PRIČEVANJA

8. okt. 2022

Kenneth Hagin - IMETI OBLJUBO OZDRAVITVE

 


IMETI OBLJUBO OZDRAVITVE

  

Rev. Kenneth E. Hagin

 

 


 

Imeti obljubo ozdravitve

 

 

Rev. Kenneth E. Hagin

 

 

 

Božansko ozdravljenje je dovršeno dejstvo. To je dar, tako kot odrešitev, plačan že na Kalvariji. Ali ste sprejeli Božji dar zdravljenja? Ga doživljate v svojem življenju v celoti? Če ne, je čas, da sprejmete obljubljeno ozdravitev in uživate v popolnem zdravju na vseh področjih!

 

»Molil sem in molil. Bil sem na srečanjih za ozdravljenje po vsej državi in ​​večkrat so za mene molili, a še vedno nisem ozdravljen. Mi lahko pomagate?«

 

Ta žalosten poziv so ministri večkrat slišali. Molijo za bolne, a pogosto bolni odidejo, kakor so prišli – ne-ozdravljeni.

 

Zakaj so nekateri takoj ozdravljeni, medtem ko drugi tavajo od kraja do kraja in iščejo ozdravljenje, da bi bili znova in znova razočarani?

 

Zakaj nekateri, ki so stebri v cerkvi, pogosto trpijo leta in leta, medtem ko drugi, ki so manj »pobožni«, nenadoma prejmejo čudež od Boga? Velik poudarek je bil dan na maziljenju z oljem, polaganju rok in molitvi za bolnike. Toda ozdravljenje je več kot maziljenje z oljem, tako kot je odrešenje več kot molitev.

 

Ali je Bog oseben, (Apostolska dela 4:34)? ali pa smo spodleteli v našem pristopu k ozdravljenju, ker nismo popolnoma razumeli, kaj o tej temi uči Božja beseda?

 

Imejte obljube

 

Blagoslovljeno olje za maziljenje, molitev služabnika in polaganje rok so preprosto samo metode oziroma stične točke. Same po sebi ne ozdravljajo. So le poti, po katerih lahko sprostimo svojo vero v Božjo Besedo.

 

Velik poudarek je bil tudi na darovih ozdravljanja (1 Kor 12,28), ki sodijo med darove Duha, omenjene v Prvem pismu Korinčanom 12:8–10: »Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov.«

 

Ti nadnaravni darovi se bodo manifestirali, ko jih bodo ljudje pridigali, učili, verjeli vanje in se prepustili Božjemu Duhu; vendar ti darovi ne delujejo vedno.

 

Pogosto so novi kristjani ozdravljeni s takšnimi posebnimi manifestacijami. Ko so naslednjič bolni, namesto da bi verjeli Božji besedi, pričakujejo, da bodo ozdravljeni na enak način, zato so razočarani, ko niso ozdravljeni.

V svojem oznanjevanju sem ugotovil, da so nadnaravne manifestacije ozdravljenja običajno opažena med grešniki ali med denominacijskimi ljudmi, ki niso slišali, in jih niso učili o božanskem ozdravljenju. Redko, če sploh kdaj, sem jih videl delati to za ljudi polnega evangelija.

 

Zakaj? Ker darovi ozdravljenja in nadnaravnih manifestacij so dani predvsem za razglašanje evangelija in za pridobitev pozornosti tistih zunaj Cerkve. Vernik mora biti ozdravljen tako, da osvobodi svojo vero v Božjo besedo.

 

Razlikovati moramo med ozdravitvami, ki jih dobimo z nadnaravnimi darovi ali manifestacijami, in tistimi, ki jih pridobimo samo z vero v Božjo besedo.

 

Prav tako je treba razumeti, da posameznik ne upravlja teh nadnaravnih darov; manifestirajo se skozi njega. Ne moremo jih prisiliti, da delujejo kadarkoli hočemo; Odprti smo lahko samo za razodetje Božjega Duha, kakor On hoče.

 

Kdo izmed ljudi pa ve, kaj je v človeku? Mar tega ne ve le človekov duh, ki je v njem? Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo Božji Duh. (1 Korinčanom 2:11).

 

Morali bi ostati odprti za manifestacije Božjega Duha, vendar nam ni treba čakati na nekoga, da bi bili ozdravljeni. To je dobra novica, prijatelj. Bog želi, da smo ozdravljeni, in poskrbel je, da bomo le-tega prejeli in imeli ozdravljenje.

 

Darovi ozdravljanja so se velikokrat pokazali v moji službi, vendar jih ne morem prisiliti, da delujejo po moji volji. Ne morem tako rekoč pritisniti gumba ali potegniti vzvod, da bi darovi začeli delovati. Delujejo tako, kot hoče Duh. Vendar nam je naročeno, naj ne čakamo nanj, saj je že naredil nekaj glede našega ozdravljenja na križu.

 

Ozdravljenje nam pripada. Ne gre le za molitev. Ne gre le za neki duhovni dar v delovanju. Ozdravljenje nam pripada, ker nam ga je že zagotovil Gospod Jezus Kristus.

 

Ko ljudem rečem, da jim ni treba moliti za ozdravitev, me začudeno gledajo. Mnogi niso bili ozdravljeni, ker so svojo vero utemeljili na molitvi namesto na Božji besedi. Pričakovali so, da bo molitev za njih naredila to, kar bi zanje storila Božja beseda. Molitev je uspešna le, če temelji na obljubah iz Božje besede.

 

Ko ljudje pridejo k oltarju po molitev, morate najprej ugotoviti kaj potrebujejo. Če pride človek z namenom, da bi se odrešil, lahko zanj molite šest tednov, toda dokler se ne bo začel ravnati po tem, kar je Bog rekel v svoji Besedi, bo vstal in odšel domov neodrešen.

 

Obrnite se k Božji besedi. Pokažite mu, kaj pravi Sveto pismo. Pripravite ga, da verjame in ukrepa. Kar zadeva Boga, je človek že odrešen. Z Božjega stališča je odrešitev že kupljena in plačana. Torej ne gre za to, da ga je Bog odrešil; gre za to, da človek sprejme odrešitev, ki mu jo ponuja Bog!

 

Podobno ne gre za to, da bi Bog nekoga krstil s Svetim Duhom; gre za to, da oseba sprejme dar Svetega Duha, ki ga ponuja Bog. Prav tako ne gre za Božjo ozdravitev posameznika; gre za to, da oseba sprejme dar ozdravljenja, ki ga je Bog že zagotovil.

 

Nekateri pravijo: »No, verjamem, da me bo Bog NEKOČ OZDRAVIL. Verjamem, da BO Bog to storil ob pravem času in na svoj način.« Takšno razmišljanje ni v skladu z Božjo besedo kajti v Prvem Petrovem pismu 2:24 pravi: ». . . Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni.«

 

Upoštevajte, da piše "ste bili", ne "bomo bili." Če verjamem temu, kar pravi Sveto pismo, potem verjamem, da smo bili ozdravljeni. Peter gleda nazaj na Kalvarijo. Takrat smo bili ozdravljeni. Ozdravljenje lahko sprejmem v vsakem trenutku.

 

Bog je na Jezusa položil naše bolezni in bolečine; Jezus jih je prevzel. Bil je »zadet, udarjen od Boga in ponižan« z našimi boleznimi (Iz 53,4). Zato Satan nima pravice, da bi nam naložil to, kar je Bog že naložil Jezusu.

 

Nekdo lahko reče: »Morda je Božja volja, da sem bolan. Bog bo morda dobil več slave, če sem bolan, kot če bi bil zdrav.«

 

Kakšno pravico bi torej imel Bog, da je naše bolezeni prenesel na Jezusa, če bi hotel, da jo-jih mi še naprej prenašamo? Ni potrebe, niti smisla, da bi to prenašala oba. Ker jo je Jezus že prevzel nase, ste svobodni!

 

Vsi Božji blagoslovi in ​​priprave so pogojni. Dal nam je svojo Besedo, da bi vedeli, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko prejmemo te blagoslove. Ne bodo kar samodejno padle na nas, kot odpadejo zrele češnje z drevesa. Vsaka bitka in vsak blagoslov ima stran, ki je usmerjena k Bogu, in stran ki je usmerjena k človeku. Bog ima svojo vlogo, vendar ima tudi človek svojo vlogo. Človekov del je, da uboga Boga in sprejme, kar nam je že dal.

 

Pavel je rekel, da se je to, kar se je zgodilo Izraelu, zgodilo kot zgled nam.

 

To se je onim zgodilo, da bi bili za zgled, zapisano pa je bilo v svarilo nam, nad katere je prišel konec vekov. (1 Korinčanom 10:11).

 

Ko je Bog vodil Izraelove otroke iz Egipta (ki je podoba sveta), jih ni zapustil v puščavi; Zanje je imel še en blagoslov. Zanje je imel drugo deželo: Kanaansko deželo.

 

Kanaan je prispodoba krsta v Svetem Duhu in naših pravic in privilegijev v Kristusu, ki vključujejo tudi ozdravljenje. Bog je Izraelovim otrokom večkrat obljubil, da jim bo dal to deželo. Ko so končno prečkali reko Jordan in prestopili v Kanaan, je Bog rekel: »Vsak kraj, kjer bo hodilo stopalo vaših nog, vam dajem, kakor sem govoril Mojzesu.« (Jozue 1:3). Bog je rekel, da jim bo dal zemljo, vendar so jo ljudje morali zavzeti, da so jo lahko posedovali.

 

Tako je z našimi pravicami in privilegiji v Kristusu. Ozdravljenje nam pripada. Bog nam ga je zagotovil. Vendar ga moramo vzeti. Če ne bomo imeli Božje oskrbe, ne bomo uživali njenih koristi.

 

Mnogi ljudje čakajo, da bo Bog nekaj naredil glede njihove bolezni. Pravijo: »Če me bo Bog res kdaj ozdravil, bom verjel.«

 

Pogovarjal sem se z grešniki, ki so imeli isto predstavo o odrešenju: vse so želeli prepustiti Bogu. Neki moški je rekel: »Če me Bog želi rešiti, me bo. Jaz samo čakam na Boga, da bo to storil.« Nisem ga mogel pregovoriti iz tega napačnega mišljenja in na žalost je umrl brez Boga.

 

Božja beseda pravi, da je Božja volja rešiti ljudi. Povabi jih, naj pridejo: In Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor posluša, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja. (Raz 22,17). Odgovornost za sprejem je na strani človeka.

 

Vernik včasih naredi isto napako, ko gre za druge stvari, ki jih obljublja Božja beseda. Zmotno misli: »Če Bog želi, da imam to, mi bo to dal. Če tega ne dobim, noče, da ga imam.«

 

Moramo vstopiti v Božjo besedo in ugotoviti, kaj nam pripada. Če nam je nekaj obljubljeno ali če nam je priskrbljeno v Njegovi Besedi, je to že Njegova volja. Vse, kar moramo storiti, je, da to vzamemo z vero!

 

To si moramo začrtati v glavi, kajti dokler omahujemo, ne bomo prejeli ničesar. Jakob 1:6 in 7 pravi: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda«. Pogosto ne prejmemo, ker omahujemo.

 

Ozdravljenje je dar, tako kot odrešitev, že plačan na Kalvariji. Vse kar moramo storiti je, da to sprejmemo. Vse, kar moramo storiti, je imeti obljubo, ki je že naša. Kot Božji otroci se moramo zavedati, da nam ozdravljenje pripada! Začelo se je pri bičanju pred križanjem, dopolnjeno pa je bilo na križu Kalvarije.

 

 


Ni komentarjev:

Objavite komentar