Curry Blake - USPOSABLJANJE ZA BOŽANSKO OZDRAVLJENJE - 11/17

 

Curry Blake

 

Usposabljanje za Božansko ozdravljenje

 

11/17

 

 

Gremo zelo hitro skozi vprašanja. Tukaj je nekdo napisal: »Če je oseba pretrpela travmatični incident, in se po določenem času spreobrnila in postala Božji otrok, ter odpustila človeku, ki je bil vključen v to, ali je tej osebi potrebno osvobajanje?« Da, običajno, da.

 

Zapomnite si to, če govorim na splošno, ko me ljudje sprašujejo: »Katera je najboljša metoda za ozdravljanje, najboljša metoda za to in ono.« Zelo je enostavno. Metoda, v katero vi verujete, je metoda, ki bo delovala skozi vas. Bog dejansko ni dal nobene metode. Najbližje temu bi bil Marko 16, ko pravi; polagajte roke na bolnike in ti bodo ozdraveli. To je standard.

 

Toda pogosto boste našli na primer; odhajam na neko mesto v SAD, in na nekaterih mestih, kjer začnem izganjati demone, rečem: »To je duh, poskrbeli bomo za to«. In ko ga začnem izganjati je zanimivo, ker oni to delajo na določen način, in jaz jih zaustavim in rečem: »Vi ste iz tega dela države, ali ne?« In oni rečejo: »Da.« Razlog zaradi katerega to vem je, ker je ta del države poznan po tem načinu. Ker ko vi začnete izganjati demone, verujejo oni, da demoni odhajajo, ko oni začnejo to delati na svoj način.

 

To ne pomeni, da na ta način demoni odhajajo. To samo pomenim da so oni naučeni tako izganjati. To še ne pomeni, da demoni ne bodo odšli na eden ali drugi način. Pravim samo, da se včasih nekaj dogaja, zato, ker so ljudje naučeni, da se tako dogaja. To ne pomeni, da je to psihosomatsko. Včasih tako deluje.

 

Mi smo duh, duša in telo. Vse to je združeno v eno. Boga ne moti, če ste emotivni. Boga ne moti, če vnašate te druge aspekte. On pričakuje, da ga obožujete s svojim duhom, dušo in telesom. Ni napačno delati na določen način, napačno je, ko rečete: »To je edini način, na katerega se MORA to delati.« Dojemate? Takrat vstopate v legalizem.

 

Ko gre za ozdravljenje, je pravilno živeti v odpuščanju. Treba je odpuščati ne glede na to, ali je ozdravljenje povezano s tem, ali ne. Ne odpuščate zato, da bi bili ozdravljeni, ker če delate tako, potem niste zares odpustili, ampak samo poskušate biti ozdravljeni.

 

To, kar vam poskušam reči, je, da če pogledamo Sveto pismo, ni veliko tega, kar bi odpuščanje povezovalo z ozdravljenjem. Vem, da ste poučeni v raznih stvareh, toda samo zato, ker ste tako poučeni, to še ne pomeni, da je to tudi pravilno. Pravilno in prav je odpustiti. Odpuščanje vas osvobaja. Odpuščanje pogosto pomeni vam več, kakor osebi, ki ste ji odpustili. Kajti ko nekomu odpustimo, to osvobaja nas. Vendar je to tudi zato, ker ste tako naučeni. To ima svoj duhovni aspekt.

Ne pravim vam, da tega ne delajte, pravim samo, da vas odpuščanje ne bo ozdravilo, samo zato, ker je v duhovnem Kraljestvu, odpuščanje povezano z ozdravljenjem. To ni na duhovni ravni, ampak na duševni ravni, ker ste povezali odpuščanje z ozdravljenjem.

 

Dojemate? To še ne pomeni, da zaradi tega ne boste ozdravljeni. Želim se samo držati Svetega pisma in tega, kar Sveto pismo pravi o tem. Lahko vam rečem: »Delajte to in boste ozdravljeni.« In boste. Če verujete in to naredite, čeprav Sveto pismo ne pravi, da naj se naredi tako, ali tako. Vendar je to zato, ker vi v to verujete. Bog odgovarja na vašo vero. In če verujete, boste to tudi dobili.

 

Če vas lahko prepričam, da je Bog rekel, da naredite nekaj in da boste po tem ozdravljeni, boste to naredili in boste ozdravljeni, ker ste verovali. Bog vam prihaja naproti v vaši veri. To pa še ne pomeni, da bi bilo pravilno to, kar bi vam rekel. Dojemate? To samo pomeni, da ste vi verovali.

 

Vidite, resnično vas želim naučiti, da razmišljate svetopisemsko, ne pa religiozno. V redu? Če Sveto pismo deluje, več kot smo s Svetim pismom, bolj bo delovalo. Gre za to, da odstranimo vse stvari, ki niso svetopisemske.

 

Vprašanje:

Na, primer, kakšni so vaši pogledi na post? Posebno zaradi tega, ker je Jezus govoril o tem, »da se ta rod lahko izžene le s postom in molitvijo.«

 

Dobro vprašanje. Vedno se pojavi.

 

Najdemo ga v Mateju 17:20-21. To je referenca, ki govori o tem. V tej situaciji je en človek pripeljal svojega sina k Jezusovim učencem, in oni so poskušali izgnati demona iz njega, vendar jim ni uspelo. Nato pa je Jezus rekel: Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem!« (Matej 17:17).

 

To je izrekel precej grobo. Poskušali so, a jim ni uspelo. V Mateju 9 in 10 jim je Jezus že rekel, ozdravljajte bolne in izganjajte demone: »Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike.« (Luka 9:1-2).

 

Torej, On jim je že rekel, naj to delajo, zato jim je rekel, da so neverni rod. In oni so to delali uspešno: Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu.« (Apostolska dela 10:17). Torej, oni so bili preden so izganjali demona iz tega dečka, že uspešni pri izganjanju demonov. Oni niso bili v progresiji ampak v regresiji.

 

Če pogledamo Petrovo življenje, je bilo vse slabše. Ni postajal boljši. Začel je zelo dobro, končalo pa se je zelo slabo, do samega konca. V vsakem primeru, začel je tako, da je bil on tisti, ki je Jezusa prepoznal kot Mesijo, in to je bilo zelo dobro. Končalo pa se je tako, da je Jezusa trikrat zatajil, in v tem primeru, da ni mogel osvoboditi tega dečka. Jezus jih je okaral zaradi njihove nevere. Mislim, da Peter ni bil ravno najboljši vzor, ki bi ga danes sledili, vsaj kar se tiče njegove vere. Toda morate priznati, on je hodil po vodi.  Ali ni tako? Zato, dokler ne boste hodili po vodi, ga ne kritizirajte.

 

Toda ko gre za post; pogovarjali smo se o tem za večerjo, res, zanimivo, med večerjo smo se pogovarjali o postu. Post običajno uporabljajo ljudje, da »Bogu zvijejo roko«, da bi naredil nekaj, kar vi želite, da bi naredil. Običajno se uporablja tako, kakor otrok koristi napade besa. Torej raje bo stradal in ne bo jedel, dokler mu ne daste, kar on želi. A mu to ne uspeva.

 

Post je krščanska disciplina, ki ne premika Boga, ampak nas. Post disciplinira nas. On ubija naše telo. Pomaga umoriti vaše telo, da umrete sebi in telesu, tako da se lahko osredotočite na duhovno, kar vam pomaga, da držite telo v pokornosti; da telo ne kontrolira vas, ampak vi kontrolirate vaše telo.

 

Kar se tiče moči, če preberete Matej 17, tam piše, da se ta rod izganja samo s postom in molitvijo. Ko pravi to, boste opazili, če vaše Sveto pismo to ima, ta beseda ni v originalnem Grškem jeziku. Zapisano je bilo kasneje pri Marku, toda Marko je svoj evangelij dobil preko Mateja.

 

Glejte v čem je stvar. Obstajal je čas, ko so posebno prevajalci KJV Biblije, vstavljali besede, zaradi poskusa, da bi bralci bolje razumeli pomen. Običajno lahko rečete, kdaj je bilo Božansko in kdaj ne. Toda če pogledate; najbolje je, da vam dam en primer, na primer Marko 16. Dal vam bom ta primer zelo hitro, običajno vključim tudi to, vendar ne da skrenem iz teme.

 

Pri Marku 16, stih 20: »Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«

 

Veste, da je v tem primeru Jezus že vstal od mrtvih. Razodel se je dvanajsterim, in jim rekel, da ozdravljajo bolne, obujajo mrtve in izganjajo demone. Vse to. In potem je bil dvignjen v nebo. Potem pa pravi v tem stihu 20: »Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter besedo potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«

 

Tu gre za dvanajstere. In sedaj vam bom prebral natanko tako, kakor je napisano v KJV Bibliji: »Gospod je delal z njimi in potrjeval Svojo besedo z znaki in čudeži, ki so sledili.« Amen!

 

Vrnili se bomo in prebrali ponovno in sedaj bomo prebrali natanko tako, kakor je napisano v Grščini, vendar bom jaz to prebral v Angleščini.

 

In tu piše takole, opazili boste, da je beseda »njim« napisana v italiku, kar pomeni, da ni v Grškem tekstu. Prevajalci so jo navrgli v tekst, z namenom, da nam pomagajo, čeprav nam včasih, ko naredijo tako, dejansko ne pomagajo, temveč nam škodijo.

 

Ko vidite te besede v italiku, morate vedno prebrati oba načina, da bi videli, kaj se vklaplja v sporočilo Svetega pisma v osnovi.

 

Najprej pravi: »Oznanjevali so povsod, Gospod pa je delal z njimi in potrjeval Besedo z znaki, ki so sledili.« Toda če preberete tako, kot je napisano, je to: »Toda oni so odšli in oznanjali povsod, Gospod pa je delal z in potrjeval Besedo.«

 

Torej tukaj On ni delal Z NJIMI, On je delal Z BESEDO. Dojemate? On je delal z Besedo in potrjeval Besedo.  Naš problem je, ker mislimo, da Bog potrjuje ljudi. Bog ni potrjeval ljudi. Bog je potrjeval Svojo Besedo. On ni potrjeval apostole. On je potrjeval Svojo besedo. On dela s Svojo Besedo.

 

Govorili smo o Tejl-u Osmond-u. Pred mnogimi leti je bil na odru. To je bilo v času konference pastorjev. Pastorji so govorili, da jim je potrebno več moči, da jim je potrebno to in ono, razne stvari. Posneli so ga na video, ko se je obračal k človeku, ki je sedel poleg njega.

 

Rekel je: Ponavljajo, kako jim je potrebno več sile, toda vse, kar jim je potrebno, je več Evangelija. Zakaj? Zato, ker se v Rimljanih govori, da je Evangelij Božja moč.

 

Ne vem, zakaj je cerkev to tako dojela. Mogoče je to čas mikro valov, v katerem želimo vse takoj, tako nekako, ne vem.

 

Vendar vam posebna maziljenja niso potrebna. Niso vam potrebna prenašanja sile, ni potrebno da stojite v vrsti, da položijo roke na vas, da dobite kar nekdo ima, vi pa ne. Kajti če imate Božjega Duha, imate to, kar imamo tudi mi. Če imate primanjkljaj sile, ni sila ta, ki vam manjka, ampak Evangelij. Dojemate? Imate primanjkljaj Božje Besede. Ker Bog dela in potrjuje Božjo Besedo, tako, da če želimo, da se zgodi več potrditve, vzemite več Besede. Ali ni to enostavno? Ko boste to dojeli in začeli to izvajati, boste videli, da je tako, kakor sem vam povedal.

 

Enkrat sem bil na poti v Dallas. Ko začne Bog vam nekaj ponavljati, to običajno pomeni: »Poslušaj, poslušaj.« Nekaj vam poskuša povedati. Nadaljeval je: »Potrjevanje Besede. Potrjevanje Besede. Potrjevanje Besede. Mislil sem si: »Prav, Gospod, vem kaj misliš. Marko 16:20. Vem, potrjevanje Besede, vendar ne dojemam, kaj mi hočeš sporočiti?«

 

In spet je rekel: »Potrjevanje Besede.« Rekel sem: »Prav, Gospod.« In On je nadaljeval: »Če hočeš več čudežev, več znakov, naj ti bo Beseda čimbolj pomembna. Bog ne more potrditi pol resnico ali pol laž.«

 

Vidite, če Bog potrjuje pol resnico, potrjuje istočasno tudi pol laž. Dojemate? Torej, če želite več potrditve, naj bo čim manj vaših besed in čim več Njegovih. Več kot imate svojih besed, bolj verjetno je, da boste pogrešili. Več kot imate Njegovih besed, bolj verjetno je, da boste imeli prav. Zakon povprečja bo delal v vašo korist. Če rečete kar je On rekel, bo On potrdil Svojo Besedo. On ne bo potrjeval vas.

 

Vi pa pravite: »Jaz sem apostol. Jaz sem prerok.« Prav, On ni potrjeval apostolov in prerokov. On je potrjeval in potrjuje Svojo Besedo. Gre za to, kako gledamo na peterovrstno službo. Mi na to gledamo kakor: »Oni so tukaj, o, oni so tukaj.« Ne, ne, ne. Oni so verniki, ki opravljajo svojo službo, vlogo preroka, vlogo apostola. To ne pomeni, da smo mi, ki imamo te službe, napredovali v to. To je kakor da ste v vojski. General je še vedno vojak. Vse kar ima general je to, da ima več oblasti, vsaj tako pravijo ljudje. Ne, ne, ne, gledate napačno. On ima več odgovornosti, ne več oblasti. In zaradi odgovornosti ima oblast.

 

Vidite, vi imate oblast nad svojim otrokom, zato, ker imate odgovornost zanj. In ko prenehate imeti odgovornost zanj, vam bo država odvzela oblast nad otrokom. Ali ni tako? Če želite imeti oblast, je zares lahko, samo prevzemite odgovornost. Ko prevzamete odgovornost, vam bo dana oblast. Oblasti ne morete vzeti, Oblast vam mora biti dana, toda lahko prevzamete odgovornost. In ko prevzamete odgovornost, potem se vam daje oblast, ker ne morete imeti odgovornosti brez oblasti, da sprovedete to, za kar ste odgovorni.  Ali ni tako?

 

Vsi želijo oblast. Vse kar je potrebno je, da prevzamete odgovornost, toda nihče je ne želi prevzeti. Večina si želi samo oblast, ker odgovornost vas naredi odgovorne. Oblast naredi, da ste nekaj. Vidite? Če si zares želite imeti oblast, morate prevzeti odgovornost.

 

Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Matej 20:25-28).

 

To je enostavno. Bodite služabnik vsakomur. Jezus ni rekel: »Glejte, vi želite biti največji, v Božjem kraljestvu, naj vas bo sram, nesramneži. Zakaj želite biti veliki?«

 

Ne, On ni rekel tega, temveč je rekel: » Kdor hoče postati med vami velik, naj bo vsem strežnik.« On ni bil proti temu, da ste veliki. On je proti temu, da ste gospodarji eden nad drugim. Dojemate to? On nima problema s tem, da ste veliki, ampak želi, da ste veliki. Kajti večji kot ste, bolj boste služili in lahko boste pomagali veči ljudem. Vendar pomeni to, da boste morali prevzeti večjo odgovornost, kar spet pomeni, da dobivate več oblasti. Ali ni to enostavno.

 

V osnovi je Bog to postavil v vašo srž. To je bistvo vas. Na vas je, da rečete: »Naredil bom to.« In potem greste naprej in to delate.

 

Govorili smo o Johnu Aleksandru Dowie-ju. Ne vem ali vam je poznan ali ne. Enkrat je bil v Avstraliji. Iz Škotske je, a je prišel sem, in nato odšel na Škotsko. Bil je pastor cerkve v Adelaidi, tukaj v Melbourne-u, v tem okraju. Odšel je v ZDA.

 

On je zares ponovno uvedel ozdravljanje v cerkev, na velika vrata. Skozi njega so se dogajali ogromni čudeži. Enkrat, malo bolj zgodaj v njegovem življenju so odšli k njemu in mu rekli: »Ali ti misliš«; ker on je bil res neverjeten, kakor neki prvi, moderni apostol v cerkvi, v zadnjih 100 letih. Zares so bili navdušeni nad njim, zaradi vsega, kar se je dogajalo. Vprašali so ga: »Ali misliš, da bi bil ti lahko apostol?« To je bilo pred tem, preden se je mislilo, da apostoli obstajajo tudi danes. Ustavil se je, razmislil za minuto in rekel: »Lahko bi bil, če bi kdaj koli uspel biti dovolj majhen.«

 

Vidite? Ali vidite kaj to pomeni? Ni rekel: »Če bom lahko kdaj koli dovolj velik, dovolj močan, dovolj pameten, ali kaj drugega.« Rekel je, če bi postal kdaj koli dovolj majhen. Vidite? Zato večina ljudi ne hodi v tem pozivu, ker ne želijo biti majhni, ampak želijo biti nekaj velikega, da bi bili nekdo.

 

Stvar pa ni v tem, da bi se bilo nekdo, ampak da se povlečete nazaj in dopustite, da ljudje vidijo v vas Jezusa in da pustite, da Jezus živi skozi vas. Ne govorim o lažni skromnosti. Ne govorim o tem. Vem kdo sem. Poznam svoje delo. Vem kaj moram delati. Poznam svoj poziv. Hodim v tem pozivu. Ne opravičujem se zaradi tega.

 

V istem času pa vem, da obstaja razlika. Dojemate to? Vidite me izza prižnice in če se pogovarjate z menoj kjerkoli drugje, vedno sem isti. Jaz ne poskušam ne biti. Ne verujem v osebnost pridigarja in v privatno osebnost pridigarja. Ne verujem v to. Verujem, da služite iz tega, kdo ste in morali bi biti ista oseba za prižnico in izven prižnice. Morali bi biti isti. Da govorite na isti način, da se obnašate na isti način.

 

Edina razlika je, ker ko sem izza prižnice sem lahko bolj direkten. V nekaterih primerih bi lahko pomislili, bolj »zloben.« Ker ko se vozim z vami v avtomobilu, ne morem biti tako direkten. Ker če bi govoril nekaj skrajno odprto, bi vedeli, da govorim vam. Lahko bi bili užaljeni. Toda ko govorim izza prižnice, zato, ker vsi sedite, boste rekli nekomu: »Veš da to govori tebi, ali ne? To si ti.«

 

Vem, ker vidim soproge. Nekaj rečem in one: »Ali si dojel to? To si ti.« Tu sem lahko bolj direkten, ker ko je število ljudje večje, je to lažje narediti. Dojemate to? Poznam svoj klic, vem kaj delam, vem, kar vem.

 

Ne bom se opravičeval, kakor da nekaj ne vem – če vem. Ne bom rekel: »Jaz mislim, da je mogoče tako.« Ne, če imam prav, vem da imam prav. Rekel vam bom. To je resnica. To je pravilno. Preverite.

 

V istem času prav tako vem, da obstaja razlika med mojo službo in menoj. Ali razumete kaj mislim pod tem? Dojemate? Ista oseba sem v tem in izven tega. Hodim v svoji službi in pozivu. Toda verjamem, da je to, na kar me je poklical Gospod, vitalne pomembnosti za cerkev. Verujem da je pomembno, da je dobro, da je močno. Dojemate?

 

Toda prav tako odvajam v smislu, da Bog potrebuje to sporočilo in da mu je potrebno, da se prinese cerkvi. Prav tako pa dojemam, da On želi to sporočilo. On ne potrjuje mene. On  ne poskuša povzdigniti mene. On ne poskuša povzdigniti to službo. On gradi Kraljestvo. Razumem razliko. Razumem svojo oblast v Božjem Kraljestvu. Razumem svoj položaj v Božjem Kraljestvu, v istem času pa prav tako vem, da če jaz tega ne izpolnim, bo On našel nekoga drugega, da bo to delal. V tem smislu sem jaz zamenljiv. Dojemate to? Nisem nezamenljiv.

 

Sporočilo, ki ga prinašam je resnica Evangelija, razodetje, ki se ponovno prinaša cerkvi in to je nezamenljivo. Verujem, da mora vsak človek utelešati osebo, ki pridiga. Prav tako pa tudi vem, da je sporočilo sveto, jaz pa ne. Veste na kaj mislim? Z drugimi besedami, vsak od vas lahko zavzame to mesto, in dela to, kar jaz delam. Zakaj? Zato, ker karkoli delam jaz, delam z Božjim Duhom, in če imate Božjega Duha, bi tudi vi lahko delali to. Ali ni tako?

 

Hvaležen sem Bogu, da me je poklical, da to delam. Ni boljšega življenja. Ničesar boljšega ni, kakor je to. Če boste kdaj koli izstopili in začeli delati to, boste videli, kako je to lahko in kako je to dobro. Amen! Ne recite samo: »O, želel bi biti kakor on.« Vi to lahko delate. Ne delam nekaj, na kar nihče drugi ni poklican. Dojemate to? Jaz to delam na določen način. Vi bi mogoče delali drugače, vendar bi bilo sporočilo isto. Metode so iste.

 

Sporočilo je sveto, toda naše metode niso svete. Naše metode se spreminjajo iz roda v rod. Zato se spreminja slavilna glasba. To je metoda. Način na katere delate nekatere stvari. To se bo spremenilo, toda sporočilo mora biti sveto, mora biti ohranjeno čisto. 

 

To je eden od razlogov, zakaj se jaz osebno nisem povezal z mnogimi drugimi, velikimi službami ozdravljenja. Mnoge so mnogo večje od nas. In če prinesete sporočilo v večjo službo, je le-ta pogoltnjena in postane razvodenela, in se izgubi.

 

Vprašal sem Boga, ker sem se želel povezati, toda On je rekel: »Ne. Ostani oddvojen, dokler sporočilo ne postane dovolj poznano, tako da lahko obstane, ko se povežeš z drugimi službami. 

 

Ker ljudje prihajajo k meni in rečejo: » Želel bi vzeti to, delati to, vendar na drugačen način.« Jaz pa vprašam: »Ali boste obdržali sporočilo čisto?« » Pa, imamo ta del tukaj, ki . . .«  »Ne, potem ne bom delal z vami.« Raje bi ostal manjši, ali kakor koli da se izrazim, kakor da sporočilo umažem. Sporočilo mora biti čisto. Amen! Zato mi je to pomembno.

 

Ljudje pa pravijo: »Ali želiš, da vstavim to, ali da vstavim ono?« Ne, ne bom to delal. Če boste delali DHT ali ga imenovali JGLM, kakor koli pač, mora biti čisto. Ne govorim o čistosti, za katero Curry Blake pravi, da je čisto. Govorim o čisti Božji Besedi. Dojemate? To je zelo pomembno, ker bolj čisto obdržimo Besedo – bolj učinkovita bo. Še vedno prečiščujem nekatere stvari in deluje vse bolje in bolje.

 

Ali opazite v prej omenjenem stihu, ko pravi: »delal z njimi« - tam v originalu ni »njimi.« Delal je z in potrjeval Besedo. To pomeni, da je vam potrebno več Besede. Naj bo Beseda vse bolj točna, tako da jo On lahko še bolj potrjuje.

 

To nas vrača na Matej 17. Zelo hitro bomo odšli tja. Želim vam samo pokazati tukaj, da tehnično, Jezus ni tega rekel, v tem trenutku. Matej 17:20-21:

 

»Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«

 

Začnimo s stihom 14: »Ko so prišli k množici, je nekdo stopil k njemu, se vrgel pred njim na kolena in rekel: »Gospod, usmili se mojega sina! Božjasten je in hudo trpi. Večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo.«

 

Tukaj imamo en pokazatelj. Oče prosi za milost, ker je njegov sin božjasten. Ali ni tako? In sedaj, on pravzaprav ne želi le milost. Mi mislimo o milosti kakor o odpuščanju grehov, ali čemu podobnemu. Toda on ni to iskal. On je iskal milost, toda želel je ozdravljenje. Ali ni tako?

 

Pogosto boste, medtem, ko boste brali, videli, kaj je slepi človek rekel: »On pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« (Marko 10:48b)

 

Tu so spet iskali milost. Dojeli so, da če bodo iskali milost, bodo ozdravljeni. Torej milost je za njih predstavljala ozdravljenje. Sigurno bo dobrota in milost naredila kaj? Spremljala me bo vse dni življenja. Zato bi morali biti ozdravljeni vse dni svojega življenja.

 

»Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.« (Janez 1:17).

 

In sedaj povežite vse skupaj in bomo videli, kako to deluje. V stihu 16-18 pravi: »Privedel sem ga že k tvojim učencem, pa ga niso mogli ozdraviti. Jezus je odvrnil: »O neverni in pokvarjeni rod! Do kdaj bom pri vas? Do kdaj vas bom prenašal? Privedite mi ga sem! Jezus mu je zapretil in demon je šel iz njega; deček pa je bil od 'tiste ure' (od tistega trenutka), zdrav.«

 

Dejansko pomeni od tiste ure zdrav, ali trenutno ali v času tiste ure. Mogoče je bilo potrebno eno uro časa, preden se je videla neka sprememba. Mnogokrat morate dojeti, da tudi vsa Jezusova ozdravljenja niso bila trenutna. Znova in znova pravi: »In otroku je bilo vse bolje, od tistega časa.« Torej, ozdravljenje je lahko proces. Lahko je trenutno, lahko je v nekem kratkem času, lahko pa je tudi daljše obdobje.

 

Običajno je zanimivo, ker uporabljam besedo zares svobodno. Toda pogosto, ko se kaj zgodi v trenutku, mi to imenujemo čudež. Vendar je to pravzaprav trenutno ozdravljenje. Čudež je dobesedno; posebno, kadar se govori o delovanju čudežev, kar se imenuje dar čudežev. To je dar delanja čudežev. Torej če imate dar, ki vključuje tudi čudeže, je to, kar imate, dar čudežev. Z drugimi besedami, če imate dar čudežev, pomeni to, da morate nekaj narediti, da bi ta dar deloval.

 

Na primer, ko primete človeka za desno roko, in ga dvignete – je to delo dara čudežev. Tako tehnično deluje. Dar vere samo stoji in reče: »Glej« in se dogaja. Toda pri delovanju v daru čudežev morate nekaj narediti. Zato tega ne bomo velikokrat videli v cerkvah, ker je ljudi strah, da bi nekaj naredili, a jim nebi uspelo. Raje bi gledali kako to Bog dela sam, ker potem oni nebi bili odgovorni. Dojemate? Poskušam biti zelo direkten.

 

In v stihu 19: »Tedaj so se učenci približali Jezusu in mu na samem rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Razumete o čem tu govori? Zakaj mi nismo mogli izgnati tega demona? Ali niso tako rekli?

 

In Jezus jim odgovori, stih 17:20: »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«

 

On jim pravi, da nimajo vere, oziroma, da imajo malo vere.  On ne pravi, da nimajo dovolj vere, ker niso dovolj postili, ampak zaradi njihove nevere. Dojemate? Kasneje pravi to, kar je navedeno v ostalem delu stiha 20, kaj pomeni imeti vero. Kaj mi pravimo da je gorčično seme? Najmanjše od vseh semen, ali ne? In Jezus pravi, če imate najmanjšo vero, katero je mogoče imeti, imate vero, kar pa je manj od tega je nimate. Torej, če imate vero boste REKLI. Razumete? Če ne rečete, če ne govorite, nimate vere. Nekje drugje pravi: »Mi imamo isti duh vere – govori.« Govorjenje in vera je povezano. Ne morete imeti vero a ne govoriti.

 

»Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.« Vidite, tukaj ne pravi, da rečete Bogu.  Rekli boste tej gori, temu problemu. Tej gori govorite o Bogu, ne Bogu o gori. Ali ni tako.

 

Cerkev, ki nazaduje govori Bogu o svojih problemih. Tu ne pravi: »Gospod, prosim te, ti premakni to goro.« Torej tudi če imamo tako majhno vero, kakor je velikost najmanjšega semena na vsem svetu, se bo zgodilo, kar boste rekli. Gora  - problem se bo premaknil, kamor mu boste rekli, da se premakne. »Gora, umakni se mi s poti! Premakni se!« Če imate vero, boste govorili in ona se bo premaknila. In pravi: »NIČ, opazite to? »NIČ VAM NE BO NEMOGOČE.«

 

Komu to govori? Visoko duhovno izobraženim ljudem, ali samo ljudem z vero, velikosti gorčičnega zrna? Koliko vere je potrebno, da bi bil nekdo ozdravljen? Ali ni za to potrebna velika vera? Ne, Jezus je rekel  samo dvema človekoma, da sta imela veliko vero. Eden je bil Rimski stotnik, ki ni bil niti pod Zavezo in ki ni imel odnos z Bogom, druga pa je bila Kanaanka, ki ni bila niti Hebrejka, in prav tako ni imela odnosa z Bogom. Torej, razmislite o tem.

 

Kako se imenuje ta človek? Včeraj sem slišal njem. Človek z nafto. Skoraj sem se spomnil. Imel je velik problem z nafto. Prodal je vso nafto Kitajcem. Oglje, ali je oglje? On je najbogatejši človek v Avstraliji. Forest, da to je on. Tudi v Ameriki imamo bogate ljudi, vendar sem želel da imenujem vašega človeka. Nisem se mogel spomniti njegovega imena.

 

Recimo, da pridem v Avstralijo in želim tu narediti dober posel. Želel bi pomagati ljudem. Pridigar sem. Želim pomagati ljudem. Želim narediti nekaj dobrega. In potem izvem za tega človeka Foresta in se odločim srečati z njim, in se pogovoriti z njim, ker je najbogatejši človek v Avstraliji. Mogoče ima kaj viška denarja. Nebi bilo slabo, da naredi kaj dobrega za druge. Grem k njemu in se bom pogovoril z njim. Sedim v njegovi pisarni in čakam, da bi se pogovoril z njim. Vprašajo me: »Ali se zares hočete pogovarjati z njim?« »Ja, želim se pogovarjati z njim.« »Prav, vi vstopate naslednji.«

 

Vstopim v njegovo pisarno in rečem: »Gospod Forest, pozdravljeni. Moje ime je Curry Blake. Želim, da veste, da sem pridigar. Tukaj sem, da bi pomagal Avstraliji in Avstralcem. Vem, da vi želite pomagati Avstralcem, zato vam predlagam, da delava skupaj. Potrebujem okoli 10 milijonov dolarjev. Dajte mi 10 milijonov dolarjev in jaz bom prekrižaril Avstralijo in nekaj bomo naredili tukaj.« Prvo, kar mi bo on rekel bo: »Ali vas poznam?« Vi niste od moje tete . . ta in ta . . otrok njene hčerke? Ali ne? In jaz bi rekel: »Ne, nikoli se nisva srečala.« Torej niste, ok.

 

In on bo verjetno rekel: »Ne, mislim, da vam ne bom pomagal.« On to lahko reče. Mogoče bi jaz rekel: Čakajte, čakajte, preden se odločite, zares mislim, da bi morali pomagati in mogoče se bo zaustavil, me pogledal in rekel: »Pomagal ti bom.« Rekel bom, da vam napišejo ček. Dobili ga boste, ko boste odšli. Dal vam bom ček, 10 milijonov. V redu, slava Bogu. Bomo videli. Odhajam skozi vrata, in on, recimo, da ima sina. Ne vem ali ima sina, ampak recimo, da ima sina. Vstopa njegov sin in reče: »Oče, poskušam, da končam ta projekt. Se spomniš tega, kar sva začela. Potrebujem 10 milijonov za ta projekt, da ga zaključim.

 

On pravi: »Potrebuješ 10 milijonov?« Prav in napiše ček in mu ga izroči. In on odide, da zaključi projekt. In sedaj vas želim vprašati: »Kdo je moral imeti več vere, da bi dobil 10 milijonov?« Ali je to njegov sin? Publika odgovori: »Ne, ti.« Zakaj? Ker s tem človekom nimata odnosa.  Ali ni tako? Sinu ni potrebno niti blizu toliko vere, kakor nekomu, ki nima nikakršnega odnosa.

 

Sin lahko vedno vstopi in reče: »Potrebujem to in potrebujem ono.« Zakaj? Zato ker je v sorodstvu in pozna projekt. To je del njegovega projekta. On dela očetov posel. Ni mu bilo potrebno veliko, da bi dobil to od očeta. Če dela očetovo delo mu ni potrebno niti mnogo vere.

 

Zato, če boste imeli veliko vero, če boste gledali ljudi z veliko vero in jim izkazovali čast, potem zares, če želite imeti veliko vero imam novost za vas: »Zamudili ste.« Imeli ste priložnost, da imate veliko vero, preden ste bili odrešeni. Ker to je bila največja vera, ki ste jo kdaj koli mogli imeti. Da, neodrešena oseba veruje Bogu in da se odreši. Toda sedaj, ko ste odrešeni, vam ni potrebna velika vera. Zakaj pravzaprav mislimo, da potrebujemo veliko vero, saj nam je Boga sam rekel, da potrebujemo le vero velikosti gorčičnega zrna.

 

Bog ni rekel: »Če boste imeli veliko vero.« Ali opazite to? Pogosto to gledamo in pravimo: »O, velika vera.« Glejte, rekel jim je: »Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere!« (Matej 8:10).

 

O, to je fenomenalno. Ali si nebi želeli imeti takšne vere? Ali si niste želeli takšne vere. Da, dojemam to. Toda v skrajnem primeru, je bila tem ljudem tudi potrebna tako velika vera, ker oni niso imeli nikakršnega odnosa, niti pravice, da iščejo to, za kar so prosili. Očitno je, da jim je bila potrebna velika vera. Toda iskreno, vam ni potrebna velika vera. Zakaj ne? Zato, ker imate odnos z Očetom. Lahko imate zaupanje vanj.

 

Pomislite na to. Vstopi oseba, pride sem in se odreši. Pride naprej, poklekne, slišite kako moli. In potem vstane in pravi: »Odrešen sem. Odrešen sem. Verujem v Jezusa.« In potem rečete: »Glejte, tukaj je naš novi brat.« In vsi zavpijete: »Slava Bogu!« In potem se on obrne in reče: »Veste, želim le da veste, da sem danes dal življenje Bogu in želim se vsem zahvaliti, ker sem pravkar prišel ven iz zapora. Razlog zaradi katerega sem bil v zaporu je bil, ker sem ubil eno osebo in jim izropal hišo. Želim se vam samo zahvaliti, ker ste danes imeli cerkev odprto, tako, da sem lahko vstopil in se odrešil. Odrešen sem in želim da veste, da sem odslužil svojo kazen, kakor ubijalec in ropar, toda odrešen sem.«

 

In potem spet vsi rečejo: »To je neverjetno čudovito.«

 

In potem reče: »Problem je, ker nimam kje živeti. Nimam doma. Mogoče mi kdo od vas lahko ponudi dom v svoji hiši?«

 

In potem boste lahko rekli: »Ne vem, če imam toliko vere.« Zakaj? Zato ker je bil ta človek ubijalec in ropar? Zadnjega človeka pri katerem je živel je ubil in oropal njegov dom. Pomislili bi, da je bilo za to potrebno malo vere osebi, ki bi ga spustila v svoj dom, da tam prebiva. Zato ker vedo kako slaba je bila ta oseba.

 

Toda če veste, kako dober je bil Bog do njega, zakaj bi sploh potrebovali veliko vere? Tako zelo malo bi jo potrebovali, ali ne mislite tako? Ni vam potrebno tako veliko vere. Vera je, ko ne veste, ali lahko verujete nekomu. Vlagate vero vanj. Ne vem. V osnovi, ko rečete, da nimate vere v nekoga, pravite: »Riskiral bom s teboj.« Ali ni tako? Ali ne govorite prav isto Bogu?

 

In vi rečete: »Imel bom vero v Boga. O, Bog, riskiram, da je Tvoja Beseda resnica.«

 

Toda sprašujem vas, ali je to res tako velik rizik? Govorimo o Bogu.

 

Ne vidim vzroka, zakaj smo se tako oddaljili od tega. Ali koristimo vero kot sredstvo plačila raje, kakor da dojamemo, o kom govorimo. Bogu je v zadovoljstvo, da vam da Kraljestvo. Ni vam tega potrebno izvleči od Njega Rekel je, da vam ga želi dati. Še več, rekel je: »Božje Kraljestvo je v vas.« Zakaj? Ker z Jezusom, če je Oče dal Jezusa za vas, če ga je dal za nas, da smo lahko po Njem odrešeni, vam bo po Njem dal tudi vse drugo. (tudi ozdravljenje).

 

»On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?« (Rimljanom 8:32).

 

Vendar to ne pomeni, da če vam je dal Jezusa, da sedaj pravi Jezus: »Glej tukaj imaš to, in jutri ti bom dal to, ne, ne, ne, ko imate Jezusa imate vse. Ker ko ste prejeli Jezusa ob Novem rojstvu, imate kot dediči Kraljestva pristop k vsemu. Amen!

 

Ko imate bančni račun in vam dajo kartico, v roki ne držite denarja, a vseeno imate dostop do svojega denarja. Ali ni tako?

 

To je to, kar ste. To je vaš Oče. In potem vi pravite, da nimate dovolj vere. Dajte no, to je nesmisel. To je razžalostitev za Boga. Ne veste, ali imate dovolj vere, da bi mu lahko zaupali, verovali. Ali je bil tako neiskren do vas? Ali vas je kdaj izneveril? Ali je naredil vse to, da bi vi rekli: »Ne vem, ali mu lahko verujem. Ker vera je zaupanje. In če nekomu lahko verujete, lahko verujete Bogu. Amen!

 

Vprašanje ni: »Ali lahko zaupam Bogu, ali ne, ampak ali lahko On zaupa vame. On bo ostal do konca zvest. Problem je, da On ne more najti ljudi, ki bi ostali do konca.

 

On vidi ljudi, ki se zaustavijo na pol poti. Najde ljudi, ki gredo nekaj časa, potem pa se samo ustavijo. Zakaj? Zato, ker imajo malo vere. Imajo šibko vero. In tu v Mateju 17 beremo »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal.« (Matej 17:20:a). In v nadaljevanju stiha pravi: »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«

 

Dajte, da to takoj ubijem. Iz nekega razloga pač, ker smo tako naučeni. Sveto pismo je zelo enostavno, toda če ste napačno poučeni, verujete napačno. Kajti ko ste na novo rojeni po Duhu, avtomatično verujete Bogu. Če pa ste kasneje napačno poučeni, ne verujete več kot na začetku.

 

Na žalost smo imeli napačno pomoč tekom let, da smo se naučili stvari, ki niso v skladu s Svetim pismom. Predvsem, ko beremo Sveto pismo, da je Jezus rekel: »Naj ti bo po tvoji veri«, imamo v trenutku to doktrino količine vere. Mi takoj pomislimo, da to pomeni koliko vere imaš. Vendar On tukaj ne misli tega. Jezus je rekel,  da je dovolj, če imamo vero količine kot gorčično zrno. Tu je dejansko Jezus popolnoma odklonil vsako vero, kot večjo ali manjšo količino.

 

Ker če bi rekel: »Lahko premaknete največjo goro z najmanjšo vero, potem bi bila količina vere, potem količina vere nima najmanjše veze s tem. Zato kadar beremo, Naj ti bo po tvoji veri, Jezus ne misli s tem: »Kolikor vere imaš, toliko ozdravljenja boš prejel.« Ne. On je rekel: »Prejmi po tem, kolikor si veroval.« Z drugimi besedami, To, kar si pravkar rekel, da potrebuješ, ti dajem. To je vse, kar On pravi. Ni rekel: »V odvisnosti od tega, koliko vere imaš, boš prejel, kar prosiš.«

 

Jezus je rekel: »Če imate vero kot gorčično zrno, lahko zapoveste tej gori, da se premakne in odšla bo.« Cerkev pa pravi: »Če imate vero veličine gore, lahko zapoveste tumorju, veličine gorčičnega zrna, da mora oditi.« Vidite, naredili smo prav nasprotno. Ne potrebujemo ogromno vero, da odstranimo ta majhen tumor.

 

Potrebujete samo malo vere (vero veličine najmanjšega semena na svetu), in način na katerega boste imeli to majhno vero je ta, da boste REKLI – IZGOVORILI. Ker je Božje Kraljestvo kot seme. Začenja z malim. Ni nič manjšega od misli. Ni nič manjšega od besede, toda ko je izgovorjena, začne delovati. Amen! Ko izgovorite, posejete seme in seme začne rasti. Seme lahko posejete pod beton in vzdignilo bo beton. Prebilo se bo skozi beton. In veste kaj je tukaj različnega? Razlog, zaradi katerega prebije beton je, ker je beton mrtev in življenje vedno premaga smrt. Beton ni živ, seme pa je živo. Beton ne dela nič, nepremičen je. Samo leži tam in se trudi, da bi blokiral seme. Toda seme vedno zraste. Nikoli ne preneha rasti.

 

Ko posejete seme, govorili smo enkrat o tem, nismo se premaknili daleč. Ko posejete seme; v Teksasu gojimo pinto fižol, ali veste kakšen je? Ne vem, če ga tukaj poznate. Nisem ga še videl. Posadite ga na tri inče (76,2 mm), pod zemljo. Potrebno je približno teden ali dva, da se lahko vidi, da pride ven iz zemlje. Toda ne glede na to, ali vidimo, kako tisti teden oziroma 14 dni raste v zemlji, raste. Skozi tiste tri inče se prebija 14 dni.  Torej če posadim to seme, vem, da sem posadil na pravi globini. Torej posadil sem ga v dobro zemljo, 3 inče globoko, in seme je dobro.

 

In potem grem v hišo na spanje. Te noči nekdo pride na mojo njivo in prinese vedro zemlje in jo vrže po zemlji, kjer sem posadil fižol. Ali bom seme čez 14 dni videl? Ne. Ker seme fižola se bo moralo sedaj prebiti še čez 30 cm zemlje, preden bo prišlo na dan.

 

Pri semenu se ni nič spremenilo. On dela to, za kar je ustvarjeno. Pri njemu se ni nič spremenilo. In Božje seme je ne-propadljivo. Delalo bo to, za kar je ustvarjeno. Toda če bom jaz znova in znova na zemljo, kjer je posajeno seme, metal novo in novo zemljo, bo seme rastlo, toda jaz ga ne bom nikoli videl. Ali ni tako? Ključ je, ne dodajati zemlje, ampak odstraniti zemljo iz klijočega semena, do globine tri inče, in ga pustiti rasti, ter ga zalivati. Torej ne dodajati zemljo nanj, kajti če dodajamo nanj zemljo, to ne bo zaustavilo njegove rasti, toda jaz ga dlje časa ne bom videl vzkliti, čeprav seme ves čas raste.

 

Ko pa mi posadimo seme Božje besede, katero je seme Božje besede? To je seme iz Besed (množina). Morate priznati – to so besede, ali ni tako (in dvigne Sveto pismo). To je Knjiga sestavljena iz besed. Torej vi sejete seme Besede. To so Božanske besede. Ali ni tako?

 

 

Če sadite semena Božje besede, kako bi lahko zalili besede, ki jih sadite? Z besedami.

 

In medtem, ko sadite ta semena in jih zalivate, in govorite besede, kaj pomeni, da vržete nanj še več zemlje? Torej ne zalivate z besedami, a dodajate na seme zemljo. Kako to delate? Z nepravilnimi besedami. (besede nevere, dvoma, besede, ki niso v skladu z Božjo besedo).

 

Govoriti in izgovarjati moramo besede, ki podpirajo našo vero, in dejstvo, da seme raste, namesto, da govorite o dejstvu, da nič ne vidite, da se nič ne dogaja. In bolj kot se negativno izražamo, več zemlje mečemo na seme. Seme ves čas raste, toda mi ga ne vidimo. Znova in znova, bolj in bolj ga zakopavamo z negativnimi besedami, ki jih izgovarjamo. Dojemate to? Lahko se zgodi celo, da umrete, preden seme popolnoma zraste. Veste zakaj? Zato ker še ni zrastlo do stanja vidnosti (učinka). Ni še obrodilo sad.

 

Obstaja situacija neke ženske, ki jo poznam v ZDA. Prišla je k meni in mi rekla, da je našla bulico v svojih prsih. Predpostavila je, da gre za raka. Odšla je k zdravniku, in zdravnik je rekel, da je videti, da je rak. In svetoval je, da bodo naredili to in da bodo naredili ono. Rekli so, da je to rak, ki se hitro širi in to moramo narediti. Dobesedno dvojno mastektomijo. Pred tem je prihajala na naša srečanja in prosila je, naj molimo zanjo.

 

Jaz sem molil zanjo in rekel: »Uredili bomo to.« Po tem je šla k zdravniku in naredili so ji to, kar so nameravali narediti. Po tej operaciji so pregledali to tkivo. Raka niso našli. Dojemate? Raka ni bilo več, čeprav je pred tem otipala izrastlino in zdravniki so potrdili kaj se dogaja z njo. Pravzaprav, ko je po tem odšla k zdravniku, je še vedno čutila tumor, toda razlika je bila v tem, da to, kar so našli, ni bil več rak, ker je bil tumor mrtev. To, da ga občutite še ne pomeni, da je živ.

 

Včasih ga lahko občutite, včasih pa lahko traja nekaj časa, da se popolnoma razkroji in izgine. Žal je večina ljudi prepolna strahu in ne morejo počakati dovolj dolgo, da bi telesu – tvorbi, po molitvi  dali dovolj časa, da se razkroji, temveč gredo iz sigurnosti na operacijo, ki je bila dejansko nepotrebna. Kajti če bi počakali in verovali, da je bila molitev učinkovita, bi njihovo telo ostalo celo. Preko 40% ljudi, za katere se je molilo, naredi tako. Zdravniki naredijo mnogo napak, kar prikazuje tudi statistika.

 

Mnogo tega ima povezavo s strahom in z raznimi situacijami. Na primer, moji materi so se razvijale bulice na dojki trikrat v različnem času. Zdravniki so jo pregledali in rekli, da je to, to, da bodo naredili biopsijo. Pripravijo jo za operacijo, in ona reče: »Oče, to ni v redu.« Rekla je: »Vem, da si ti zdravnik. Molila sem.« Dobesedno je lahko občutila v tem času tumor, to bulico. Rekla je: »To ni v redu. Vem, da sem molila. Vem, da si Ti zdravnik. Slišal si me mnogokrat prej. To ni v redu. Ne želim, da me režejo.«

 

Sedela je tam in jim rekla, naj naredijo novi test. Naredili so novi test in rekli: »Ne, še vedno je tu, še vedno ga lahko vidimo in ji rekli, da jo morajo operirati. Ona pa je odgovorila: »Ne, ne bom to naredila. In potem so rekli: Želimo to narediti, narediti še en test in poskusili bomo še nekaj drugega. In naredili so drugi test.

 

Ona je še vedno občutila tumor, toda ko so ga hoteli najti skozi rentgensko sliko, ga niso mogli videti. In po tem so zdravniki rekli: »Ne želimo vas operirati, dokler ne potrdimo, kaj to je.« Ko so naredili biopsijo niso mogli najti raka, tkivo bulice je bilo mrtvo. Raka niso našli v njej. In ona je bila popolnoma ozdravljena. Bila je ozdravljena med tem, ko je ležala na operacijski mizi, pred operacijo odstranitve dojke. Bog jo je takrat ozdravil. Trikrat se je tako zgodilo. Nikoli niso naredili popolne odstranitve dojke. Bog jo je trikrat ozdravil.

 

Razlog zaradi katerega to govorim je ta, ker želim, da dojamete, da vi ne morete, če se izrazim dobesedno, verjeti svojemu vidu ali otipu. Ne morete verovati svojim občutkom. Ne pravim vam, da to ignorirajte. Razumete. Ukvarjati se s tem skozi vero, ni ignoriranje. Toda ignoriranje ni ukvarjanje s tem skozi vero. Če mislite, da to ignorirate, to ni vera.

 

VERA JE VZETI SVETO PISMO IN UPORABITI SILO BESEDE NAD SITUACIJO, VERJETI BOGU. AMEN!

 

Želim se vrniti na to, ker želim, da dojamete, ko je Jezus rekel v Mateju stih 21 (V našem Svetem pismu ni stiha Matej 17:21) Pač pa v Marku: Rekel jim je: »Ta rod se lahko izžene le z molitvijo.« (Marko 9:29). (Torej v našem prevodu je izločena beseda post, kar je pravilno, ker je v Grščini ni).

 

To se ne nahaja v originalnem Grškem jeziku. Vam lahko povem zakaj ne? Enkrat so prišli k Jezusu in ga vprašali: »Zakaj ti ne učiš svojih učencev, da se postijo, kakor je Janez Krstnik učil to svoje učence? Se spomnite tega? In potem jim je Jezus odgovoril:  »Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi?« (Luka 5:34).

 

Ali je bil v Mateju 17, ženin še vedno med njimi? Torej jih ni mogel kritizirati zaradi tega, kar jim ni bilo treba storiti – postiti. Torej, če pogledamo v Grškem jeziku, tega ni tam. (In v Mateju 17 prav tako ne. V Marku 9:29 pa samo Z MOLITVIJO).

 

Jezus jim sploh ni govoril o tem, pač pa jim je odgovoril na njihovo vprašanje, zato je po vsej verjetnosti to vstavljeno. Razen če je kdo, ki je lektoriral, želel naglasiti molitev in post, ker je poskušal to poudariti kot ritual, nekaj takega. Torej se ne more napadati nekoga zaradi nečesa, kar mu niste rekli, da mora narediti.

 

Zato, ko je Jezus to rekel, je že odgovoril na njihovo vprašanje. Oni so ga vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«  »Zato, ker imate malo vere,« jim je dejal. (Matej 17:20a). Jezus jim je rekel, da demona iz dečka niso mogli izgnati zaradi svoje nevere.

 

In kaj je »ta rod«, ki se ga ne more izgnati brez molitve? O čem tukaj govori? Predvsem, tega ni bilo tam, pa tudi če bi bilo, demoni ne odhajajo zato, ker molite in postite. Molitev in post ne izganjajo demone. Vera jih izganja. Vera in post ne izganjata niti nevere. To je drugi prevod oziroma interpelacija, katero imajo ljudje.

 

Imamo Hindujce, muslimane in ostale, ki molijo in se postijo, a so še vedno neverni. Amen! Torej skozi kritiko teksta, z drugimi besedami, če pogledamo tekste, to, kar je rečeno; če to primerjamo s tem kar je rečeno, Jezus jim tega ni mogel reči. Ključ je, pravite vi, toda tam je. Res je, toda izpisano je z italikom. Ključ, ki si ga morate zapomniti je ta. Ne glede na to, ali je tukaj ali ne, če je v Grščini, Angleščini ali ne, ne nahaja se v Grščini. Toda ne glede na to, ko so učenci vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati,« je odgovoril: »Zaradi vaše nevere.«

 

Zato pozabite ta del okoli posta in molitve in dojemite, da je šlo za nevero. Zares, to na kar se nanašata molitev in post je, da umrete telesnim stvarem. Vstopili bomo v to jutri. Pokrili bomo te osnove. Jutri, preden začnemo služiti.

 

Popeljal vas bom skozi to, kako služiti: prvi korak, drugi korak . . . . Vodil vas bom skozi to. Ne mislite, da vas bom samo vrgel v to in rekel: »Pojdite.« Ne, vedeli boste kaj delate. Prav? In to bo delovalo za vas.

 

To, kar vas želim najprej naučiti je to, da razumete principe, tako da, ko vas bom učil podrobnosti in metod, se ne boste zadrževali na metodah, in dojeli boste, da metoda, ki sem vam jo pokazal ni ultimativna metoda. To je metoda da bi začeli. In enkrat, ko začnete, je to enostavna metoda, ki jo vsak lahko dela in je svetopisemska. Lahko se je držite in jo delate do konca življenja. In to bo v redu in delovalo bo. Ali ko boste začenjali s služenjem ljudem, boste ujeli sebe, da delate malo drugače tukaj in malo drugače tam, in po tem, ko se bom jaz vrnil, boste mogoče imeli svojo edinstveno metodo. Dokler deluje, in dokler je v skladu s Svetim pismom, je to v redu. Ali ni tako?

 

Kakor sem rekel malo prej, sem imel neke prijatelje, par, ta človek, ki sem ga poznal. On je bil Božji človek z dobrimi rezultati. Molil je za bolnike in imel je dobre rezultate.  Bil je v neki določeni državi v ZDA. Dobil je telefonski klic od neke ženske. Rekla mu je: »Diagnosticirali so mi rak dojke in potrebujem molitev.« On je bil najbližji. Mi smo jo usmerili k njemu.

 

Rekel je: »Prav, kje ste?« Rekla mu je, kje živi. Rekel je: »Prav, prišel bom, da molim za vas.« In odpotoval je do nje, da moli. In potem mi je poslal pričevanje. Slišal sem, da je ženska ozdravljena. Rekel sem: »Odlično.« Ko sem dobil e-mail pričevanja je rekel: »Želel sem ti poslati pričevanje, kako je bila ta ženska ozdravljena.« In jaz to berem. In napisal je: »Vprašal sem jo za situacijo in dojel sem, kaj je na stvari, in ona je imela rak dojke. Nežno sem položil svojo roko na . . uganite kam. Zato sem se naučil biti zelo natančen glede tega, kako poučujem ljudi, kam polagati roke. Ni vam potrebno polagati roke na mesto problema. Rekel je: »Položil sem svojo roko na njeno dojko, medtem ko sem molil.« Medtem ko berem to, si mislim; »Tožba prihaja. Lahko jo že vidim.«

 

Pravzaprav sem imel zmotno mišljenje. Pravzaprav, kar se je po tem zgodilo je bila zakonska zveza. V zelo kratkem času sta se poročila. Poročena sta že 5 ali 6 let in skupaj služita. In vsakič, ko nas kdo kontaktira zaradi organa, ki manjka, ali zaradi ustvarjalnega čudeža, kakor bi vi to imenovali – bi jaz molil, vendar bi jih vseeno napotil k temu paru, zato ker sta imela fenomenalne rezultate z organi, ki so se ponovno pojavljali, ki so se ponovno ustvarili znotraj teles ljudi, ali pa so bili obnovljeni. Neverjetno je, res neverjetno. Delata kot par, in čudoviti par sta. Amen! In po tem sem se zelo hitro naučil, da moram biti zelo določen okoli tega, kaj delate in kako delate. Zato sem zelo natančen. Naučil vas bom kako delati, zelo podrobno. Prav?

 

Obstajajo situacije v katere padate. To sem želel reči, ker želim, da dojamete. Nekateri od načinov, na katere delamo te stvari, se spomnite; metoda ni sveta. Sporočilo je sveto. Našli boste metodo, ki bo najbolje delovala za vas.

 

In glejte, imamo pričevanja, zaradi molitvenih robčkov. Imamo strahovite stvari zaradi molitvenih robčkov. Alzheimerjeva bolezen je bila ozdravljen skozi molitveni robček. Demenca, suhe roke spet funkcionirajo.

 

Ena ženska je pisala, pravzaprav jaz sem bil na poti. Pisala je moji ženi in rekla: »Potrebujem molitveni robček.« Moja žena je iskala, če bi našla kakšnega, a ni mogla najti nič nad čemer smo molili in to pustili tam, za takšne primere. Zato je moja žena odšla do moje omare, in izvlekla popolnoma dobro srajco, in ji odrezala cel rokav. Ne samo del rokava; cel rokav in ji ga poslala. Gospa je odprla paket in tam je bil cel rokav. In prav zanimivo je bilo to, da je bilo to namenjeno očetu te ženske, ki je bil v domu ostarelih. Roka tega človeka je bila usahla in ni je mogel premikati. Moja žena je odrezala desni rokav in pri tem starčku je šlo za njegovo levo roko. Ko je dobila rokav, ni vedela kaj naj naredi, zato mu ga je navlekla na njegovo roko in ga na vrhu pritrdila na njegovo srajco.

 

Sedel je tam s tisto nepokretno roko, hčerka pa je odšla domov. Sestram je rekla, naj se ne dotikajo tega rokava. Pustite ga na njem. Odide in naslednji dan se vrne. Ko je vstopila skozi vrata je malo pogledala naokoli, ker je bila to dnevna soba, kjer so se zbirali skupaj, ostareli iz doma. Ko ga je našla, je rekla, da ga je poklicala po imenu. On jo je pogledal in ji pomahal z roko, ki je bila prejšnjega dne še suha in negibna. Amen!

 

Poglejte zakaj to delim, ker nisem molil nad to srajco – rokavom, na njem ni bilo maziljenja z oljem. Ničesar. Dojemate. To je bila samo srajca, ki sem jo nosil. Oprana in zlikana. Kakor je videti, se maziljenje ne more izprati. Moja žena to ni vedela.

 

Enkrat je neki človek prišel na naše srečanje, jaz sem takrat odhajal. Pritekel je, mi dal robček in rekel: Obiskal bom svojega očeta. Ima alzheimerjevo bolezen. Ali bi molili nad tem robčkom. Po tem ga bom odnesel naravnost k očetu.

 

Rekel sem mu: »Pokazal ti bom kako to narediti in ti to lahko narediš po tem.« Vzel sem robček v svoje roke in rekel: »V imenu Jezusa Kristusa, Oče, se ti zahvaljujem in sedaj v imenu Jezusa Kristusa z aktom svoje vere in volje, naredite to.« Vidite, vaša volja je pomembna.

Rekel sem: Z aktom najine vere in najine volje, prav sedaj natapljam to blago s samim duhom živega Boga. Kamorkoli bo ta robček odšel – naj gre z njim ozdravljenje. Kamor koli gre ta robček, naj gre z njim tudi osvobajanje. Če obstaja bolezen, mora oditi. Če obstajajo demoni, morajo oditi. V Jezusovem imenu. Amen!

 

In sem mu ga dal. Rekel je: »Prav, hvala.« Vas pa prosim, ne zapisujte si tega, in ne uporabljajte tega kakor formulo. To ni formula. To je samo predlog, da v to vstavite življenje. Morate dojeti, da je to, kar imate v sebi, življenje. Lepota tega je, da bo življenje, ki je v vas, prevzelo obliko vsake potrebe, ki jo ima človeštvo. Amen!

 

On je odšel. Kasneje smo dobili pričevanje. Odšel je v dom ostarelih. Oče je bil tam, ker je imel demenco, alzheimerjevo bolezen. Ni niti vedel, da so tam. Sedeli so tam. Ni jih prepoznal. Zavezali so mu ta blagoslovljen robček okoli vratu. Sedel je v invalidskem vozičku. Rekli so, da so ga opazovali. Sedeli so okoli njega, kakor so to običajno delali. On dejansko sploh ni vedel, da sedijo okoli njega. Mentalno je bil popolnoma onemogočen. Medtem, ko so ga opazovali, se je naenkrat začel tresti. Močno tresti. Skrbelo jih je. Pomislili so: »Nekaj novega se dogaja.« Mogoče ni tako dobro. In naenkrat se je vzravnal in rekel: »Jezus, kaj hočeš?« Oni pogledajo naokoli, in si mislijo, kaj neki on vidi. On gleda nekako gor, ne direktno predse in se začne pogovarjati z Jezusom. In nato skloni glavo in nato spet pogleda naokoli in pravi: »Kdaj ste pa vi prišli sem?« Bil je popolnoma osvobojen. Popolnoma osvobojen.

 

Zato pravim, videli smo nekatere neverjetne čudeže z molitvenim blagom (robčkom), s stvarmi, ki smo jih dajali pod blazine ljudi. Niso niti vedeli, da je tam. In bili so ozdravljeni. Pravim vam, To ni psihologija, in ni prihosomatsko. Obstaja moč, obstaja otipljivost Duha, ki je živ in ki vpliva na ozdravljenja. Lahko vam govorim o raznih stvareh. Enostavno neverjetno je.

 

Se spomnite ženske, o kateri sem vam pripovedoval, o tisti, ki je šla navzdol in navzgor po hribu. Pogledala je ta video na naši strani in bila ozdravljena.

 

Zanimivo je, da neprestano dobivam pozive, da molim za živali. Ne šalim se. Kličejo me, moja žival umira, prosim vas, molite zanjo. Iskren bom z vami, vznemirja me to. Vendar razumem da so vam vaši hišni ljubljenčki posebni, Jaz nimam hišnih ljubljenčkov, čeprav imam rad živali. Ne razumite me napak. Ljubim živali, toda moje življenje ni primerno, da bi imel živali. Če bi imel žival bi umrla od lakote, ker me velikokrat nebi bilo doma. Torej nisem proti njim, rad jih imam, toda ne morem si privoščiti da bi imel neko žival. Niti mi ni všeč to, kako nekatere živali posedujejo svoje lastnike.

 

Moji starši imajo še vedno, modročelo amazonko. Sedaj imajo še eno. Prvo imajo že najmanj 25 let. Kakor da je del njihove družine. Jaz sem njihov edini otrok. Ko odidemo k njima na obisk in ko vstopimo v hišo, začne ta ptica govoriti z vami. Moja mama jo je naučila peti »Jezus te ljubi.« In ona jo odpoje. Če morata kam oditi, ga postavita pred TV sprejemnik, nastavila program na National geographis in ona bi se pogovarjala s ptiči. Če je bilo kaj smešnega, če so se ljudje smejali, bi papagaj posnemal njihovo smejanje. Zveni kakor moja mati. Prevzel je njen glas. Lahko ste v drugi sobi, in mislite, da se oglaša naša mama, babica. Ko pa se približamo, vidimo, da mame ni tam.

 

Ko se ji preveč približam reče: »To je moja mama.« Jaz pa ji rečem: »To ni moja mama.« In ji rečem: »Ti si v kletki, jaz pa sem zunaj.« In nenadoma dojamem, da razpravljam s ptico. Ta ptica in jaz se ne razumeva preveč. To sem že povedal svojim staršem. Ko vi umrete, glejte, da na ne boste tej ptici, zapustili kakšne dediščine

 

Ko se iz potovanj vračam, in živimo le eno uro oddaljeni eden od drugega, ter rečem materi, naj prideta kaj na obisk. Ona pa odgovori: »Želeli bi priti, a je preveč vroče zunaj, ali pa da je preveč mrzlo, ne morem nositi ptice ven, ker ne more tako dolgo potovati v tem vremenu. To ni dobro zanjo. Ali je preveč vroče, ali preveč hladno in lahko pogine. Jaz pa jim pravim: »Torej ne boste me videli zaradi ptice. Bil sem pred tem v drugi državi, nisem jih videla nekaj mesecev, in vi ne morete priti k meni zaradi ptice?

 

In potem oni: »Pa želeli bi, toda . .«  Jaz pa jim rečem: »Molil bom, da ta ptica pogine.« Rekel sem jim: »Mi bi morali imeti oblast nad pticami, ne pa da imajo živali oblast nad nami.«

 

Rekel sem jim: »Molil bom, da ta ptica pogine. Upajte na to, da bo umrla pred vami. Ker če vi umrete pred njo, bom jaz pojedel pečenega papagaja in užival bom v vsakem zalogaju.«

 

Moja mama pa: »Curry, ne delaj tega.« Jaz pa sem rekel: »Ne želim, da vas vaše živali zadržujejo od tega, da pridete k meni na obisk.« Ona pa je rekla: »Vem, vem . .«  Nato pa so našli še te zapuščene psičke. Čim so jih prinesli domov, so kmalu za tem kotile mladičke. In spet jih vprašam, če bodo prišli. Ona pa: »Ne, ne, imamo to psičko in pravkar je imela mladičke.« Dva sta poginila takoj po kotitvi in čim se je to zgodilo, me je poklicala mama in rekla: »Curry, upam da ne moliš proti našim psom?« Jaz pa: »Ne, ne, nisem niti vedel zanje.« Potem pa je rekla: »Moli, da oživijo.« Rekel sem: »Rad bi, da bi to lahko naredil. Vendar meni ni toliko, da bi imel vero za živali. Razumem, če je to vaša žival. Vi imate vero zanjo. Prav. In prosim ne me klicati zaradi živali, kajti če mi zavzamete telefon zaradi živali, potem nekdo drugi ne more dobiti zveze. Jaz tako gledam na to. 

 

Poznal sem eno žensko, ki me je klicala na vsaka dva tedna, približno okrog 4 ure zjutraj. Lahko bi navil uro po njej. Ali ji je umirala mačka, ali pa pes. In enkrat je bil v njenem dvorišču »bigfoot«. Ne šalim se. Res se je to dogajalo. Klicala me je in me prosila naj molim za zaščito, ker ima bigfoot-a v dvorišču. (Velika opica). Njeno ime imam v telefonu.

 

In ob štirih zjutraj vidim, da me kliče in pravim: »Pozdravljena Caroline, zakaj kličeš?« Vedel sem, da je to ona, ker sem pogledal na telefon in mi je pokazalo njeno ime. In ona je brala osmrtnice in mi je rekla, naj te ljudi obudim od mrtvih. Ona jih niti ni poznala. Niso bili njeni prijatelji, samo neki ljudje, ki so umrli. In zaradi tega me je zbudila ob štirih zjutraj. Rad bi rekel, da je ona edina, a ni. Res, ne šalim se.

 

Enkrat sem bil ob vrsti za molitev; res, ljudje vas bodo iznenadili. Šel sem ob vrsti in molil za ljudi. In tam je stala ta ženska. Nikoli ne bom pozabil tega. Veste, tisto, ko vidite nekoga, in skušate ugotoviti: »Prepričan sem, da je učiteljica.« Tako sem ugotavljal glede na izgled. Imela je očala. Lase je imela zavite v figo, urejena, prav takšna, kakor domnevamo, da bi morala biti učiteljica. In v sebi sem si mislil: »Verjamem, da je to odlična učiteljica.« Res, popolna slika učiteljice.

Grem tako ob vrsti, vidim to osebo, grem proti njej in jo vprašam: »Kaj lahko naredim za vas?« In ona odgovori: »Mislim, da imam demona.« In jaz ji odgovorim: »Kako veste, da imate demona? Ste preklinjali ali izgovorili slabe besede, nekaj podobnega?« Nikoli nisem maral preklinjanja. Nikoli nisem preklinjal. Niti takrat ne, ko sem bil še neodrešen. Nikoli mi to ni bilo všeč. Toda jaz si te ženske nisem mogel zamisliti, da bi bila kriva za karkoli, razen da bi izrekla kletev. In mislil sem si, da bi bilo to nekaj najhujšega, kar bi ona lahko naredila.

 

In ponovno jo vprašam: »Za kaj gre?« In ona odgovori: »Vsakič, ko je polna luna, skačem po dvorišču gola in zavijam v mesec.« To mi je rekla. Ne šalim se. Toda jaz sem gledal njeno urejeno zunanjost. To, kar mi je povedala je bilo daleč od tega, kar bi pričakoval. Znotraj sebe pa si mislim: »Ali ste znoreli?« Točno to sem si mislil.

 

Kadar mi ljudje govorijo svoje zgodbe, izključim mikrofon, ker se to ne tiče nikogar drugega. Pa vseeno mi včasih ljudje držijo vodo. (Želel sem podporo nekoga, ki bi jo slišal, kar je povedala). Želel sem se obrniti in vprašati: »Ali si slišal to, ali si slišal kaj dela?« Toda morate dojeti, da je to za njo resna stvar. Za vsakogar od nas bi bila to resna stvar. Presenečen sem bil, da njene sosede niso pripeljali na srečanje. Stojim tam, in nisem hotel pokazati, da sem presenečen in šokiran, ker oni pričakujejo, da vi veste kaj delate. Zato ne smete dajati vtisa, kakor da ne veste kaj delate. Celo če ne veste, ne. Morate izgledati, kakor sem jaz naredil z njo.

 

Stojim in se delam, kakor da to ni nič takšnega. Primem jo za roke, da bi molil zanjo, ker oni so odvisni od nas. To je na nek način zabavna situacija, če zanjo nebi bila tako težka. Vendar vseeno ni vsaka zgodba vedno zabavna.

 

Včasih greste v bolnišnico in takrat nikoli ne veste kakšen bo končni izhod. Ne veste na kaj boste naleteli. Ne veste, kako bo izgledalo. Poslušajte, vem da lahko zveni malo čudno, toda ne morete vstopiti na ta vrata, in videti osebo, ki je v groznem stanju. Ne morete je pogledati in reči: »Gospod, ne morem.« Ne morete tega narediti, ker lahko umrejo. Oni bi lahko odstopili od upanja, in samo odšli.

 

Veste kaj vam želim reči: »Videti je včasih zabavno, a ne vedno.« Želel bi, da bi verovali nekaterim stvarem, ki sem jih videl in videli ljudi, katere je Bog ozdravil.

 

Verjamem, da bodo nekoč izumili napravo, ki jo bodo priključili na možgane, in projektirali to, kar ste videli, na ekran te naprave. Upam, da naprava ne bo pokazala vse, kar boste videli, toda v vsakem primeru, na  napravi se bo videlo to, kar ste videli. Verjemite, prej ali kasneje si bodo to izmislili, da projektirajo slike iz vašega spomina.

 

Če si lahko to samo zamislimo. Šel sem k tem ljudem. Nekatere ljudi je rak  dobesedno požrl.

 

Vstopil sem v sobo nekega človeka in bil je res v zelo težki situaciji. Skoraj vso eno stran lica je imel razžrto, pravzaprav, lahko se je videlo v notranjost njegove čeljusti. Vse, zaradi raka. Bolezni in demoni imajo svoj določen smrad. Včasih lahko vstopite in zavohate kateri demon in katera bolezen se nahaja v človeku. Ko sem vstopil je bilo težko dihati zaradi tega močnega smradu. Ne morete vstopiti notri in se držati za nos. Ne gre tako. Sedaj vem, da kadarkoli vstopim v takšno sobo, se moram najprej ustaviti pred sobo, ker ne vem, kako bo videti znotraj. Včasih mislite, da ne bo nič strašnega, a je strašno.

Pogosto se ustavim pred sobo in rečem: »Vem, Jezus, da ni ničesar izza teh vrat, kar ti in jaz ne moreva premagati.« In vstavim se v prestavo in vstopim in naredim to, kar bi Jezus naredil, če bi bil On tam. Amen! Morate vstopiti z Jezusom, ne pa, da bi bili presenečeni.

 

Polagal sem te roke na telesa bolnikov, v sluz. Ne šalim se, v sluz, kadar so njihova telesa razpadala. Polagal sem svoje roke na ljudi, katerih telesa so se dobesedno spreminjala v kamen. Telo zatrdi in postane kakor kamen. Polagal sem svoje roke na to.

 

Rad molim za ljudi. Ne maram da so ljudje bolni.  Rad molim za ljudi. Če me pokličete, in če morem, na primer, kadar sem v ZDA, sem se vozil preko 500 milj, da bi molil za nekoga. In jaz ne molim tri ure za nekoga. Molim kakor povsod drugje. Molim največ pet minut. Običajno dajejo daljše molitve manj rezultatov kakor kratke. Bolje je udariti enkrat in močno, kakor da samo, po malem ploskate.

 

In jaz grem tja. Bilo je v severnem delu ZDA, ti ljudje so bili v Missouri-ju. Poklicali so in rekli: »Potrebujemo molitev. Nisem se pogovarjal z njimi, kajti bil sem v vrsti za molitev. Dobil sem sporočilo in oni so vedli, de če sporočilo dobim, bom molil. To ni pomenilo, da se bom pogovarjal z njimi, ampak da bom molil in Bog ga bo ozdravil na daljavo, čeprav se nisem z njimi direktno pogovarjal. Imel sem njegovo ime. Imel sem njegov naslov. Bil sem na severu in pot proti njim je bila malo nižje.

 

Pomislil sem: »Ta človek je tam«. Vedel sem, kje je to mesto, samo malo sem moral skreniti s poti. In odpeljal sem se tja. Do tja sem imel tri ure vožnje, toda to je to, kar delam. Nič boljšega ni, kar bi lahko delal. Veste kaj mislim s tem. Ne pravim, da nisem zavzet, samo pravim, da ni ničesar, kar bi delal, da bi bilo boljše od tega. V tem smislu.

 

Pripeljem se tja in se pojavim pred hišo, ter potrkam na vrata in oni jih odprejo in so bili zelo presenečeni: »Ah, Curry Blake!« Jaz pa: »Kje?« Včasih se rad pošalim z ljudmi. Začel sem se šaliti z njimi. In oni: »Kaj delate tukaj?« Jaz pa: »Ja, poklicali ste me zaradi molitve.« »Ja, res je, ampak nismo mislili da boste prišli.« »Vem, ampak bil sem v bližini.« »Prav.«

 

Rekel sem: »Ali lahko vstopim, da molim?« »Seveda, vstopite.« Vstopim in ugotovim, da je šlo za nogo tega človeka. Bil je v službi. Imel je kostni trn. To je bilo na stvari.  In mislil sem si: »Če je Bog lahko izkoristil Mojzesa, ki je jecljal.« (Curry je neko besedo izgovoril napačno).

 

Bil je pri zdravniku, da mu ga izrežejo. Odšel je v zdravniško ordinacijo, in oni so mu ta kostni trn izsekali, toda ko so to delali, so mu presekali živec. Rana se mu je začela gnojiti. Bil je res težak primer. Mislite si kako lahko nekaj tako majhnega naredi tako hudo infekcijo. Stopalo je postajalo vijolične barve. Razširilo se je na celotno nogo.

 

Šel je k zdravnikom in rekli so mu, da mu bodo morali odsekati stopalo. Rekli so če tega ne zaustavimo, bomo morali odsekati nogo vse do kolena. In če ga to ne bo zaustavilo, jo bomo morali odsekati do kolka. In videti je bilo, da se je vnetje dvigovalo in prehajalo na drugo stran. Pojavilo se je že na drugi strani. Ves dolnji del telesa je bil otečen, in je postajal vijolične barve. Nič prijetno ni bilo to gledati, posebno tam, kjer so izsekali trn. Bilo je neprijetno gledati to. Meso je začelo odmirati. Postajalo je črno in je trohnelo. Koža se je lupila, in rana je zaudarjala. Res neprijetna situacija.

 

Z menoj je bil nek prijatelj, in ko sva vstopila, sem mu rekel, da bom molil. Poglejva najprej, kaj je na stvari. Človek je ležal na kavču z nogo izven odeje, ker ni mogel prenesti ničesar na njej. Že če bi dahnil v tisto nogo, bi zavpil. Dobesedno. Nikoli nisem videl nečesa takšnega. Zelo ga je bolelo.

 

Rekel sem: »Dajte, da pogledam nogo.« Rekel je: »Prosim, ne, ne, ne se je dotikati.« Rekel sem: »Ne bom se je dotikal.« Veste to, ko rečete, da ne boste, po tem pa jo udarite, ker ne veste, ali vam to govori hudič. Toda rekel sem, da se je ne bom dotaknil, in res se je nisem.

 

Pogledal sem nogo od spodaj in videl luknjo v mesu in znotraj te luknje je bilo vse mrtvo. Trohnelo je in bilo je gnojno. Njegova žena je bila tam. Rekel sem, glejte molil bom, toda preden bom molil, ker ne vem kako hitro se bo to ozdravilo, bom to poslikal. Zato sem rekel Cake-u, mojemu prijatelju: »Pojdi v avto in prinesi fotoaparat.« Seveda sem vprašal, če lahko slikam. In rekli so, da nimajo nič proti.

 

Vrnil se je in prinesel fotoaparat. Rekel sem: »Želim da slikaš, preden bom molil, ker ne želim moliti,  rana pa bi bila v trenutku ozdravljena.« Fotografiral je in potem sem molil. Ni bil takoj ozdravljen. In potem sem rekel: »Sedaj poslušaj, to bo . . .« in začel sem mu govoriti. Bilo je zanimivo, ker je to samo začelo prihajati iz mene. »To bo šlo v nasprotni smeri in šlo bo nazaj.« Rekel sem: »Nazaj bo šlo tako hitro, kot je prišlo. Potrebno bo malo časa, a ne veliko. Videli boste kako se vrača nazaj v prvotno stanje. Kakor je naraščalo, tako bo izginjalo.« Ne vem kako sem to vedel. Toda vedel sem. Ne vem, ali mi je to rekel Bog, ali sem sam pomislil, da bo tako in to rekel. In zato, ker sem tako rekel, se je tako tudi zgodilo. Dojemate? Ne vem kaj je bilo najprej, kokoš ali jajce. To kar vem je, da je delovalo. Amen.

 

Ni potrebno da vse veste. Tudi tega ne, kako dela električni tok. Vem samo, da moram pritisniti na stikalo. Torej molil sem in odšla sva. Preden sem odšel sem mu rekel: »Takoj, ko bo ta noga ozdravela, jo fotografiraj in mi pošlji sliko. Po enem tednu sem se vrnil domov. Dan zatem sem dobil na pošti paketek. In ko sem ga odprl, sem našel v njem slike popolnoma ozdravljenega stopala.

 

Ta človek ni izgubil gležnja, ni izgubil kolena, ni izgubil noge, ni izgubil kolka. Gospa je napisala: »Bilo je neverjetno. Gledali smo kako se je vse vračalo nazaj, v obratni smeri, tako, kot si rekel, da bo šlo.«

 

Pravim vam, lahko vam povem tako veliko takšnih pričevanj. Lahko bi bil tedne in tedne tukaj, da bi jih le nekaj povedal. Pravim vam: »To deluje, to deluje.« Toda morate delati.

 

Ko smo začeli vsega tega nismo videli. Vendar smo šli po veri naprej v tem in začeli polagati roke na bolnike, zapovedovali naj bodo ozdravljeni. Verovali smo in to se je vračunalo. Amen!

Video je podnaslovljen v Srbskem jeziku: