John Fenn - ZAKAJ BOG NE OZDRAVLJA POGOSTEJE

 

ZAKAJ BOG NE OZDRAVLJA POGOSTEJE?

 

John Penn

 

 

I.

 

 

 

Molitve za ozdravitev so verjetno najpogostejša vrsta molitvenih prošenj, ki jih prejmem, skupaj z vprašanji, zakaj Bog ne ozdravi ljubljene osebe ali zakaj ne ozdravi osebe, ki mi postavlja vprašanje. Ta 4-delna serija bo odgovorila na nekatera od teh vprašanj, vendar je tema prevelika, da bi jo podrobno obravnavali.

 

Za tiste, ki bi radi izvedeli, kako Gospod zdravi, kako nas vodi v položaj, da lahko prejmemo ozdravitev, vas bo morda zanimala moja serija poučevanja, imenovana 'Šola ozdravljenja', in nadaljevanje tega, 'Najpomembnejša stvar, ki jo imam. 'We Learned about Healing', ki je na voljo v formatu CD ali MP3.

 

 

Zakaj ozdravljenje?

 

 

V najširšem smislu je ozdravljenje telesa ali duše (čustev) posledica tega, da Bog dela na obnovi celovitosti, ki jo je imela zemlja in stvarstvo, preden sta Adam in Eva grešila. Bolezen, bolečina, napačne misli in napačna čustva so prišli v svet z grehom. Križ in vstajenje sta začela gibanje, če hočete, nazaj k celovitosti, ki  je naredila Božjo celovitost dostopno vsemu človeštvu.

 

Poleg tega je zasnoval človeško telo, da se zdravi samo – vidimo lahko, da je vsa zemlja usmerjena k ozdravljenju. Zemljo, ki je bila zlorabljena, "narava povrne" in ji v določenem obdobju povrne življenje v izobilju. Torej je bilo v tem smislu celotno stvarstvo ustvarjeno tako, da se zdravi, da se vrne v naravni red in ravnovesje. V tem splošnem smislu naša telesa, ki so iz prahu zemlje, iščejo celovitost, iščejo obnovo, iščejo to ravnovesje in mir, ki prihaja z Njim.

 

Dokazi, ki jih zagotavlja Bog Oče, da bo prišel dan, ko bomo vsi ozdravljeni, vključno s stvarstvom, so življenje in časi Jezusa Kristusa. On je Božji dokaz Očetove ljubezni do nas, njegove dobre volje do ljudi in njegove obljube, da bo vse popravil.

 

Nova zaveza pojasnjuje, da dokaz ni križ, ampak vstajenje. Vstajenje dokazuje Jezusovo gospostvo, saj vsebuje zagotovilo, da bo Bog sodil svetu in vse uredil. (Apostolska dela 17: 24-31)

 

 

Zahtevek zahteva, da priče potrdijo takšno trditev

 

 

Če je nekdo obtožen kraje v trgovini, morajo obstajati dokazi, mora obstajati proti njemu priča. Ne more biti samo njihova beseda proti besedi uradnika. Poleg tega, da ju je uslužbenec ujel, ju je morda varnostnik trgovine ujel s predmeti v žepu, morda je njuno dejanje posnel nadzorni video. Vendar mora biti priča ali dve, preden lahko to osebo privedejo pred sodnika. Če ne, je to samo njihova beseda proti trgovcu in ničesar ni mogoče dokazati. Nihče ne more biti priveden pred sodnika na podlagi 'on je rekel, ona je rekla' – morajo biti druge priče.

 

Bog Oče ima opravka z večnim življenjem, zato takšna trditev zahteva, da zagotovi dokaz, da ponudi pričevanje očividcev, ki utemeljujejo (podprejo) trditve Njegovega Sina, Jezusa. Bilo bi nepošteno, da bi se o človekovi večni usodi odločalo brez dokazov, ki bi podprli njegove trditve.

 

Imamo Besedo in Duha. Bog ni um, da bi morali nekoga pregovarjati v večno življenje. Človeka ne moreš prepričati, da ti verjame. Toda Jezus je v Janezu 4:24 rekel, da je Bog Duh – je resničen, trden, vendar v kraljestvu Duha. Zato sta Beseda in Duh tista, ki se strinjata in delata, da zagotovita dokaze za trditev o Jezusu in večnem življenju. Duh daje življenje Božji Besedi in trditvam Resnične Besede, Osebe Jezusa Kristusa.

 

 

Kdo je za nas očividec, približno 2000 let po vstajenju?

 

 

V Apostolskih delih 5:32 se Peter pred judovskimi voditelji zagovarja glede Jezusovega življenja in delovanja z besedami: »Mi smo priče tega in tudi Sveti Duh, ki ga Bog daje tistim, ki so mu poslušni.«

 

Sveti Duh je bil očividec – na križu, ob vstajenju, prišel je na binkošti, da napolni vernike. On je brezčasni očividec, ki je videl vse. Zato je kakšnih 2000 let kasneje, v našem času, ko si slišal za Jezusa, v tebi nekaj zagorelo, nekaj popustilo, si začutil, da je nekaj, nekako resnično in pristno glede Jezusovih trditev.

 

To 'nekaj' je bil očividec, Duh resnice, ki je pričal, da so trditve vašega prijatelja ali tistega pridigarja o Jezusu resnične. Delovali ste v skladu s tem občutkom, ne da bi se zavedali, da ste upoštevali poročilo očividca o Jezusovem življenju, Svetega Duha, in mu dali svoje srce. To je bil morda prvi primer, ko ste se zavedali, da ima Bog opravka z vami in da komunicira z vami – ker je bil Sveti Duh očividec Jezusovega življenja.

 

V Apostolskih delih 2:33 in 3:15 ter prej omenjenem 5:32 in drugje, Peter in drugi pravijo, da so bili priče Jezusovega vstajenja od mrtvih – in želim povedati, da sva po Svetem Duhu tudi ti in jaz priče njegovega vstajenja. V sebi imamo Svetega Duha, ki je bil tam, ki z našim duhom pričuje in 'potrjuje', da smo njegovi otroci in da so vse Jezusove trditve resnične. Njega imamo v sebi kot dokaz, kajti Oče ne želi, da bi kdo verjel, ne da bi lahko dokazal svoje trditve.

 

 

Temeljni razlog za ozdravljenje

 

 

Oče podpira očesno (vidno) pričevanje svojega Duha o Jezusu z zagotavljanjem ozdravitev, znamenj in čudežev. V Apostolskih delih 4:33 piše: »Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.«

 

V Apostolskih delih 3:15-16 Peter podaja še eno obrambo svoje vere glede ozdravitve hromega človeka: »Toda Bog ga je obudil od mrtvih in mi smo temu priče. In ker je mož, ki ga vidite in poznate, veroval v njegovo ime, mu je to ime dalo moč; in vera, ki prihaja po njem, mu je vrnila popolno zdravje, kakor ste vsi videli na lastne oči..« (Isto je ponovil tudi v Apd 4:10)

 

Peter je rekel, da je ozdravitev hromega moža dokaz, da je Bog Jezusa obudil od mrtvih. Ozdravljenje je dokaz.

 

V Apostolskih delih 8:1-12 nam je povedano, da je bilo preganjanje, ki je nastalo po Štefanovi smrti (v 7. poglavju), tako močno, da so se vsi Gospodovi učenci razen apostolov izselili iz Jeruzalema. Osupljivo leto ljubezni in čudežev v letu med binkoštmi v Apostolskih delih 2 in 8:1 se je nenadoma končalo, saj so se vsi iz strahu za svoja življenja preselili iz mesta, večinoma v Judejo in Samarijo.

 

Na podlagi družine so se še naprej srečevali na svojih domovih in Filip je prišel v Samarijo, da bi oznanjal Jezusa med svojimi prijatelji in tudi za lokalne ljudi, ki so bili preplavljeni z vsemi novimi ljudmi, ki so se priseljevali v regijo in so se spraševali, za kaj gre. Apostolska dela 8: 5-8 nam povedo, da jim je Filip 'oznanjal Kristusa' in da so verjeli, 'ko so slišali in videli vse čudeže, ki jih je naredil', in v Apd 12 pravi: »...vsi so verjeli v Božje kraljestvo in ime Jezus Kristus…«

 

Upoštevajte, da je bilo Jezusovo ime in njihovo verovanje, povezano s poslušanjem in videnjem čudežev, ki so bili storjeni. Pričevanje v Apostolskih delih je, da so ozdravitve in osvoboditve nevernikom prvi in ​​najpomembnejši dokaz Jezusovega vstajenja.

 

Pred davnimi časi sem poznal človeka po imenu Les, ki je imel trgovino s pohištvom. Imel je poškodbo hrbta, zaradi katere ni mogel dvigovati nič težkega, zato je nekega dne najel 2 študenta, da natovorita tovornjak, z mizami in stoli, ki jih je kupil za svojo trgovino. Ko sta natovarjala, sta mu povedala o Jezusu in zaključila z besedami: »Če je res, kar sva rekla, je Bog pripravljen potrditi, kar sva vama povedala o Jezusu, ali boste verjeli, če bo ozdravil vaš hrbet, kot potrditev, da je to, kar sva rekla o njem, res?«

 

Bil je mož besede in se je strinjal. Ko sta položila nanj roko, je bil njegov hrbet takoj ozdravljen in držal je besedo ter molil molitev odrešenja. Tudi njegova židovska žena je postala vernica. Zanj sem delal približno 1 leto.

 

Toda v Novi zavezi obstajajo poročila o tem, kako Bog ozdravlja vernike, kajne? Kaj je na voljo za ozdravitev tistih med nami, ki že verujemo? Ali je ozdravljenje na voljo kot 'postranska korist' verovanja?

 

 

II.

 

 

 

Prejšnji teden sem govoril o tem, da je ozdravitev predvsem potrjujoč znak Jezusovega vstajenja. Kaj pa mi verniki? Ali ozdravljenje ne pripada tudi nam?

 

 

Vprašanja o ozdravljenju– vse do potankosti

 

Ko se premaknemo iz ozdravitev, ki so znamenje za neverujoče, da bi potrdili Jezusove trditve glede ozdravitev, ki je tudi ena od 'prednosti' biti vernik, se odgovornost za ozdravitev premakne z Boga na nas.

 

Toda mnogi verniki še vedno v mislih pričakujejo od Boga suvereno potezo, kot bi jo On od nevernika. Pogosto imajo na koncu krizo vere in ne razumejo, kaj je na delu. Poglejmo elemente naše odgovornosti.

 

 

Predsodki in spori Korinčanov

 

 

V 1. Korinčanom 3:3-15 Pavel razkriva, da nekateri v Korintu živijo v zavisti, prepirih in razdorih. Pove jim, da so to les, seno ali slama, in da če bodo to nosili v svojih srcih vse do smrti, ko bodo stali pred Gospodom, jim bo vse zgorelo. Pravi, da bodo rešeni, vendar kakor skozi ogenj.

 

Kasneje v I. Korinčanom 11:17-31 razkrije, da imajo nekateri takšno zavist, spore in razdore, da nočejo imeti Gospodove večerje niti se srečati z drugimi verniki. Najprej so se srečali sami, nato pa so prišli skupaj na glavni sestanek. Pove jim, da imajo svoje domove, kjer lahko jedo in pijejo, vendar morajo priti skupaj z vsemi drugimi, namesto da bi bili sami, in pravilno razločevati Kristusovo telo, ki nas je naredil eno v Njem.

 

Ozadje cerkve v Korintu je opisano v Apostolskih delih 18, kjer vidimo, da se Judje, Rimljani in Grki srečujejo v hiši Rimljana Justa. Zgodovinsko vemo, da je bil Korint morsko pristanišče s široko paleto družbenih ravni, od lastnikov ladij do mornarjev, od lastnikov trgovin do uradnikov vseh različnih ras. Kulturno se višji rimski sloji niso srečevali z nižjimi razredi in Judje se nikoli ne bi družili z Nejudi – potem pa so prišli k Jezusu in se začeli srečevati v Justovem domu. V srcu so imeli torej veliko dela.

 

Ko Pavel obravnava predsodke – rasne in socialno-ekonomske – nekaterih, je rekel, da ker niste »spoznali Gospodovega telesa, ste mnogi med vami šibki in bolni in mnogi so zgodaj umrli«. Danes bi rekli, da je bil njihov imunski sistem ogrožen zaradi sovraštva, sporov in predsodkov, zaradi česar so bili šibki, bolehni in celo mnogi so prezgodaj umrli zaradi bolezni, ki jih njihov zdaj oslabljeni imunski sistem ni mogel obvladati.

 

Če pa je vaš prijatelj, recimo Duha poln Rimljan, ki je zbolel, ne bi takoj pomislili, da bi njihovo sovraštvo do Judov povezali z razlogom, da so zboleli, bi molili zanje, morda položili roke nanje, ukazali nekemu neznanemu demonu, če bi bil to eden od vzrokov bolezni, in molili za svojega prijatelja ter se spraševali, zakaj jih Bog ne ozdravi. Morda jih celo pomazilite z oljem, in se sprašujete, kje je ozdravitev?

 

Ozdravljenje je na voljo, vendar jim predsodki, zavist, spori, sovraštvo ali drugo stanje njihovih čustev in srca preprečujejo, da bi ga prejeli. Če bi umrli, morda nikoli ne bi izvedeli, zakaj jih Bog ni ozdravil. Pavel je Korinčane pozval, naj »sodijo sami sebi, kajti če sodimo sami sebe, nas ne bo sodil Gospod«. Gospod je dopustil, da umrejo zgodaj, namesto da bi jih njihovo sovraštvo odneslo v globlji greh. To je po apostolu Pavlu njegova sodba o zadevi.

 

Povzetek: odgovorni smo za hojo v ljubezni. Če se oklepamo greha pomeni to odpiranje za bolezni, ki jih Bog ne bo ozdravil, ker je naše srce naša odgovornost. Če nebi ozdravili osebe od zagrenjenosti in sovraštvu, bi ji le omogočili, da gre še globlje v greh, Bog pa pri tem ne bo sodeloval. Zato jim pusti, da izkusijo posledice tega, kar je v njihovem srcu.

 

 

Drug primer: grehi proti telesu.

 

 

Pavel pravi v 1. Korinčanom 6:18, da so spolni grehi, grehi proti telesu in se kažejo v telesu. To je splošno načelo, ki ga predstavi v širšem kontekstu: grehi proti telesu ostanejo v telesu.

 

Francis Hunter, ki je bila skupaj s svojim možem Charlesom dobro znana že v času karizmatičnega izlitja v sedemdesetih letih 20. stoletja, po svoji službi zdravljenja, je povedala zgodbo o ženski, ki je razočarana prišla k njej z besedami: »Odvrgla sem kalorije iz svojih sladic, vendar sem še vedno pridobila 10 funtov (4,5 kg), kaj delam narobe?« Francis ji je rekla, da lahko izganjamo demone, vendar so kalorije naša odgovornost. Trenutek užitka na ustnicah se pozna na bokih – ta greh nad tvojim telesom ostane v tvojem telesu.

 

Enako velja za zlorabo drog ali alkohola, prekomerno delo, (deloholik) kajenje ali celo prekomerno telesno vadbo. Tudi tek ali maratonski tek ali preveč dvigovanja uteži. Kakorkoli grešimo proti svojemu telesu, ta greh ostane v telesu. To pomeni, da je to naša odgovornost. Ne morete imeti 110 funtov (50 kilogramov) prekomerne teže z bolečimi nogami in sklepi ter pričakovati, da bo Bog ozdravil ta stopala in sklepe – On lahko da milost, vendar ste se prenajedali, zato morate shujšati. V nasprotnem primeru Bog z ozdravitvijo podpira zlorabo telesa in vam omogoči, da dodate še večjo težo svojim preobremenjenim sklepom.

 

Ortopedski kirurg mi je rekel, da za vsakih 5 funtov (2.200 gr) dodatne teže, na  osebo, pri vsakem koraku pritisne 100 funtov (45 kg) sile na vsako koleno. To pomeni, da 50 funtov prekomerne teže (22,7 kg) doda 1000 funtov dodatne teže (453 kg) sile z vsakim korakom. To je naša odgovornost, ne Božja.

 

Jezus je ozdravljal ljudi, ki so potrebovali ozdravitev brez svoje krivde.

 

V evangelijih vidimo Jezusa, kako zdravi poškodbe, ki niso nastale zaradi grehov proti telesu. Človek s suho roko v Markovem evangeliju 3:1-5 je bil brez dvoma poškodovan, saj je bila roka opisana kot 'usahla', kar pomeni, da je bila zdrava, vendar se je nekaj zgodilo, da je postala neuporabna.

 

V Mateju 15:30 piše, da je Jezus ozdravil pohabljene, kar je pomenilo tudi poškodovane. Vidimo ozdravitve sleporojenih, hromih, gluhih in nemih itd., stanja, ki so nastala brez njihove krivde. Ne vidimo, da bi Jezus ozdravljal ljudi, ki so si sami povzročili svojo bolezen z zanemarjanjem ali zlorabo svojega telesa.

 

Vera ni nekaj, za čimer se skrivamo, ker se bojimo iti k zdravniku. Prav tako ne moremo zahtevati vere, če je ozdravljenje z nekaterimi praktičnimi stvarmi mogoče v naši moči.

 

Prijatelj misijonar je nekoč ugotovil, da je razlog za številne čudeže, ki so jih videli, preprost: tam, kjer so ti ljudje živeli, ni bilo zdravnikov, lekarn ali zdravil, zato jih je Bog ozdravil. Toda ko so vse te stvari postale dostopne ljudem, je čudežev postalo manj. Kako lahko uravnovesimo medicino, Boga in naše strahove ter ali obstaja ozdravitev za stanja, ki smo jih prejeli, preden smo spoznali Gospoda?

 

 

III.

 

 

Ta serija govori o ovirah, ki stojijo na poti do ozdravitve, ne toliko o tem, kako biti ozdravljen. Za tiste, ki jih zanima to, imam serijo z naslovom 'Šola ozdravljenja'.

 

Učenje o morebitnih ovirah je koristno, čeprav ni enega »čarobnega ključa«, ki bi odklenil ozdravljenje za vse. Kot smo videli pri Korinčanom, so težave s srcem lahko razlog, da telo zboli, nekaj, kar je medicinska znanost 'odkrila' šele pred kratkim.

 

 

Nevednost ni zaščita

 

 

Videli smo tudi, da grehi proti telesu ostanejo v telesu, kar pomeni, da je naša odgovornost za obravnavanje, ne Božja. Težava je v tem, da nam nevednost ne prepreči, da bi utrpeli poškodbe, bolezni ali bolečine. V poznem 19. stoletju so za ozdravljenje ponujali radijeve tablete, kajenje pa so promovirali kot zdravo. Šele ko so ljudje začeli umirati, so spoznali, da so se zmotili – vendar ta nevednost ni preprečila, da nebi številni dobri ljudje zboleli in umrli prezgodaj.

 

To pomeni, da imamo danes v našem kraljestvu lahko stvari, zaradi katerih zbolimo ali povzročimo kronično telesno bolezen, vendar ne vemo, kaj je to povzročilo. Sprašujemo se, kako je Bog lahko dopustil, da se to zgodi. Vendar živimo v padlem stvarstvu, v telesih, ki so iz tega padlega stvarstva. To pomeni, da lahko genetika in okolje ter stvari, ki jih jemo in dihamo, dotikamo in vonjamo, igrajo pri tem pomembno vlogo.

 

In ker se razmnožujemo, kar prenaša naše gene na naše potomce, se vse, kar je v teh genih pomanjkljivo, prenese naprej. Za to ni vedno kriv hudič ali prekletstvo, včasih gre za osnovno razmnoževanje.

 

Ne gre za to, da Boga ni zraven, gre za to, da smo na padli zemlji v telesih te zemlje (ki so torej začasna in minljiva), zato so tukaj stvari, ki nas prizadenejo. Če dodamo še zelo zlobnega hudiča, ki hodi naokoli in išče koga bi lahko požrl, to še dodatno zaplete stvari.

 

 

Ne bodi v strahu in se ne skrivaj za 'vero'

 

 

Poznam tudi veliko ljudi, ki oznanjajo vero, ker se v resnici bojijo iti k zdravniku zaradi tega, kar bi lahko rekli. Ali morda sumijo, da bi potrebovali operacijo ali postopke, ki bi pomenili veliko spremembo v njihovem življenju. Tako v strahu oznanjajo vero – a to ni vera, to je nespamet. Nikoli nisem videl, da bi Bog ozdravil nekoga, ki je uporabil tako imenovano vero, da bi izza nje skril svoje strahove. Videl sem ga, kako hodi z osebo skozi operacijo in postopke, ko jo prosi, naj ravna po svojem srcu. Vedno bodi iskren do Tistega, ki pozna tvoje misli, preden si jih oblikuješ v mislih.

 

In včasih je prisoten tudi duhovni ponos – poznam več ljudi, ki so zboleli za rakom, a sploh niso izbrali nobenega zdravljenja, ampak so izbrali tisto, kar so imenovali 'vera', ker so jih ljudje tako rekoč gledali kot primere 'vernih ljudi'. Toda Bog se upira prevzetnim in ko so zavrnili zdravljenje, so vzeli življenje v svoje roke in prezgodaj umrli. 

 

Ko so bili naši fantje majhni, smo sledili tem splošnim smernicam: polagali smo nanje roke, da bi ozdraveli, a če se do naslednjega dne njihova situacija ni izboljšala, smo šli k zdravniku. Nebi bil dober oče, če bi pustil, da moj otrok trpi samo zato, ker želim, da ga ozdravi vera, a se to nebi zgodilo. To splošno pravilo upoštevam tudi pri sebi.

 

 

To stanje sem dobil, preden sem spoznal Gospoda – ali sem lahko od tega ozdravljen?

 

 

Vprašanje 'stare nogometne poškodbe' ali kakšnega drugega stanja, ki ste ga prejeli, preden ste spoznali Gospoda, ki ostaja s tabo ali se pojavi v kasnejših letih in zahteva operacijo ali drugo zdravljenje, postavlja vprašanje, ali bi me Bog ozdravil?

 

Upoštevajte, da niti ena oseba, ozdravljena v evangelijih, ni bila ponovno rojena. Ne glede na to, od česa so potrebovali ozdravitev, so to stanje pridobili, preden so srečali Jezusa. Ob srečanju z Jezusom so bila ta stanja ozdravljena. Zakaj torej vernik ob srečanju z Jezusom nebi mogel pričakovati ozdravljenja? Da, vernik lahko pričakuje, da mu bo na voljo ozdravitev za stanje 'pred Kristusom'.

 

Toda glede na to, kar sem videl, ko izberemo medicinsko pot, Božja milost hodi z nami. In zdi se, da se skozi leta giblje na enak način z osebo. Vsak od nas ima v svojem življenju vzorce, kako Gospod ravna z našimi srci, našimi telesi, našimi čustvi – če vas je pred nekaj leti ozdravil na en način, kar sem že videl, bo verjetno naredil isto stvar tudi danes. Če ne gre za operacijo in počasno okrevanje, se bo lahko ponovilo. Če je bila operacija, vendar nepopolno okrevanje, se bo ponovilo. Samo opazka – naučite se, kako ravna z vami, poiščite vzorce skozi leta in pojdite po tej poti, saj bo pogosto tam.

 

 

Potegnite mejo med staranjem in vero v ozdravitev

 

 

Kot sem omenil zgoraj, so naša telesa zemeljska, zato so na poti, da prevzamejo sobno temperaturo. Znanstveniki nam pravijo, da telo po približno 35. letu starosti začne propadati in vsakdo, starejši od te starosti, lahko to potrdi. Kje torej pride na sceno ozdravljenje, če je del tega, kar se dogaja, naravni upad telesnega sistema?

 

Prej sem povedal, kako sem v preteklih letih dobil vrtoglavico, ko sem bil zelo utrujen. Ne vrtoglavica, ampak vrtoglavica, ki je zelo različna. Pri vrtoglavici se soba vrti, pri vrtoglavici ne veš, katera smer je gor ali dol, levo ali desno. Zgodilo se je med konferenco EU na Nizozemskem pred nekaj leti. Čutil sem, da se je začelo v četrtek, dan pred začetkom konference.

 

Tisti petek smo odprli srečanja in pri večernem bogoslužju sem se boril s tem. Nenadoma so se mi odprle oči za njegovo kraljestvo in zagledal sem Gospoda. Tudi drugi so ga videli ali čutili. Prišel je do mene in mi povedal nekaj osebnih stvari, smeri za življenje in šel k ostalim.

 

Do sobote zjutraj sem komaj vstal, vendar sem preživel zajtrk in jutranji seminar. Tisto popoldne sem moral imeti seminar z vprašanji in odgovori, a sem komaj vstal iz postelje, zato sem prosil Barb in Briana, da prevzameta ta seminar. Ko sem bil v postelji, sem vprašal Očeta, kaj se dogaja, in mu rekel: »Gospod je bil sinoči tukaj in bi lahko prišel in se pogovarjal z mano, lahko bi me ozdravil, zakaj me ni?«

 

Oče je odgovoril: »To kar se ti dogaja si, si  naredil sam. Že nekaj časa se ukvarjam s tabo glede tega, da si vsak teden vzameš en dan dopusta, a si me ignoriral. Tudi Barb ti je govorila, da si vsak teden vzameš prost dan, ti pa nisi ubogal celo lastne žene. Tvoje telo gre po poti zemlje; moraš se naučiti prilagoditi. To si naredil sam sebi.

 

Kot sem rekel, ta serija govori o možnih ovirah pri ozdravljenju, z namenom spodbuditi razmišljanje in introspekcijo. Moral sem biti star približno 40 let, preden sem spoznal, da obstaja nekaj stvari, ki jih na tej strani nebes preprosto ne bi vedel. Počitek, skupaj s počitkom v Njegovi zvestobi, mi je dal veliko več miru kot tisti, ki sem ga imel prej, med hojo z Njim.

 

Verzi, kot je Peta Mojzesova knjiga 29:28, zdaj prinašajo mir namesto želje po premikanju meja: »Skrivne reči pripadajo Gospodu, našemu Bogu, kar pa je razodeto, je na veke za nas in za naše sinove, da bi izpolnjevali vse besede te postave.« (Kar je odličen verz za molitev za vaše otroke, da jim bo razodel, kar morajo vedeti). Vendar sem zadovoljen, da obstajajo skrivnosti, ki jih ne bom nikoli vedel, dokler ne bom na drugi strani.

 

In Apostolska dela 1:7 - Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti.« (Apostolska dela 1:7).

 

V tem je mir – mir preneha z našimi lastnimi deli, da počivamo v njem. V naslednjem  tednu je Gospod med obiski povedal nekaj stvari o ozdravljenju in njegovem ravnanju z nami.

 

 

IV.

 

 

Pavel je bil napolnjen s Svetim Duhom in le ta ga je vodil, ko je v Apostolskih delih 13:9-11 ukazal začasno oslepiti Elima, čarovnika. V Apostolskih delih 20: 8-10 je obudil Evtiha od mrtvih, potem ko je padel skozi okno v 3. nadstropju. Govoril je o drugih znamenjih, čudežih in 'mogočnih delih' svoje službe v 2. Korinčanom 12:12.

 

Toda v drugih situacijah se ni zgodilo nadnaravno ozdravljenje ali čudež: Timoteju je rekel, naj pije vino z vodo za svoje želodčne bolezni v I. Timoteju 5:23. Prav tako je pustil Trofima bolnega v Miletu v 2. Timoteju 4:20, (Nekdo drugi razlaga, da to ni bila bolezen ampak huda fizična utrujenost zaradi obilice dela za Kraljestvo). V Pismu Filipljanom 2:25-27 pa pripoveduje, kako je bil Epafrodit bolan in tik pred smrtjo, a je ozdravel.

 

 

 

Jezusovo ime

 

 

Jezusovo ime je do danes pogosto ime v različnih oblikah po vsem svetu. V španščini je Jes'us (hay-sus), v arabščini je Isa, v hebrejščini Joshua, grščina, iz katere izhaja angleški 'Jesus', pa je Iseous. In mnogi kristjani ga naslavljajo z Ješua ali eno od njegovih oblik.

 

Ampak to je samo ime. Tudi v Jezusovem času so morali dodati identifikator: »Jezus iz Nazareta«, v nasprotju z Jezusom iz Kane ali Jezusom iz Naina. In v Janezu 1:45 so morali to dodatno pojasniti: »Jezus iz Nazareta, Jožefov sin.«

 

Edinstveno pri našem Gospodu Jezusu je, da je Oče podprl njegovo ime, zaradi česar je to najvišje in najbolj čaščeno ime v vesolju, v katerem bo nekega dne »… se bo vsako koleno pripognilo in vsak jezik priznal, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.« Filipljanom 2:11

 

Očetova potrditev pomeni, da je njegov Duh za vedno del tega imena. Tako se Beseda (Jezus) in Duh strinjata – in za učinkovito 'delovanje' mora biti tako. Poskus gibanja v duhovnem kraljestvu brez Imena pomeni napako, poskus uporabe imena brez Duha pa pomeni neuspeh.

 

Pogoj je, da Oče želi in se premika po svojem Duhu, ko se ime uporablja za določene namene, toda če ta uporaba ni v skladu z Očetovo voljo in namenom, njegov Duh ne bo šel z uporabo imena.

 

 

Ime ni zdravilo za vse

 

 

Tako imamo danes ljudi, ki uporabljajo Jezusovo ime skoraj kakor kletvico – vendar Sveti Duh ni vpleten v to.

 

V Apostolskih delih 19:13-18 so nekateri uporabili Jezusovo ime, da bi poskušali izgnati demone, vendar Sveti Duh ni bil v njih, tako da demonom ni bilo treba ubogati, in premagal jih je človek, v katerem so divjali demoni.

 

Imamo tudi kristjane, ki o tem zgoraj nimajo niti najmanjšega pojma, zato mislijo, da lahko v imenu zapovedujejo to ali ono, ne da bi bili poučeni. Potrebno je vedeti, kam gre Oče po svojem Duhu, saj sta samo Beseda in Duh v soglasju, ki ustvarja čudežno moč na zemlji. Še vedno obstaja ostanek stare Besede vere, ki misli, da moramo le izgovoriti ime in ukaz in to se bo zgodilo, saj nikoli nismo bili poučeni, da sta Duh in Beseda eno. Vera nikoli ne deluje neodvisno od Očetove volje.

 

V Jezusovem imenu lahko ukažete, naj Ferrari pride k vam, toda če Oče ni vključil svojega Duha v uporabo Imena, se ne bo zgodilo nič. Jezusovo ime mora spremljati Sveti Duh, kajti Sveti Duh je tisti, ki dejansko dela ozdravljenje ali čudež.

 

V Mateju 12:24-33 je bil Jezus obtožen, da je uporabil satanovo moč za izganjanje demonov. Celo oni so spoznali, da je Jezus uporabljal nekakšno moč 'zunaj sebe', da bi izganjal demone. Rekli so demonska moč, vendar jim je Jezus ponudil alternativo, da razmislijo:

 

»Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo.« (Matej 12:28).

 

Prav tako se moramo spomniti, da je v Janezu 5:19 in 30 Jezus rekel, da je naredil in rekel samo tisto, kar je najprej videl in slišal od Očeta. Jezus je sledil Svetemu Duhu v vsem, kar je počel – Beseda in Duh sta v soglasju, sta eno.

 

 

Zahtevano razodetje

 

 

V Mateju 16:16-17, ko je Peter razglasil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga«, je Jezus rekel, da mu je to pokazal Oče, in nadaljeval z besedami, da je bil sam Peter (Kefa, majhen kamen), toda na tej skali (grško; Petra, gora) bo zgradil svojo cerkev.

 

Gora (skala), o kateri je govoril Jezus, je razodetje Očeta, da je Jezus Kristus, Sin živega Boga. Tok razodetja poteka od Očeta preko njegovega Duha do Jezusa (Kristusa v nas) do človeštva. Celotno Božje kraljestvo temelji na razodetju Očeta po njegovem Duhu, da je Jezus Gospod, in vse izhaja od tod.

 

Zato, ko ste v nekaj 'verjeli', potem ko ste prvič prejeli mir ali neko razodetje, da greste v to smer, se to obnese. Ko pa to naredite samostojno in mislite, da je to prava pot, razpade ali pa je težko. Eno je sprejemanje odločitev na podlagi prejetega razodetja, drugo pa na osnovi mišljenja, da je Jezusovo ime neodvisno od Očetove volje in toka Duha – kar je napačno.

 

Prejšnji 2 sporočili sem govoril o ovirah pri ozdravljenju, a daleč največji razlog, zakaj ljudje ne vidijo več čudežev v svojem življenju, je to, o čemer razpravljam tukaj: pomanjkanje razodetja.

 

Recimo, da nekdo dobi slabo zdravniško poročilo in takoj prosi za molitev. Kar sem videl, je, da ko ljudje najprej odidejo na samo z Očetom, najdejo svoj mir, najdejo Njegovo voljo zase, smer, po kateri naj gredo z njo – takrat vidijo veliko milost in pogosto ali hitrejše ozdravljenje ali dramatično ozdravljenje. Ko razodetje ne pride, nadaljujemo s tem, kar vemo, da delamo v naravnem, pri čemer zaupamo, da nas On vodi in podpira s svojo milostjo.

Celotno kraljestvo deluje po razodetju. Najprej vložite čas v čaščenje, molitev, postavite se v položaj, da od Očeta prejmete, kako želi, da se odzovete na situacijo – in nato uporabite Jezusovo ime v ta namen. Tako deluje kraljestvo. Zadržujte se, čakajte na Gospoda

 

 

Čez približno mesec dni imamo našo konferenco v Broken Arrowu (predmestje Tulse) in v tem času bodo na vsako osebo položene roke, če bo želela. Sedeli bodo na stolu in več se jih bo zbralo okoli, nato pa se bomo vsi ustavili, obstali pred Gospodom, da bi videli, kaj nam bo rekel.

 

Kaj počnemo? Ali ponujamo lastne besede spodbude? Ne. Čakamo v navzočnosti Očeta, Njegovega Duha med nami in v nas, da prejmemo razodetje, ki teče naprej v obliki prerokb, besed znanja in modrosti, mini-vizij in ozdravljenja.

 

To je običajna hišna cerkev – ko nekdo potrebuje molitev, se zberemo, počakamo, da slišimo, kaj želi Oče, POTEM v situacijo izgovorimo Jezusovo ime.

 

To sem se naučil približno leta 1974 kot najstnik, ko sem obiskoval 'molitvena srečanja' karizmatične prenove – in to je tisto, zaradi česar je bila tako živa, tako dinamična, tako čudežna – vedeli smo, kako se zbrati in nato čakati ter videti, kaj je Oče želel narediti, v katero smer je hotel teči.

 

Sveti Duh je tisti, ki dejansko opravlja delo.

 

Uporabljam primer očeta, ki sinu reče, naj opere avto. Oče želi, da sin avto opere. Sin najprej poškropi avto z vodo, vendar je voda tista, ki dejansko očisti. Tako delujejo Oče, Sin in Sveti Duh – Duh oživlja (Jn 6,63), Duh dejansko izpodriva demone (Mt 12,28), Duh je poustvaril tvojega duha (Jn 6,63; Janez 3:3-5).

 

Ne gre samo za ime Jezus, ampak za ime Jezus, ki sledi Duhu, kot nam narekuje Oče – isti vzorec kot v Janezu 5:19 – delamo, kar vidimo, da dela Oče. Oče-Duh-Sin (Kristusovo telo).

 

Mi smo v Kristusu, zato je tako, kot bi oče usmerjal sina kam naj usmeri vodo – kateri del avtomobila potrebuje vodo. Pred človekom se zadržujemo, da lahko od svojega 'Očeta' slišimo, kam želi usmeriti 'vodo', da človeka očisti, ozdravi ali teče čez njega.

 

Veliko je še, kar bi lahko delili, toda spremenite svoj življenjski slog, da boste ob prejemu kakršnih koli novic prepričani, da boste le mirni, namesto da bi izražali svoje mnenje ali kaj mislite, da morate storiti – samo ostanite tiho in se pogovarjajte z Očetom da bi videli, v katero smer želi iti – razodetje je skala in vse teče od tam, vključno z uporabo Jezusovega imena za molitev, proti demonom ali za zdravljenje. Razodetje je na prvem mestu.