Mike Hoesch - PRENEHATI S SVOJIM PRIZADEVANJEM, DA BI OZDRAVELI

 

PRENEHATI S SVOJIM PRIZADEVANJEM, DA BI OZDRAVELI

 

Mike Hoesch

 

 

 

Od 27:44 min (Izpis ni dobeseden).

 

Mike je končno po 7 letih in pol življenja z rakavim kožnim tumorjem na svojih prsih ugotovil, da nič od tega, kar je poskusil, da bi prejel ozdravitev od kožnega raka, ni delovalo. Popolnoma nič, kar je poskusil na duhovni ali na fizični način.

In nekega dne je rekel: »Dovolj je!«

To je bila zanj PRELOMNICA.

Eden od njegovih zadnjih poskusov je bil, da je jedel čim bolj zdravo hrano. Ko je videl, da to nima učinka je rekel: »Prenehal bom s tem.«

Prenehal si je prizadevati za lastno zdravje. Prenehal si je prizadevati, da bi ozdravel.

Njegova PRELOMNICA JE BILA, DA JE NEHAL POSKUŠATI OZDRAVETI.

Sedaj se lahko vprašate: »Kdo bo sedaj to storil, če tega ne storim jaz?«

»Če boste verovali, boste prejeli vse, kar boste prosili v molitvi.« (Matej 21:22).

ČE NISMO PREJELI – TOREJ ALI NISMO VEROVALI, ALI NISMO PROSILI PRAV.

ČE SMO PREJELI, SMO VEROVALI, ČE NISMO PREJELI, NISMO VEROVALI. AMEN.

Ko to priznamo samemu sebi pride svoboda.

BOG JE REKEL, DA SMO OZDRAVLJENI.

ČE SE STRINJAMO S TEM, KAR BOG GOVORI O NAS IN TO SPREJMEMO Z VERO, JE TO NAŠE.

Edino, kar nam lahko da prejeti, kar je Bog po Jezusu Kristus priskrbel za nas, je vera.

Jezus je rekel Jairu: »Samo veruj.«

Jezus mu ni rekel naj samo začne moliti, ali moliti v jezikih, ali zapovedovati gori, naj se premakne. Rekel je: »Ne bojte se, njemu pa, samo veruj in tvoja hčerka bo ozdravljena.«

Kako vemo, da je Jair verjel? Ker je bila njegova hčerka obujena od mrtvih.

In ko si priznamo da smo verniki, a nimamo učinkovite vere, ki bi prejela, je to osvoboditev. Bog nas zaradi tega priznanja ne bo obsojal ali sodil.

Torej verjamemo, da je Jezus Kristus umrl in vstal od mrtvih in umrl za naše grehe (1 Pt 2:24), ne verjamemo pa, da smo bil po Njegovih ranah ozdravljeni. Verjamemo samo to, da BOMO OZDRAVLJENI. Kdaj se bo to zgodilo in kako lahko ocenimo kdaj se bo to zgodilo?

Kaj je osnova našega vrednotenja?

Lahko je naše fizično telo, kjer se osredotočamo na odsotnost naših fizičnih simptomov.

Toda če drži, da je 99,99% bolezni prisotnih še preden opazimo simptome, se na to ne moremo opreti.

Si lahko zamisliš človeka, ki ima v telesu 4 luknje in še eno na boku; Njegovo ime je Jezus? Sedi na Očetovi desnici. Ali v telesu nima nobenih simptomov? Ali je ozdravljen? Da, ozdravljen je tako kot ti in jaz. To je Njegovo dokončno delo doseglo Zanj in za nas.

Zato ni dobro ocenjevati naše ozdravljenje glede na 5 čutov.

Torej, če izpovedujemo Božjo Besedo misleč, sedaj sem ozdravljen in se ozrem na svoje telo, misleč, simptomi so izginili, to ni tisto, kar pravi Božja Beseda.

Kaj pokažemo ljudem, da bodo odrešeni, ko jim povemo, da bodo odrešeni, če bodo klicali Gospodovo ime? Božjo Besedo.

Zakaj za vodenje ljudi h Kristusu uporabljamo Božjo Besedo, za ozdravitev pa ne, ampak videnje ali ne videnje simptomov na telesu?

Ko končno pridemo do spoznanja in priznanja, da ne verujemo v ozdravitev, nas bo vsa naša doktrina začela obsojati. Za svojo ozdravitev se zanašamo na SVOJO VERO.

 

Ali je to MOJA VERA V TO, KAR JE KRISTUS ŽE STORIL,

ALI MOJA VERA V TO, KAR BOM JAZ STORIL,

DA BI DOSEGEL TO, KAR JE KRISTUS ŽE DOSEGEL – STORIL.

 

Če delaš tako, je breme ozdravljenja na tebi.

Druga možnost je, da je breme za tvoje ozdravljenje na Kristusu in ga ti ne nosiš. Amen!

To je kot da bi bil na eni rami hudič in na eni Bog.

In ko rečemo: »Jaz sploh ne verujem, da sem ozdravljen po Jezusovih ranah,« dejansko sploh ne bomo občutili Božje obsodbe, ampak svobodo.

Preberimo Janez 8:32: »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila (ozdravila).«

Pred tem smo si prizadevali verjeti, verjeti, verjeti, a nismo imeli svobode verjeti, prepričani, da delamo prav, kar delamo. Torej niti ne pomislimo na to, da bi bilo potrebno karkoli spremeniti, če mislimo, da delamo prav.

Ko pa pridemo do točke: »O, moj Bog, jaz sploh ne verjamem!,« nas pripravi do tega, da ne poskušamo več nadaljevati naprej, kakor smo delali do takrat.

Ko prideš do točke, ko spoznaš, da ne moreš storiti ničesar več, se tvoje srce odpre za možnost da slišiš od Boga, kaj je potrebno storiti. In vprašal sem Očeta: »Kako naj grem od tu naprej?«

Rekel mi je, naj se vrnem k Besedi.

Na primer 1 Korinčanom 2:2: »Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega.«

Sklenil sem vrniti se nazaj v Božjo Besedo, da vidim kaj sta Jezus Kristus in križanje dosegla zame. Amen.

To lahko naredimo šele po tem, ko vse svoje neuspele poskuse pustimo za seboj, se nehamo opirati na svojo vero, na svoje doktrine, na svoje simptome, itd.,, ker to ni delovalo.

Če do sedaj nisi prejel, nisi verjel in nisi bil na pravi poti.

Ko nekaj sprejmemo v našem srcu zavlada občutek, da se od nas nič več ne zahteva. Sproščeno lahko gremo naprej. Če pa še nismo prejeli, pa neprestano preverjamo, ali se je kaj (fizično) spremenilo, ali ne.

Ko smo na tej točki pridemo do tega o čem naj razmišljamo, da bi se naše srce premaknilo na to mesto, kjer bomo preprosto počivali v tem, kar je Jezus že storil. To pomeni, da ne gledamo na to, kako zelo si je moje telo želelo nekaj storiti, ampak rečemo: »Ne, tega mi ni potrebno storiti.«

Osredotočiti se moramo na to, kar je Jezus storil, oziroma kaj nam Beseda pravi, da je storil. To dejansko pomeni, da nam ni potrebno storiti niti ene same stvari, ampak se spočijemo v Njem.

46 Prišel je torej spet v galilejsko Kano, kjer je bil naredil vino iz vode. In v Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. 47 Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina, ki že umira. 48 Jezus mu je tedaj dejal: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« 49 Uradnik pa mu je rekel: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre.« 50 Jezus mu je dejal: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. 51 Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in mu sporočili: »Tvoj sin živi.« 52 Poizvedel je od njih, ob kateri uri se mu je stanje izboljšalo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je vročica pustila.« 53 Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati sam in vsi njegovi domači. 54 To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.« (Janez 4:46-54).

Ta človek je bil popolnoma prepričan, da bo Jezus prišel k njegovemu sinu in ga ozdravil. Prepotoval je dolgo pot, nato pa sliši od Jezusa: »Pojdi, tvoj sini živi.«

Če bi nam rekel: »Pojdi, živel boš,« kaj bi si mi mislili?

Vse sem vložil v svojo doktrino, vse sem vložil v draga zelišča, vse sem vložil v polaganje rok, vendar nič od tega ni delovalo.

V podobni situaciji je bil ta človek, ki je prišel k Jezusu za svojega umirajočega sina. In ko mu je Jezus rekel: »Pojdi, tvoj sin živi. Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel.« Nič ni razpravljal z Jezusom. Ni mu oporekal ali prigovarjal. Verjel je Jezusovi Besedi. Ni se več zanašal na to, kar je on mislil, da bi lahko rešilo njegovega sina. In kmalu za tem je izvedel, da je njegov sin ozdravel in da je ozdravel ob času, ko mu je Jezus izrekel Besede: »Pojdi, tvoj sin živi.«

ČE NEBI VERJEL TEJ BESEDI, SE NEBI OBRNIL IN ODŠEL.

Ali nimamo tudi mi Besede? Besedi lahko verjamemo, ali ne. Če ji res verjamemo, ima učinek na naša življenja.

TO JE LAHKO TUDI PRELOMNICA V ŽIVLJENJU VSAKOGAR OD NAS, KI SE NAHAJAMO V POTREBI PREJETJA OZDRAVITVE.

Zakaj lahko to izrečemo v avtoriteti in prepričanju?

KER SMO BILI PO JEZUSOVIH RANAH OZDRAVLJENI.

SEVEDA, ČE TO VERJAMEMO IN SPREJMEMO.

Jezus nam pravi: »Samo veruj.«

Lahko bi rekel: »Poslal te bom k mojim učencem, oni bodo molili zate, da ozdraviš,« pa ni storil tako.

Smo tudi mi pripravljeni preprosto verjeti Njegovi Besedi in jo sprejeti, da obrodi sad za našo ozdravitev?«

In še en primer:

39 Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« 40 Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. 41 Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. 42 Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.« (Janez 39-42).

Velika razlika je med tem, ko ti drugi pove in verjameš, ali ko slišiš sam. Ko nam nekdo drugi govori verjamemo, toda ko slišimo sami pravimo: »Aha, sedaj res verjamem.«

Ko enkrat vemo, da moramo le preprosto verjeti Jezusu na besedo, smo lahko kot tisti oče umirajočega sina: »No, Jezus je rekel to, torej sem ozdravljen. Pojdem!« Lahko bi se samo obrnil in šel.

Tisti dan, ko prejmemo ozdravljenje naredimo prav to. Vemo, da smo ozdravljeni ne glede na simptome, občutke, diagnoze. SPREMEMBA, KI JE NASTALA, JE NASTALA V NAŠEM SRCU. VEMO, DA SMO OZDRAVLJENI. Zato odidemo po običajnih opravkih vedoč – OZDRAVLJEN SEM.

Razlika je le v tem, DA SMO JEZUSU VERJELI NA BESEDO, JEZUSU SMO VERJELI NA BESEDO. Rekel je, da sem ozdravljen. Poskušati nekaj narediti, da bi dosegel cilj, pridobil ozdravljenje ni več del mene. Zdaj vem, da je bil to hudič, ki mi je sugeriral, da moram to in to storiti.

Po tem, ko začnemo živeti ozdravitev bomo lahko še vedno imeli vse simptome. Če bi šel k zdravniku, bi on še vedno videl vse simptome in predlagal operacijo, ali zdravila, ali obsevanje, kemoterapijo, itd in ponovno postavil diagnozo. Zdravniki ne vedo, kar vemo mi o Jezusovi Besedi.

Če bi šli k zdravniku in mu verjeli, bi lahko vse to, kar smo spoznali, ponovno razveljavili.

Zdravniki bi rekli: »Še vedno imate raka, krvno bolezen, ali karkoli drugega, toda če smo verovali Jezusovi Besedi tega za nas ni več. So simptomi še vedno prisotni, bolečine, ali znaki? Seveda. TODA KDO JE GLAVNI; NAŠE TELO ALI BOG? Bog ali naše telo, seveda, če verjameš, da je to Njegovo delo.

Kdaj je Jezus ubil figovo drevo? Ko je z njim spregovoril, ker je zaupal, da mu je Oče dal Besedo, da jo spregovori temu drevesu. In ko jo je spregovoril, je šel naprej. Je figovo drevo takoj pokazalo učinke te besede? Ne! Učinki so se pokazali šele naslednji dan.

Ko je jezus rekel plemiču, ki je prišel k njemu; »Pojdi, tvoj sin živi,« mu je ta preprosto verjel na besedo in odšel.

 

NA NAS VPLIVA TISTO, V KAR VERJAMEMO;

ALI V ZDRAVNIŠKI IZVID, ALI V BOŽJO BESEDO.

 

Prosimo Boga, da nam da Svoj pogled na situacijo v kateri se nahajamo, da bi videli Njegov pogled v izzivu s katerim se soočamo. Dovolimo svojemu srcu, da to prejme kot temelj za naprej.

»V Jezusovem imenu se strinjam z vsemi, ki so se strinjali, Oče in Te prosim, da jim pokažeš Svoj pogled na izziv s katerim se trenutno soočajo, da bi to videli skozi Tvoje oči, Oče in da bi jim s Svojo Besedo dal usta dveh ali treh prič, da potrdijo kar vidijo, s Tvojega zornega kota. In Oče, zahvaljujem se Ti, da bo poznavanje te Resnice v njih sprostilo svobodo, katero jim je Kristus že odkupil. In zahvaljujem se Ti, da se to dogaja v Jezusovem imenu. Amen.«

Slava Bogu!

https://www.youtube.com/watch?v=ADN3CSU05v0