Zmaga nad
depresijo skozi vero
Michael H. Yeager
V otroštvu
mojega duhovnega potovanja se je v meni prižgala božanska iskra, ki je
spodbudila spomin Božje besede. Kot tekoča reka so se skozi mene razvrstili Duhovni
darovi spoznanja, modrosti, prerokbe, jezikov in interpretacije. Kakorkoli, iz
moje preteklosti se je nagibala nad menoj senca - ekstremna depresija in
samopomilovanje, ki sta se me skušala ponovno oprijeti. Ta senca mi je nenehno
škripala za petami in grozila, da me bo povlekla nazaj v svoje roke.
Nekega
zgodnjega jutra, utrujen od tega neusmiljenega boja, sem se odločil izzvati
grozeči oblak depresije. Moje orožje po izbiri je bila moja Biblija - ni bila
uporabljena nespoštljivo, zagotavljam vam, ampak kot simbol vere. Položil sem
jo na tla in se fizično postavil na Božjo besedo. S trdnostjo vere pod nogami
sem se soočil z depresijo in oznanil: »V imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta odslej zavračam, da bi me prevladala
čustva ali občutki. Naj Božja beseda zveni resnično, vse ostalo pa naj pade v
senco neresnice.«
Od tistega
ključnega trenutka leta 1977 do današnjega dne, sem užival v veličastni zmagi,
ki mi jo je podaril Bog. Depresijo sem premagal tako, da sem stopil na svojo
Biblijo, in od takrat naprej zmagovito korakam tudi skozi najbolj težke čase.
Priznam, depresija se še vedno poskuša prikrasti nazaj, vendar jo vsakič z vero
poteptam pod noge. Ne smemo zgolj poslušati Božje besede, temveč jo aktivno
živeti!
Živeti po
veri, ne po čustvih: Božanska lekcija odpornosti
Kmalu po tem,
ko sem svoje srce predal Jezusu, je njegova silovita prisotnost napolnila moje
življenje. Skoraj dva meseca sem užival v njegovi otipljivi prisotnosti, ki jo
je poživljala moč Njegovega duha.
Nekega jutra
pa sem se zbudil v srhljivo praznino, prav tam, kjer je nekoč bila prisotnost
Boga. Zmeden in tesnoben sem preiskala svoje srce glede morebitnega odstopanja
od Njegove volje. Po dolgem preiskovanju duše, nisem našel nobenih dejanj ali
namenov, ki bi lahko prizadeli Očeta, Sina ali Svetega Duha.
Kljub občutkom
zapuščenosti sem se odločil ostati neomajen v svoji duhovni praksi. Nadaljeval
sem z molitvijo, branjem svoje Biblije, širjenjem evangelija in izpolnjevanjem
Božje volje.
To obdobje Božanske
odsotnosti je trajalo dva na videz neskončna tedna. Vsak dan sem klicala Boga,
dvomil v svoje napake, a nikoli nisem omahovala pri svojih duhovnih dolžnostih.
Nasprotno, okrepil sem svoje iskanje Boga, odločil sem se, da bom zdržal, ne
glede na svoja čustva in občutke.
Nekega dne,
med rutinsko molitvijo, me je Božja prisotnost preplavila kot mogočen plimni
val. Prežet od veselja, sem se smejal, jokal in se veselil. Ko sem se ponovno
zbral, sem vprašal Gospoda: »Kje si bil?« S svojim
ljubečim glasom je odgovoril: »Nikoli te nisem zapustil.« Osupel sem odgovoril, »Ampak, tvoja prisotnost je bila
odsotna!« Božji glas je
odmeval v mojem srcu, »Želel sem, da
se naučiš živeti iz vere in ne po svojih čustvih in občutkih.«
In tako sem se
naučil najdragocenejše lekcije svojega duhovnega potovanja: občutki so
minljivi, vera pa je večna.
Ne glede na
izzive, s katerimi se soočamo, ali čustva, s katerimi se spopadamo, Božja
beseda ostaja naš stalni vir moči in upanja. Kot nas uči Rimljanom 10:17: »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi
besedi.«
Stojmo trdno v
svoji veri in naj nas njegova beseda vodi do zmage. Hodim po poti vere:
Božanski ščit
proti obupu
Vse od tiste Božanske
lekcije je moje potovanje zakoreninjeno v dosledni veri, neizprosnem verovanju
v Božjo besedo. Depresija kot premagan sovražnik še vedno poskuša uprizoriti
vrnitev, vendar vsakič, ko dvigne glavo, stojim pokončno, utrjen z mojo vero.
Zavračam, da bi me prepričali njeni triki ali iluzije, namesto tega sem se
odločil zaupati v resnico Božje besede.
Tolažbo in moč
najdem v Svetem pismu, kot so Rimljani 8:28: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč
njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.« Ta verz me nenehno opominja, da je vse, kar doživljamo, vključno s
preizkušnjami in stiskami, del velike Božje zasnove za naše življenje.
V času teme in
obupa se obračam na Psalm 34:19: »Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega
srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« Ta odlomek mi zagotavlja neomajno
Božjo prisotnost, zlasti kadar se borim z občutki žalosti ali obupa.
Živeti po
čustvih ali po veri: Izbira za narediti
Najpomembnejša
lekcija, ki sem se je naučil na svojem duhovnem potovanju, je moč izbire.
Odločil sem se živeti po veri, ne po čustvih. To je izbira, ki jo naredim vsak
dan, obveza, ki jo vsako jutro obnovim. To je odločitev, ki je spremenila moje
življenje, in me vodi stran od senc depresije v svetlobo Božje ljubezni.
V vsakodnevnih
molitvah se spomnim Hebrejcev 11:1: »Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih
ne vidimo.« Ta verz je
postal moja vodnica, spodbuja me, da zaupam Božjim obljubam, tudi ko jih
fizično ne morem videti v svojem življenju.
V tistih
trenutkih, ko se počutim šibko, se obrnem na Filipljane 4:13: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« Ta odlomek me spominja na
brezmejno moč in pogum, ki ju posedujem po Kristusu.
Ja, bili so
časi, ko me je zamikalo, da bi se prepustil svojim občutkom. Ampak vsakič sem
se odločil, da bom trdno stal v svoji veri. Vsakič sem se odločil verjeti v
Božjo besedo. Vsakič sem se odločil, da bo Božja resnica moja luč za vodilo.
To je moje
pričevanje, moja zmaga nad depresijo. Zmaga, ki ni bila dosežena s potlačenjem
občutkov ali ignoriranjem čustev, temveč z izbiro življenja po veri. Zmaga, ki
je bila možna zaradi moči Božje besede. Zmaga, ki je lahko tudi tvoja, če se
odločiš živeti po veri in ne po občutkih. Zaupajte v Božjo besedo, kajti ta je
svetilka našim nogam in luč na naši stezi. (Psalmi 119:105).
Ni komentarjev:
Objavite komentar