Milost božanskega zdravljenja
John G. Lake
Nagovor na konvenciji v Chicagu,
Illinois, 26. julija 1920
Rad bi uporabil znano besedilo: »Razodela
se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi.« Tit 2:11
Nikoli ni bilo večje besede od besede »Milost«. Če se lotimo
opredelitve in analize njegovega delovanja, nam ta čudoviti izraz s čudovito
jasnostjo približa mnogostranski evangelij Jezusa Kristusa. Milost Jezusa
Kristusa ni Njegovo vedenje, niti Njegovo lepo brezplačno dajanje. Je BOŽANSKI IZRAZ
BOŽJE NARAVE, nebeška, zdravilna ljubkost in sveti balzam, prihaja v svet v
stiski; ne samo kot odrešilno Božje delovanje, ampak kot zdravilna krepost,
bolečine, spreminjanje same kemije njihovega bitja, ozdravitev in stalni
počitek v Bogu. Božansko zdravljenje ni nobena skrivnost. To je določeno
delovanje Božjega Duha v dušah in telesih ljudi.
Obstaja Božja milost, ki počiva na skupnosti. Obstaja Božja
milost, ki počiva na cerkvi; Božja milost, ki počiva na posamezniku.
V Južni Afriki je nekoč živela stara gospa, ki je občasno
obiskala naš dom. Bila je eno najslajših, najbolj blagoslovljenih bitij, kar
sem jih kdaj srečal. Moja, ko je prišla v mojo pisarno in se usedla za pet
minut, je prinesla zavest Boga, počitek in duševni mir. Zdelo se je, da iz
njene celotne osebe izžareva tisti blagoslov, ki ga je mogoče opisati samo kot Božja
milost, in samo ozračje bi bilo obremenjeno z njo. Izgovarjal bi se, da jo želim
popeljati skozi hišo. Želel sem, da pusti tisto lepo občestvo vsepovsod. Kajti
ko je ni bilo, se je zdelo, da se je hiša umirila, hrupni otroci so prenehali
vplivati in vsi
nevidni nemiri so izginili. Bila je Božja
milost.
V torek ta teden smo v Portlandu imeli izkušnjo z mlado
žensko, ki je bila na poti v reko, da bi si vzela življenje. Nekako se je
čutila prisiljeno, da pride v naše sobe za zdravljenje. Nekaj časa je sedela in pogovarjali smo se z njo, pomirjali njeno
srce in jo skušali pripeljati
k Bogu. Prisotnim sem rekel:
»Želim si,
da bi jo lahko nekdo vzel k sebi in ji vsaj malo izkazal ljubezen.«
Kmalu je vstopila gospa iz naše cerkve in predstavil sem jo ubogemu dekletu. Rekel sem: »Samo
odpelji jo s seboj domov. Objemi jo in naj začuti tvojo ljubezen. Povej ji, kaj
je Božja milost, ne s pridiganjem, ampak s stikom.«
Odpeljala jo je domov in štiri dni pozneje se je mlada
ženska vrnila, potem ko je svoje srce predala Bogu. Medtem so se stvari v njeni
družini uredile; vrnila se je domov, da bi bila blagoslov svojemu bratu, svoji
sestri in dragim starim staršem ter Božjemu kraljestvu. To je ista Milost
ozdravljenja, ki je pritekla iz Jezusovih ljubečih rok in nebeškega Duha.
Sprašujem se, ko je Gospod Jezus Kristus šel po avtocesti,
ko je hodil iz Betanije v Jeruzalem, ali ni bilo ozračje živo, prežeto s
čudovito svetlobo Njegove Božje prisotnosti in blagoslova. In niti malo ne
dvomim, da ko je nekdo hodil po tej poti po Jezusovem prehodu in je vdihnil
zrak, ki ga je dihal Jezus, da je začutil Božje življenje, ki se je izlilo iz Njegove
osebe, in bil ozdravljen zaradi dejstva, da je bil Kristus tam. Ta ista
zdravilna milost je prežemala ozračje okoli dragega starega Petra, tako da so
bili bolni ozdravljeni tako daleč od njega, kot je segala njegova senca.
To je moj ideal krščanskega srca, krščanskega življenja,
krščanske cerkve ali krščanske službe.
Moja duša si po Božji milosti želi, da bi skozi te stare
zidove iz opeke stekla tista čudovita Kristusovo izžarevanje po starem Chicagu,
ki bo odkrila bolezen v vsakem delu mesta in ozdravila dušo in telo. Da bi ta
milost prinesla v srce človeka, osvobojenega moči greha, življenje, združeno z
Bogom, zavest svete enosti z našim Bo0gom Očetom po Jezusu Kristusu. Odkupna
daritev je pobotana v telesu, dušah in duhu s Kristusom, tako v odrešenju po
njem kot v službi zanj.
Kako blagoslovljeno je, ko občasno stopimo nenadoma v
navzočnost nekoga, ki je bogat z lučjo in življenjem Boga. Ko izstopamo iz
življenjskih neviht, ko prihajamo iz nemira, prehajamo v navzočnost srca, tisti
balzam in sladkost, ki nakazujeta Božjo navzočnost, in nad naše življenje
puščamo božanski vpliv, ki nam daje počitek uma, počitek srca in sončno dušo,
od Boga osvetljeno življenje, takoj pride do tišine v Bogu.
Obstaja Božja milost, ki gre pod človeško dušo, ki z
blagoslovljenim darom Duha za vedno dvigne iz življenja sence in temo, ki jo je
prinesel greh, in odvzame rjo, ki je prišla na človeško dušo, in z Božjo
milostjo omogoči, da človekovo srce razume blaženi dotik Božjega Sina, ki daje
večno življenje. Blagoslovljeno bodi Njegovo ime.
»Spodaj v človeškem srcu, zdrobljen od skušnjavca,
ležijo zakopani občutki, ki jih lahko milost obnovi.
Dotaknilo se jih je ljubeče srce, prebudila jih je
prijaznost,
akordi, ki so bili pretrgani, bodo znova zavibrirali.«
O da, ljubljeni, obstaja Božja milost, ki je pod življenjem
in povzdigne človeško naravo v čudovito svetost in nebeški stik, v zavest
čistosti, spoznanje moči, blagoslovljeno bodi Njegovo ime za vedno.
Nekega jutra je ženska poklicala klic v sili v imenu svojega
moža. Odzvali smo se še nekateri drugi ministri in jaz. Moškega smo našli v
deliriju tremensu, ko je ženo prosil za samo malo več viskija in dajal običajne
obljube, ki jih da nor človek. Pokleknili smo k njegovi postelji, položili roke
nanj, dvignili svoja srca v ljubezni in veri k Bogu. »Milost, ki prinaša
odrešitev,« se je pojavila, spustila v dušo tega človeka in v petih minutah so
njegove bolečine izginile, prekletstvo je odšlo in nikoli več si ni želel
viskija. Kasneje me je obiskal v Portlandu v Oregonu, me prijel za roke in
izlil svoje solze in ljubezen do Boga, pripovedoval o svojem uspehu v življenju
in ostalo čudovito zgodbo. Gospod ni bil ne v ciklonu, ne v ognju, ne v
potresu. Zdaj je kot takrat v tihem, tihem glasu in zdravilnem dotiku Božanske
nežnosti.
Vsaka duša bi morala imeti svoj stik z Bogom. Če ta dotik še
ni bil resničen v tvojem srcu, lahko postane resničen. Blagoslovi Boga!
Gospa Graham je umirala zaradi pljučnice. Ko sem vstopil v
njen dom, me je srečal brat Fogwill, ki je prihajal ven. Rekel je: »John,
prepozen si. Odšla je.« Božji plameni so preplavili moje srce in čeprav ni
dihala triindvajset minut, sta nanjo prišla dih in Kristusova moč in po tem je nadaljevala
svojo službo za Boga in človeka.
Ljubljeni, krščansko življenje je veličastna vrata v Boga,
skozi Jezusa Kristusa, v najbolj božanske skrivnosti, ki si jih je človeška
duša kadarkoli želela doseči. In blagoslovi njegovo ime. Ti in jaz imava nocoj
privilegij vstopiti skozi ta vrata in ga spoznati, »spoznati ga, je večno
življenje«.
Nekaj dni
nazaj so naju z dr. McInturffom poklicali k postelji ženske, ki je umirala. Bila je zmedena. Bil je nezavestna in
nato v smrtni komi. Njena medicinska sestra nam je povedala, da že nekaj dni ni mogla govoriti, slišati ali videti. Pokleknili smo,
molili in odšli z občutkom, da je Bog tam, čeprav nismo mogli zaznati nobenega
delovanja v ženinem telesu,
kolikor smo lahko vidno ali slišno ugotovili. Odšli smo z zavestjo, da je bila naša molitev uslišana
in da je bilo delo opravljeno.
Tedni so minili, o stanju ženske pa ni bilo nobenega
poročila, dokler ni končno nekega dne v pisarno vstopila tašča ženske, da bi
povedala, kako čudovito jo je Bog ozdravil in osvobodil. Kasneje je gospa, ki
je bila ozdravljena sama vstopila in pol ure pripovedovala o čudovitem
notranjem delovanju Duha, ki je vstopil v njeno življenje, čeprav smo molili,
ne da bi videli kakršno koli spremembo po tem.
Rekla je: »Brat, ko si pokleknil ob moji postelji, sem se
zavedla, da je nekdo tam. Vedela sem le, da je bil zvok glasov drugačen od
drugih. Nato si mi dal roke na glavo in nekaj se je začelo premikati skozi moje
možgane; grozno mučenje je postopoma popustilo. Čez nekaj časa sem postala
mirna in tiha v svoji duši. Nato mi je začel govoriti glas o mojem Gospodu in
Odrešeniku Jezusu Kristusu. Rekel mi je, naj imam vero v Boga in rekel, da bi
morala priti iz tega stanja in biti blagoslov za moj dom in moža. Zdaj sem vam
prišla povedati, da je bila vaša molitev uslišana.« Nikoli nismo govorili o
milosti odrešenja, toda živa navzočnost Duha je prišla k njej in ji dala vedeti
o »Božji milosti, ki prinaša odrešenje«.
Svet potrebuje spoznanje o Kristusovi poti odrešenja in
ozdravljenja. Celotna tema o njegovi aktualnosti je v srcih ljudi močno
zamegljena. Obstaja velika potreba po čudoviti razjasnitvi duhovnega ozračja,
da bi lahko njegova moč postala učinkovita pri tistih, ki svoja srca obračajo
tja. To je torej del binkoštnega poslanstva. Ne le razglašati Kristusa za
Odrešenika in Zdravitelja, ampak ga razodevati z Božjo milostjo v vsakdanjem
življenju, skozi od Boga maziljena življenja in roke, da bi nosil to blagoslovljeno
Božjo milost in jo posredoval komur koli.
Položi roke na bolne, vernik; Jezus Kristus je to zapovedal
in »ozdraveli bodo«. Molim, da bo na vaše duše prišla Božja navzočnost po
Kristusu, ki bo poskrbela, da se boste spoznali kot služabnik Gospoda in
Odrešenika, s poslanstvom od Boga, in da boste v Njegovem imenu tudi vi, moj
brat in sestra, šli naprej, da boste ponesli to luč in moč komur koli.
Mladenič, ki je umiral zaradi zaužitja strupene snovi, je
prišel v naše sobe za zdravljenje in rekel: »Nisem kristjan. Vera me ne zanima.
Slišal sem, da ljudje tukaj zdravijo. Umiram in nimam upanja. Povejte mi, kar
imate za povedati, v najkrajših možnih besedah.«
Odgovoril sem: »Mladenič, Bog te lahko reši. Lahko te
ozdravi. Pripravljen je to storiti takoj zdaj.« Odgovoril je: »Nimam nobene
vere.« Rekel sem: »Ampak jaz sem Božji otrok, sem Božji sin in imam vero.« In
brez odlašanja sem nadaljeval z molitvijo.
Ta človek je bil ozdravljen. Njegova sestra se je
spreobrnila in ozdravela, drugi člani družine pa so bili rešeni. Prejel sem
sporočilo o Božjem gibanju v skupnosti, kamor so vstopili, kjer ducat ljudi
zdaj išče Boga za odrešitev.
https://healingrooms.com/about/johnGLake/?document=138
Ni komentarjev:
Objavite komentar