste, ki dobijo injekcijo, kot tiste, ki
jo zavračajo. Zakaj ne bi sledili temu zgledu?
Ni komentarjev:
Objavite komentar