23. mar. 2025

John G. Lake - MILOST BOŽANSKEGA ZDRAVLJENJA

 

Milost božanskega zdravljenja

John G. Lake

 

 


Nagovor na konvenciji v Chicagu, Illinois, 26. julija 1920

 

Rad bi uporabil znano besedilo: »Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi.« Tit 2:11

Nikoli ni bilo večje besede od besede »Milost«. Če se lotimo opredelitve in analize njegovega delovanja, nam ta čudoviti izraz s čudovito jasnostjo približa mnogostranski evangelij Jezusa Kristusa. Milost Jezusa Kristusa ni Njegovo vedenje, niti Njegovo lepo brezplačno dajanje. Je BOŽANSKI IZRAZ BOŽJE NARAVE, nebeška, zdravilna ljubkost in sveti balzam, prihaja v svet v stiski; ne samo kot odrešilno Božje delovanje, ampak kot zdravilna krepost, bolečine, spreminjanje same kemije njihovega bitja, ozdravitev in stalni počitek v Bogu. Božansko zdravljenje ni nobena skrivnost. To je določeno delovanje Božjega Duha v dušah in telesih ljudi.

Obstaja Božja milost, ki počiva na skupnosti. Obstaja Božja milost, ki počiva na cerkvi; Božja milost, ki počiva na posamezniku.

V Južni Afriki je nekoč živela stara gospa, ki je občasno obiskala naš dom. Bila je eno najslajših, najbolj blagoslovljenih bitij, kar sem jih kdaj srečal. Moja, ko je prišla v mojo pisarno in se usedla za pet minut, je prinesla zavest Boga, počitek in duševni mir. Zdelo se je, da iz njene celotne osebe izžareva tisti blagoslov, ki ga je mogoče opisati samo kot Božja milost, in samo ozračje bi bilo obremenjeno z njo. Izgovarjal bi se, da jo želim popeljati skozi hišo. Želel sem, da pusti tisto lepo občestvo vsepovsod. Kajti ko je ni bilo, se je zdelo, da se je hiša umirila, hrupni otroci so prenehali vplivati ​​in vsi nevidni nemiri so izginili. Bila je Božja milost.

V torek ta teden smo v Portlandu imeli izkušnjo z mlado žensko, ki je bila na poti v reko, da bi si vzela življenje. Nekako se je čutila prisiljeno, da pride v naše sobe za zdravljenje. Nekaj ​​časa je sedela in pogovarjali smo se z njo, pomirjali njeno srce in jo skušali pripeljati k Bogu. Prisotnim sem rekel:

»Želim si, da bi jo lahko nekdo vzel k sebi in ji vsaj malo izkazal ljubezen.«

Kmalu je vstopila gospa iz naše cerkve in predstavil sem jo ubogemu dekletu. Rekel sem: »Samo odpelji jo s seboj domov. Objemi jo in naj začuti tvojo ljubezen. Povej ji, kaj je Božja milost, ne s pridiganjem, ampak s stikom.«

Odpeljala jo je domov in štiri dni pozneje se je mlada ženska vrnila, potem ko je svoje srce predala Bogu. Medtem so se stvari v njeni družini uredile; vrnila se je domov, da bi bila blagoslov svojemu bratu, svoji sestri in dragim starim staršem ter Božjemu kraljestvu. To je ista Milost ozdravljenja, ki je pritekla iz Jezusovih ljubečih rok in nebeškega Duha.

Sprašujem se, ko je Gospod Jezus Kristus šel po avtocesti, ko je hodil iz Betanije v Jeruzalem, ali ni bilo ozračje živo, prežeto s čudovito svetlobo Njegove Božje prisotnosti in blagoslova. In niti malo ne dvomim, da ko je nekdo hodil po tej poti po Jezusovem prehodu in je vdihnil zrak, ki ga je dihal Jezus, da je začutil Božje življenje, ki se je izlilo iz Njegove osebe, in bil ozdravljen zaradi dejstva, da je bil Kristus tam. Ta ista zdravilna milost je prežemala ozračje okoli dragega starega Petra, tako da so bili bolni ozdravljeni tako daleč od njega, kot je segala njegova senca.

To je moj ideal krščanskega srca, krščanskega življenja, krščanske cerkve ali krščanske službe.

Moja duša si po Božji milosti želi, da bi skozi te stare zidove iz opeke stekla tista čudovita Kristusovo izžarevanje po starem Chicagu, ki bo odkrila bolezen v vsakem delu mesta in ozdravila dušo in telo. Da bi ta milost prinesla v srce človeka, osvobojenega moči greha, življenje, združeno z Bogom, zavest svete enosti z našim Bo0gom Očetom po Jezusu Kristusu. Odkupna daritev je pobotana v telesu, dušah in duhu s Kristusom, tako v odrešenju po njem kot v službi zanj.

Kako blagoslovljeno je, ko občasno stopimo nenadoma v navzočnost nekoga, ki je bogat z lučjo in življenjem Boga. Ko izstopamo iz življenjskih neviht, ko prihajamo iz nemira, prehajamo v navzočnost srca, tisti balzam in sladkost, ki nakazujeta Božjo navzočnost, in nad naše življenje puščamo božanski vpliv, ki nam daje počitek uma, počitek srca in sončno dušo, od Boga osvetljeno življenje, takoj pride do tišine v Bogu.

Obstaja Božja milost, ki gre pod človeško dušo, ki z blagoslovljenim darom Duha za vedno dvigne iz življenja sence in temo, ki jo je prinesel greh, in odvzame rjo, ki je prišla na človeško dušo, in z Božjo milostjo omogoči, da človekovo srce razume blaženi dotik Božjega Sina, ki daje večno življenje. Blagoslovljeno bodi Njegovo ime.

»Spodaj v človeškem srcu, zdrobljen od skušnjavca,

ležijo zakopani občutki, ki jih lahko milost obnovi.

Dotaknilo se jih je ljubeče srce, prebudila jih je prijaznost,

akordi, ki so bili pretrgani, bodo znova zavibrirali.«

 

O da, ljubljeni, obstaja Božja milost, ki je pod življenjem in povzdigne človeško naravo v čudovito svetost in nebeški stik, v zavest čistosti, spoznanje moči, blagoslovljeno bodi Njegovo ime za vedno.

Nekega jutra je ženska poklicala klic v sili v imenu svojega moža. Odzvali smo se še nekateri drugi ministri in jaz. Moškega smo našli v deliriju tremensu, ko je ženo prosil za samo malo več viskija in dajal običajne obljube, ki jih da nor človek. Pokleknili smo k njegovi postelji, položili roke nanj, dvignili svoja srca v ljubezni in veri k Bogu. »Milost, ki prinaša odrešitev,« se je pojavila, spustila v dušo tega človeka in v petih minutah so njegove bolečine izginile, prekletstvo je odšlo in nikoli več si ni želel viskija. Kasneje me je obiskal v Portlandu v Oregonu, me prijel za roke in izlil svoje solze in ljubezen do Boga, pripovedoval o svojem uspehu v življenju in ostalo čudovito zgodbo. Gospod ni bil ne v ciklonu, ne v ognju, ne v potresu. Zdaj je kot takrat v tihem, tihem glasu in zdravilnem dotiku Božanske nežnosti.

Vsaka duša bi morala imeti svoj stik z Bogom. Če ta dotik še ni bil resničen v tvojem srcu, lahko postane resničen. Blagoslovi Boga!

Gospa Graham je umirala zaradi pljučnice. Ko sem vstopil v njen dom, me je srečal brat Fogwill, ki je prihajal ven. Rekel je: »John, prepozen si. Odšla je.« Božji plameni so preplavili moje srce in čeprav ni dihala triindvajset minut, sta nanjo prišla dih in Kristusova moč in po tem je nadaljevala svojo službo za Boga in človeka.

Ljubljeni, krščansko življenje je veličastna vrata v Boga, skozi Jezusa Kristusa, v najbolj božanske skrivnosti, ki si jih je človeška duša kadarkoli želela doseči. In blagoslovi njegovo ime. Ti in jaz imava nocoj privilegij vstopiti skozi ta vrata in ga spoznati, »spoznati ga, je večno življenje«.

Nekaj ​​dni nazaj so naju z dr. McInturffom poklicali k postelji ženske, ki je umirala. Bila je zmedena. Bil je nezavestna in nato v smrtni komi. Njena medicinska sestra nam je povedala, da že nekaj dni ni mogla govoriti, slišati ali videti. Pokleknili smo, molili in odšli z občutkom, da je Bog tam, čeprav nismo mogli zaznati nobenega delovanja v ženinem telesu, kolikor smo lahko vidno ali slišno ugotovili. Odšli smo z zavestjo, da je bila naša molitev uslišana in da je bilo delo opravljeno.

Tedni so minili, o stanju ženske pa ni bilo nobenega poročila, dokler ni končno nekega dne v pisarno vstopila tašča ženske, da bi povedala, kako čudovito jo je Bog ozdravil in osvobodil. Kasneje je gospa, ki je bila ozdravljena sama vstopila in pol ure pripovedovala o čudovitem notranjem delovanju Duha, ki je vstopil v njeno življenje, čeprav smo molili, ne da bi videli kakršno koli spremembo po tem.

Rekla je: »Brat, ko si pokleknil ob moji postelji, sem se zavedla, da je nekdo tam. Vedela sem le, da je bil zvok glasov drugačen od drugih. Nato si mi dal roke na glavo in nekaj se je začelo premikati skozi moje možgane; grozno mučenje je postopoma popustilo. Čez nekaj časa sem postala mirna in tiha v svoji duši. Nato mi je začel govoriti glas o mojem Gospodu in Odrešeniku Jezusu Kristusu. Rekel mi je, naj imam vero v Boga in rekel, da bi morala priti iz tega stanja in biti blagoslov za moj dom in moža. Zdaj sem vam prišla povedati, da je bila vaša molitev uslišana.« Nikoli nismo govorili o milosti odrešenja, toda živa navzočnost Duha je prišla k njej in ji dala vedeti o »Božji milosti, ki prinaša odrešenje«.

Svet potrebuje spoznanje o Kristusovi poti odrešenja in ozdravljenja. Celotna tema o njegovi aktualnosti je v srcih ljudi močno zamegljena. Obstaja velika potreba po čudoviti razjasnitvi duhovnega ozračja, da bi lahko njegova moč postala učinkovita pri tistih, ki svoja srca obračajo tja. To je torej del binkoštnega poslanstva. Ne le razglašati Kristusa za Odrešenika in Zdravitelja, ampak ga razodevati z Božjo milostjo v vsakdanjem življenju, skozi od Boga maziljena življenja in roke, da bi nosil to blagoslovljeno Božjo milost in jo posredoval komur koli.

Položi roke na bolne, vernik; Jezus Kristus je to zapovedal in »ozdraveli bodo«. Molim, da bo na vaše duše prišla Božja navzočnost po Kristusu, ki bo poskrbela, da se boste spoznali kot služabnik Gospoda in Odrešenika, s poslanstvom od Boga, in da boste v Njegovem imenu tudi vi, moj brat in sestra, šli naprej, da boste ponesli to luč in moč komur koli.

Mladenič, ki je umiral zaradi zaužitja strupene snovi, je prišel v naše sobe za zdravljenje in rekel: »Nisem kristjan. Vera me ne zanima. Slišal sem, da ljudje tukaj zdravijo. Umiram in nimam upanja. Povejte mi, kar imate za povedati, v najkrajših možnih besedah.«

Odgovoril sem: »Mladenič, Bog te lahko reši. Lahko te ozdravi. Pripravljen je to storiti takoj zdaj.« Odgovoril je: »Nimam nobene vere.« Rekel sem: »Ampak jaz sem Božji otrok, sem Božji sin in imam vero.« In brez odlašanja sem nadaljeval z molitvijo.

Ta človek je bil ozdravljen. Njegova sestra se je spreobrnila in ozdravela, drugi člani družine pa so bili rešeni. Prejel sem sporočilo o Božjem gibanju v skupnosti, kamor so vstopili, kjer ducat ljudi zdaj išče Boga za odrešitev.

https://healingrooms.com/about/johnGLake/?document=138


Jeremiah Klaas - NE POSKUŠAJTE AMPAK ZAUPAJTE, DA STE OZDRAVLJENI

 


Not Try, But Trust you Are Healed

Ne poskušajte ampak zaupajte, da ste ozdravljeni

Jeremiah Klaas





 

 

Ne poskušam biti ozdravljen, ampak zaupam, da sem ozdravljen. Kdaj? Pred več kot 2024 leti, ko si bil Ti, Gospod Jezus ranjen ob bičanju pred križanjem, ko si nase prevzel popolnoma vsako bolezen, vsakega človeka, ki je živel, ki živi in bo živel kdaj koli na zemlji. In z vsemi ranami si bil po tem pribit na križ. Vse bolezni, vse slabosti, vsi grehi, vsa prekletstva so bila vržena nate in skupaj s Teboj pribita na križu Golgote. Popolnoma vsi, vsa in vse.

4 »V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.

5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.« (Izaija 53:4-5).

Zakaj vem, da vse? Ker v Psalmu 103:1-5 praviš:

Slávi, moja duša, Gospoda, vsa moja notranjost njegovo sveto ime.

2 Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega dejanja njega,

3 ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni,

4 ki iz jame rešuje tvoje življenje, ki te krona z dobroto in usmiljenjem,

5 ki tvoja leta nasičuje z dobrinami; kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.

 

John G. Lake je rekel: »Ne poskušaj, ampak zaupaj.«

https://www.youtube.com/watch?v=3jWYPpGKOdQ (Več video posnetkov na to temo).

Amen, ja Gospod Jezus, ne bom več poskušal ozdraveti, se trudil s svojo lastno močjo pridobiti ozdravitev, ampak Ti bom zaupal, da je to bilo že dokončano pred več kot 2024 leti.

Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. (Janez 19:30).

Ko Ti zaupam, Gospod Jezus, in se Ti prepustim, neham poskušati biti ozdravljen, in ko to naredim, Ti Gospod Bog to veš. Božja ljubezen začne teči v moje življenje in me začenja ozdravljati, ter nadnaravno prenašati ozdravitev v moje meso (telo).

Želim Ti zaupati z vsem srcem, in se ne zanašati na lastno razumevanje, ampak Nate, ki usmerjaš mojo pot, in vso svojo vero vlagati Vate, namesto v to, kar bi jaz počel s svojo lastno močjo in trudom, s svojo veliko vero ali veliko nevero. Če sem osredotočen na svojo vero, sem vedno osredotočen nase, na svojo človeško »moč« in ne na moč vsemogočnega Boga.

 

5 Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.

6 Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.

7 Ne imej sam sebe za modrega, boj se Gospoda (imej strah Božji) in varuj se hudega.

8 To bo zdravilo za tvoje telo, poživilo za tvoje kosti.

(Pregovori 3:5-8).

Svoje oči želim imeti uprte nate, Jezus, ki si dopolnitelj moje vere, na to, kar si mi povedal; DA SEM BILA PO TVOJIH RANAH OZDRAVLJENA. To je 100% resnica. To je absolutna resnica na vseh področjih, da sem ozdravljen po Tvojih ranah, Gospod Jezus. (Izaija 53:4-5; 1 Petrovo Pismo 2:24).

Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. (Hebrejcem 12:2a).

Bog Oče, pomagaj mi verjeti, kakor verjame majhen otrok. On samo preprosto verjame in zaupa. Želim imeti otroško vero vate Gospod Bog in v Tvoje dokončano delo zame na križu.

Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze. (Pregovori 3:5-6).

 

Gospod Bog, zaupam Ti, da Ti usmerjaš moje korake po Svoji Besedi. Ti si rekel v Svoji Besedi, da sem ozdravljen po Tvojih ranah. Nič več mi ni potrebno poskušati biti ozdravljen, ali se truditi biti ozdravljen, ampak samo verjeti, da sem že ozdravljen, verjeti Vate, Gospod Bog in v to, kar si že naredil, kar si že rekel in Ti zaupati z vsem srcem, ne zanašajoč se na svojo lastno razumnost.

 

Moje telo, moj um, moji občutki pravijo, da sem še vedno bolan. Še vedno me boli in zadnji pregled v laboratoriju je pokazal določeno stanje krvi. Zdravnik pravi to in ono, toda jaz se ne bom zanašal na to, ampak na to, kar pravi Bog v Svetem pismu: »Po Njegovih ranah si bil ozdravljen.«

 

Če bom gledal na svoje občutke, na svoje telo ali na svoj um, na zdravniške izvide, bom mislil da nimam vere, da sem še vedno bolan in to se mi lahko dogaja večino življenja. Toda jaz želim svojo vero postaviti na Besedo Boga in ne na občutke ali na to, kar pravijo ljudje.

 

Če si mi Ti Gospod Bog povedal, da sem po Tvojih ranah že bil ozdravljen, Ti bom zaupal, da je tako, da je res, kar praviš. Verjamem, da je zaupanje ključno. Preprosto zaupal bom vate, za vse, kar delaš v meni in v mojem življenju. Zaupal Ti bom za vse, kar delaš v meni, na meni, v mojem življenju in skozi mene. Sem spada tudi financiranje.

 

Zaupam Vate, zato odlagam vse poskuse in prizadevanja, da s svojim lastnim trudom pridobim svoje ozdravljenje, ne pa po Gospodu, ki je zame že storil vse.

 

»Gospod, ne bom več poskušal, da bi nekaj delovalo, kar se mi zdi, da ne deluje, samo zaupal Ti bom, zaupal v to, kar praviš v Svoji Besedi. In Tvoja Beseda  pravi, da sem bil po Tvojih ranah že ozdravljen. Zato Ti bom samo zaupal, da je to, to.«

 

Vem, da si Ti Bog, ki ne more lagati. (Tit 1:2). Ti si Bog in ne jaz. Jaz sem ustvarjen po Tebi. Ti od mene ne pričakuješ da opravim svoje in Tvoje delo glede ozdravljenja, ki ga potrebujem. Oprosti mi, ker sem do sedaj tako delal. Od sedaj naprej mi pomagaj razumeti kaj je moj del in kako naj ga opravim in da Tebi prepustim in zaupam Tvoj del. Ti nisi Bog, ki bi lagal. Zaupam Ti. Zato pravim; »Gospod, verjamem, da je Tvoja Beseda Resnica. Zaupam Ti, da je res tako, kot praviš. Zaupam Ti.«

 

Celotno Sveto pismo govori o veri. Besede PREPRIČANJE, ZAUPANJE IN VERA SO ZDRUŽENE V ZAUPANJU TEBI, BOG, V TVOJE DELO IN V TVOJE BESEDE.

 

Ozdravljenje se zgodi po milosti tako kot odrešenje, ne iz del, da se nebi hvalil: »Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil,  čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil – po milosti ste bili namreč odrešeni. Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2:4-5; 8-9).

 

Tako odrešenje, kakor ozdravitev, kakor osvoboditev je Božji dar; brezplačen Božji dar.

JAZ TI ZAUPAM, DA SI TO ŽE STORIL IN NE BOM SE TRUDIL PRIDOBITI NEKAJ, KAR JE ŽE MOJE, KAR MI ŽE PRIPADA.

 

Ko se s svojo lastno močjo trudim delati oziroma pridobiti si ozdravitev, dejansko opravljam delo za svojo lastno ozdravitev, če pa za svojo ozdravitev delam, to ni več brezplačen dar.

 

Ozdravljenje sem si prizadeval pridobiti s svojo lastno močjo, prizadevanjem, namesto, da bi to sprejel z zaupanjem, ker je Bog zame že naredil. Kajti ko si prizadevam, a mi ne uspe, sem razočaran nad Božjo Besedo in nad Bogom. Nisem se zavedal, da ne morem doseči ozdravljenja s tem, ko preberem dovolj stihov o ozdravljenju, ko izmolim dovolj in prave molitve k Tebi, ko Te količinsko dovolj časa slavim, ali preberem dovolj poglavij v Svetem pismu, itd.

 

Sedaj vem, da je iz moje strani popolnoma dovolj, da Ti zaupam in da verujem, da si že storil, kar potrebujem. Zato sedaj vem, da mi ni potrebno nič drugega kakor da Te ljubim, da hodim vsak dan skupaj s Teboj, da imam osebni odnos s Tabo, Gospod.

 

Ti praviš v Svoji Besedi, da znanje napihuje, ljubezen pa izgrajuje. (1 Korinčanom 8:1b).

 

Oče, želim se zaljubiti v Tvojega Sina Jezusa Kristusa vsak dan znova in znova. On mi pravi v Svoji Besedi: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« (Janez 15:5).

 

Pomagaj mi Oče, da bom z otroško vero ljubil Tebe, Tvojega Sina in Svetega Duha. Ti praviš v Svoji Besedi: »Toda on daje večjo milost, zato Pismo pravi: Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (Jakob 4:6).

 

Zato se bom uprl lastnemu prizadevanju in moči, da si pridobim ozdravitev, da bi delal nadnaravne stvari brez Boga.

 

Do sedaj sem se trudil, da bi vse v mojem življenju, vključno z mojim krščanskim življenjem delovalo, ker se jaz trudim in si prizadevam, da se to zgodi. Ti, Gospod pa praviš: »Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša.« (1 Petrovo pismo 5:6).

Vse želim predati Tebi. Vso skrb za ozdravitev želim predati Tebi, Gospod Bog in se bom od sedaj naprej zanašal Nate, ker Ti skrbiš zame. »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Petrovo pismo 5:7).

 

To je vsakodnevni proces, da tečem k svoji prvi ljubezni, Jezusu. Bog želi, da vsak dan umiram sebi. To pomeni, da se vse manj zanašam nase in vse bolj na Boga. Vsak dan se želim zanikati, vzeti svoj križ in Ti slediti. Takrat bo Kristusova moč kraljevala v meni.

 

Verujem, Gospod Bog, da me boš Ti povzdignil ob Svojem času. Ko bom jaz Tebi predal svoje težave, šele takrat jih boš ti prevzel. »Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 12:2).

 

Isto velja za ozdravljenje. Ko boš Ti videl, da priznam svojo nemoč, da mi ne uspeva narediti, kar lahko narediš samo Ti, boš Ti to naredi v Svoji moči. Dokler pa se bom jaz trudil to narediti sam, boš ti čakal, da odneham. »Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog, vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.« (Psalm 46:11).

 

Ko bom to storil, bo prišel Božji počitek, mir, ljubezen; sad Svetega Duha.

 

VERA DELUJE Z LJUBEZNIJO

 

Sedaj vem, da če hočem več vere, ne iščem več vere temveč vsak dan bolj in bolj obnavljam in utrjujem svoj odnos s Teboj, Jezus, v ljubezni. Od tu izvira prava vera. Ljubezen proizvaja pravo zaupanje. Če zaupam vate z vsem srcem, potem mi ni težko verjeti, da je tisto, kar si napisal v Tvoji Besedi, resnično.

 

Jaz lahko zaupam ali Vate, ali v zdravnike, ali vase, ali v kaj drugega. Lahko zaupam v svoj trud, v svoja dejanja, v zdravila, v svojo vero, ali v svojo nevero, ali v to, ali sem že proklamiral dovolj svetopisemskih stihov za ozdravljenje, ali ne, ali sem že prebral dovolj poglavij v Svetem pismu, ali ne, ali sem Te že dovolj slavil, ali ne.

 

V RESNICI POTREBUJEM LE OTROŠKO VERO, DA SPREJMEM, KAR SI TI ŽE NAREDIL ZAME, SAJ NE MOREM BITI OZDRAVLJEN IZ SVOJIH DEL.

 

»Želim zaupati vate. Gospod Bog, z otroško vero, pomagaj mi.«

 

Verujem, da bodo takrat prišle solze iz ljubezni do Tebe, Jezus, do Tebe, Bog Oče in do Tebe Bog Sveti Duh, ker me ljubiš takšno kakršna sem. Ti mi daješ počitek. Ko počivam ne delam. Ne morem hkrati počivati in delati. Nič več se ne bom trudil, ne bom delal stvari Kraljestva s svojo lastno močjo. Jaz se zanašam na Tvojo moč, Gospod Bog.

 

»Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti.« (Efežanom 3:17-19).

 

Ko sem napolnjen z vso Božjo polnostjo ne morem več biti bolan. Ko sem zaljubljen v Boga in napolnjen z Njegovim Duhom. Želim biti odvisen od Tebe, Gospod Bog, ti predan popolnoma, z otroško vero.

Verujem, da če me bo napadel hudič, se boš ti boril zame, če se bom zanašal nate. To se lahko zgodi, ko sem jaz šibek in Ti močan v meni. Rekel bom: »Pomagaj mi, Gospod!«

 

Drugi se bodo borili s svojo lastno močjo, dokler ne bodo omagali. Ti nam pomagaš šele po tem, ko se ponižamo in priznamo, da brez Tebe ne moremo storiti, kar lahko storiš le Ti. Ti nam pomagaš, ko priznamo svojo nemoč, svojo šibkost.

 

NI NAM POTREBNO BITI POPOLN, DA BI BOŽJA MILOST DELOVALA V NAS IN SKOZI NAS.

 

In ko bom to storil, bom iz dneva v dan boljši in boljši, ker se bom zanašal na Božjo milost. Ta milost teče skozi ljubezen. Sveto pismo je ljubezensko pismo Boga meni, ki mi pomaga rasti v spoznanju Božje ljubezni, milosti in dobrote, ko ti lahko zaupam, ko mi v Božji Besedi govoriš, da sem po Tvojih ranah že bil ozdravljen in Ti bom verjel.

 

 

»Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke.« (Hebrejcem 13:8).

 

»Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jeremija 29:11).

 

»Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2:20).

 

»Daj mi zjutraj zaznati svojo dobroto, saj vate zaupam! Daj mi spoznati pot, po kateri naj hodim, kajti k tebi vzdigujem svojo dušo!« (Psalm 143:8).

 

Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.« (Matej 22:37).

 

Prebral bom Tvojo Besedo in ji brezpogojno zaupal. Po Tvojih ranah sem bil ozdravljen. Božja Beseda ni zapletena. Razume jo lahko vsak otrok.

 

»Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite si srca, vi, ki ste v duši razdvojeni.« (Jakob 4:7-8).

 

Tega ne morem narediti jaz v svoji lastni moči. Jaz se ne morem sam boriti proti hudiču. Bog se bori zame. Tega ne delam sam s svojo lastno močjo. Jezus Kristus se bori zame. Ne živim namreč jaz, ampak Jezus Kristus živi v meni in skozi mene. Zato je moj jarem lahek.

 

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Matej 11:28-30).

 

Jaz Te bom slavil, Gospod, prepeval ti bom hvalnice, ker Te ljubim.

 

Kateri Oče nebi rad pomagal Svojim otrokom? Toda če Oče vidi, da želimo narediti vse sami, bo čakal na nas toliko časa, da spoznamo, da brez Njega ne moremo narediti ničesar, da ne moremo priti nikamor, kamor si prizadevamo priti s svojo lastno močjo. BOG OČE BO ČAKAL, DA PRIDEMO DO KONCA SEBE, POTEM BO ON STOPIL NA SCENO.

 

Kako lahko zaupam Tebi, da sem ozdravljen, ko imam bolečine, a Te ne poznam osebno in nimam zaupanja vate? Rekel bom: »O, Bog, tega ne zmorem, toda Ti zmoreš. Tebi ni nič nemogoče. Potrebujem Te. Potrebujem Tvojo pomoč. Ti mi lahko daš mir, ki presega vsak um, mir, ki prihaja od Svetega Duha.

 

Želim iskati Tebe, moj Zdravnik in ne to, kar mi lahko daš, OZDRAVLJENJE. Ne bom več postavljal voza pred konja. Sedaj vem, da vera deluje po ljubezni. To je odnos. Želim biti tam s Teboj. Želim preživeti čas s Teboj. Moj Ljubljeni.

 

https://www.youtube.com/watch?v=HyRoPRRTMSY


11. mar. 2025

Nevenka - Odvisnost od hrane - Prenajedanje


Odvisnost od hrane - Prenajedanje

Pred tremi meseci se me je dotaknil Sveti Duh na način, po katerem mi je jasno dal vedeti, zakaj so se mi dogajale zdravstvene težave, ki sem jih imela že dlje časa, hkrati pa, da sem bila leta in leta kot kristjanka odvisnica od hrane, sladkorja.

Trudila sem se znova in znova, da bi se rešila tega. Sram me je bilo, da sem kot kristjanka nemočna in šibka glede tega. 

Nikoli nisem bila po videzu prekomerno debela, zato, ko sem drugim govorila o tem, so mi rekli: "Ja kam bi pa ti rada shujšala?"

Jaz pa sem vedela, da imam problem, ker sem vedela, da to ni to, kar si Bog želi zame, niti jaz zase.

Mnogokrat sem rekla Bogu: "Oče, sedaj imam pa dovolj," ko sem videla mojo napredujočo težo. "Pomagaj mi!"

In tistega dne je deloval v mojem umu in mi dal razodetje, zakaj gre. In po tem razodetju mi je dal moč, da sem začela na novo v upanju, da mi/nama bo tokrat uspelo.

Vedela sem, da sem tudi do takrat Boga prosila za pomoč, toda tistega dne sem spoznala, da sem se dejansko samo okoriščala z Njim, z Njegovim imenom, nisem pa to delala iz srca in z vero. 

In začelo se je enkrat daleč nazaj v mojem ranem otroštvu, ko je moja mama sedela zraven mene s stepalnikom za tepih v svoji roki, ko sem jedla, čeprav včasih težko a sem bila prisiljena pojesti vse, kar je bilo na krožniku. In skozi vsa leta nisem nikoli metala hrane stran, ampak sem jo vedno pojedla vso, čeprav mame ni bilo več ob meni, in me ni nihče fizično silil pojesti vse.

KAR ME JE SILILO NI BILO IZ MESA IN KRVI.

Zato mi nikoli ni uspelo za dolgo. Moja telesna teža je nihala gor in dol. Šla sem iz zmagoslavja v poraz. In to se je ponavljalo leta in leta.

Vedela sem, da samo Bog pozna mojo situacijo in da me samo On lahko razume. Soočila sem se z resnico - bulimija, čeprav je bila v zadnjih časih bolj prikrita, zabrisana v tisto: "Ah, saj to ni to."

In Gospod me je vodil na internet, kjer sem našla zelo veliko primerov kristjanov, predvsem kristjank, ki so bile odvisnice od hrane in se prenajedale. Spoznala sem, da v svoji situaciji nisem osamljen primer.

Opremila sem se s svetopisemskimi stihi, v molitvi prihajala h Gospodu, se spokorila za nazaj, in ga prosila za vodstvo.

Vedela sem, da je na moji strani in da me bo vodil in podpiral, kajti sedaj je On prevzel vodstvo, ko mi je dal to razodetje.

Na dveh mestih mi je razkril, da On sam svetuje Svojim otrokom način prehrane, po katerem naj vsak obrok vsebuje zelenjavo in beljakovino, z izjemo zajtrka, kjer sem jaz zaužila beljakovino, sadje in škrob.

Zmanjšala sem količino hrane, pila vodo, čajev nisem sladkala, manj solila hrano, nisem uživala sladic, kruh v manjši količini, in kar je najpomembneje, hrano sem uživala samo vsake 3-4 ure, ne pa od jutra do večera, kot do takrat.

In kar mi je bilo sploh težko pomisliti, je bilo, da bi se postila v Božje namene.

V treh mesecih mi je Gospod pomagal zmanjšati težo za 12 kg. Sedaj imam telesno težo kot v gimnazijskih letih. Zame veliko, za nekoga mogoče malo, toda sedaj je v moje prehranjevanje Bog vključen, ne pa samo izkoriščen meni v prid.

In sedaj mi stih, ki je bil eden prvih, ki sem ga slišala po mojem spreobrnjenju pred 23 leti, pomeni veliko več, kot samo nekaj stavkov iz Svetega pisma. Sedaj ga praktično izvajam:

1 Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se vdajali zavajajočim duhovom in naukom demonov, 2 s hinavščino lažnivcev, ki imajo v svojo vest vžgano znamenje. 3 Ti bodo branili ženitev in uživanje nekaterih jedi, ki jih je ustvaril Bog, da bi jih z zahvaljevanjem uživali tisti, ki verujejo in so spoznali resnico. 4 Kajti vse, kar je ustvaril Bog, je dobro in ničesar ne smemo zametavati, le da to uživamo z zahvaljevanjem. 5 Saj vse posvečuje Božja beseda in molitev. (1 Timotej 4:1-5).

To je samo eden od stihov s katerim se približujem Bogu Očetu, ki mi vsak dan daje hoditi po poti zmage, ker je dober, ker na veke traja Njegova dobrota.

Hrana v krščanskem svetu pomeni blagoslov, toda do katere in v kolikšni meri. Obstajajo celo Božji služabniki, ki prepovedujejo hujšanje in zmerno prehranjevanje, toda ne sebi, ne drugim v prid.

Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? NE PRIPADATE SEBI. (1 Korinčanom 6:19).

Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni. (Galačanom 5:13).

In Gospod Bog mi je pomagal te dni izvesti tridnevni post, z enim obrokom na dan; zajtrkom.

Bog želi, da mu služimo, da smo služitelji v Božjem kraljestvu, da služimo nevernim okoli nas in zavedati se moramo, oni nas gledajo. Oni nas opazujejo. 

In iskreno rečeno, ali ni lažje služiti Bogu neobremenjen s prekomerno telesno težo in s težavami, ki jih prinese za seboj.

Nevenka