Michael H. Yeager - POTOVANJE V VERI IN OZDRAVLJENJE

 

Potovanje v veri in ozdravljenje

 

Michael H. Yeager

 

 

Tam sem bil, podoben Mojzesu, na videz obdan z nepremostljivimi ovirami. V Mojzesovi zgodbi, ki jo najdemo v Exodusu 14, so bili Izraelci zajeti v precep med Rdečim morjem in Egipčani. Podobno kot Mojzes sem spraševal Boga: »Kaj naj storimo v tako grozljivih okoliščinah?«

Bog se je Mojzesu odzval s preprostim, a globokim vprašanjem: »Kaj je v tvoji roki?« (2 Mz 4:2). Mojzes je držal palico, Božjo besedo, dvorezni meč Duha, simbol Božje oblasti. To srečanje me je zelo nagovorilo, osvetlilo Božanski potencial, ki leži speč v mojih rokah. Spoznal sem, da je ozdravljenje moje, čeprav sem bila odrešen komaj mesec dni.

Razmislite o posesivni odločnosti, ki jo otroci razkazujejo nad svojimi igračami. Morda ste bili priča bratom in sestram, ki so bili zaprti v silovitem vlečenju v zaradi na videz nepomembne igrače. Pa vendar se borijo z zobmi in nohti, kar odmeva z refrenom: »Moja je!« in to večkrat. Ta silovita vztrajnost je tisto, kar potrebujemo, da ohranimo tisto, kar nam resnično pripada.

Apostol Pavel omeni ta borbeni duh, ko izjavi: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.« (2 Timotej 4:7). To je odmevalo z mano, ko sem se spomnil lastne bitke z generacijskim prekletstvom artritisa v družini.

Moja sestra je začela kazati simptome artritisa v poznih dvajsetih letih. Kmalu zatem sem začel čutiti, da so se v moje življenje prikradli isti simptomi. Ampak izbral sem drugačno pot. Takoj, ko so se simptomi pojavili, sem se upiral z neomajno deklaracijo, »Ti gnusni duh artritisa, ne moreš živeti v mojih členkih. Ne moreš živeti v mojih rokah v imenu Jezusa.« To sem ponovil vsakič, ko se je bolečina razplamtela, ko sem spomnil hudiča, da sem ozdravljen z Božjo milostjo. Verjamem v Božjo zdravilno moč in spodbujam vas, da tudi vi posvojite ta duh vere.

Vera se ne bori z ljudmi. Namesto tega se zaplete v hud dvoboj s hudičem in vsem, kar nasprotuje Božji volji.

Vsake toliko se bolečina poskuša prikrasti nazaj noter. Vendar odločno zavračam, da bi artritis vdrl v moje telo, Tempelj Svetega Duha, kot 1 Korinčanom 6:19 izjavlja: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi,« Želim, da razumeš tole: Ne napadam te; izzivam tvojo nevero. Podiram zidove poraza in šepetam, da svojih velikanov ne moreš premagati. Namesto tega oznanjam, da imaš vero, in da je »večji je tisti, ki je v tebi, kakor tisti, ki je na svetu« (1 Janez 4:4 KJV).

Želim, da zaupate v neomajne Božje resnice, ker Bog ne more lagati in nič mu ne more spodleteti. Vse negativne misli, ki nasprotujejo Bibliji, so samo laži iz peklenske jame. Moje poslanstvo je, da vas prepričam v to resnico, da se boste lahko osvobodili teh laži.

Morda misliš, da ne moreš premagati skrbi, sovraštva ali poželenja. Ampak to so laži. Hudič ovekoveči te laži, ker se boji trenutka, ko spoznaš, da jih lahko premagaš v imenu Jezusa.

Spomnite se besed apostola Pavla v Filipljanu 4:13 KJV, »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« S tem istim prepričanjem sem onemogočil artritis, ko se je skušal ukoreniniti v moje telo.

Moja ljubljena sestra se na žalost ni soočila s svojim artritisom. Poskušal sem jo prepričati, da se temu zoperstavi, vendar je bilo njeno trpljenje globoko zakoreninjeno. Njen glas je omahoval od bolečine, opisovala je bolezen. Do tridesetega leta je bila prežeta z bolečino, z njo je živela do odhoda, da bi bila pri petdesetih letih z Jezusom. Nekoč tipkarica, sposobna impresivnih 160 besed na minuto, so bili njeni zadnji dnevi preživeti s prsti ukrivljenimi kot kremplji, njeno telo pa je bilo pretreseno od bolečine. Njeno trpljenje mi je pripeljalo solze v oči. Čeprav se je njeno potovanje končalo v nebesih, je bilo tlakovano s trpljenjem.

Kljub bolečini, ki jo je pretrpela moja sestra, je bila grenka resnica, da se ti ni treba pozdraviti, da greš v nebesa. Ampak zakaj bi prenašali nepotrebno trpljenje, če lahko zahtevamo ozdravljenje, ki je upravičeno naše? Ključno je verjeti v moč in oblast Jezusa Kristusa, kot je obljubljeno v Svetem pismu. In s tem prepričanjem uveljavljamo svojo oblast in zahtevamo zmago nad našimi nadlogami, tako kot jo je Mojzes nad Rdečim morjem.

Verjeti ni pasivno dejanje; je dinamično, močno oznanjevanje vere. Ko stojiš na robu svojega Rdečega morja, se zaveš moči v svojih rokah, skozi vero v svojem srcu v Kristusa in moč Duha, ki živi v tebi. To je zgodba naše vere in našega ozdravljenja. To je zgodba o zmagi v soočenju s porazom, o zdravljenju v soočenju z boleznijo in o veri, ki premaga svet.

S tem znanjem stoj trdno, bori se dobro in pogumno izjavi: »Večji je tisti, ki je v meni, kot tisti, ki je na svetu.«

Zapomnite si, da vera ni značilnost peščice izbrancev; je v vsakem izmed nas, in čaka, da se prebudi in osvobodi. Če misliš, »preprosto nisem takšna oseba,« je vprašanje, zakaj. Zakaj nisi takšna oseba? Če gre za vprašanje vere, ti zagotavljam, da prebiva v tebi.

Bistvo vere je neomajno prepričanje, da Kristusova moč leži v vas, ki vas opolnomoči, da kljubujete vsemu, kar bi prišlo proti vam. Tako kot se lahko boriš za tisto, kar je tvoje, se lahko boriš proti tistemu, kar ti ne pripada, kot bolezen, skrb in obup.

Ta boj ni običajen; je sveti upor proti vsemu, kar nasprotuje Božji volji. Orodja za to bitko niso fizična, temveč duhovna. Biblija je vaše vodilo, vaša prepričanja so vaš oklep, vaše izjave o veri pa so vaše orožje.

Dejansko je vera lahko silovita, neusmiljena in celo kljubovalna, ko se postavi proti šepetom dvoma in strahu. Nikoli pa ne pozabite, da se ne vojskujemo proti ljudem, ampak sile, ki želijo ovirati Božjo voljo in našo vero.

Te bitke niso samotarske; ne bojujemo se sami. Stojimo združeni, tako s svojimi soverniki kot z Božjim Duhom, ki nas krepi. Ta enotnost nas opolnomoči, da se soočimo s svojimi velikani, da premagamo svoje ovire in da po Kristusu zahtevamo zmago, ki je naša.

V veliki shemi življenjskih bitk ne pozabite, da vera ni v zmagi ali porazu; gre za to, da se trdno soočimo s težavami in se spominjamo, kdo smo v Kristusu. Gre za to, da zmagujemo, ne v naši moči, ampak skozi Božjo moč.

Preuredimo svoj pogled in pogumno zaživimo svojo vero. Naše borbe niso namenjene temu, da nas zlomijo, ampak da nas oblikujejo. Zaradi Kristusove moči v nas smo močnejši od okoliščin.

Zato vas pozivam, da se ne predajte stiskam; namesto tega jim napovejte vojno. Imaš oblast, moč in pogum, da jih premagate zaradi Duha, ki živi v vas. Čas je, da zaživite svojo vero močno in pogumno, s tem pa manifestirate Kristusovo moč v svojem življenju.

Zapomnite si: »Otroci, vi ste od Boga in ste jih premagali, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.« (1 Janez 4:4). Sprejmi vero, ki je tvoja, in sprosti moč v sebi, da premagaš svoje nadloge, tako kot je Mojzes na Rdečem morju in kot sem jaz ob začetku artritisa.

Nadaljujmo to pot vere, korak za korakom, bitko za bitko, ki bo naša vera naše orožje in vodi nas Božja beseda. Nikoli ne pozabimo, da naš boj ni drug proti drugemu, ampak proti silam, ki se v našem življenju skušajo zoperstaviti Božji volji.

Ko potujete naprej, lahko to storite z neomajno vero in vztrajnim duhom, vedoč, da »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4:13). To je tvoje potovanje, tvoj boj in tvoja zmaga. Naj te vodi vera, tvoj pogum te opolnomoči in tvoja zmaga navdihuje tiste, ki pridejo za tabo.

Michael H. Yeager - ODKRIVANJE BOŽJE SVOBODE ONKRAJ NAŠIH PREIZKUŠENJ

 

Odkrivanje Božje svobode onkraj naših preizkušenj

Michael H. Yeager

 

 

V svetu polnem negotovosti, se mi je nekoč zdelo smešno, kako pogosto zaupamo svoje življenje navadnim smrtnikom, redko pa vsemogočnemu Bogu. Tukaj ne mislim le na zdravnike ali psihiatre, temveč na neštete načine, kako svoja bremena lahko prenašamo.

Vzemimo na primer finančne težave. Zadolžujemo se do kolen, ker smo sprejeli svetne rešitve. Zaprosili smo za vsako razpoložljivo posojilo, vihteli naše na-novo prispele kreditne kartice, kot čarobne palčke, prepričani, da prinašajo našo rešitev. Priznam, tudi jaz sem naredil to napako. Ko se nam dolg dvigne nad glavo, se obupno vprašamo: »Bog, kje si?« Bog pa odgovori: »Ves čas sem bil tukaj, a me nisi iskal.«

Istočasno dovolimo, da svetni vplivi krojijo življenje naših otrok, potem pa ostanemo zmedeni, ko zaidejo s prave poti. Ne moremo dojeti, zakaj so zapleteni v droge, ali zakaj so vpleteni v predporočne odnose. Ampak ko se govori o teh krutih realnostih, se nekateri odločijo, da odidejo. Želijo, da je njihova vera tolažilna, ne pa da se morajo soočati s stiskami.

»Bog te ima rad.« To je stavek, ki ga vsi radi slišimo. Predstavljajte si, kako se izražamo pri dojenčkih, »Očka te ima rad.« Pa vendar, ti otroci odrastejo. Če bomo še naprej uporabljali ta isti ton z našimi 15-letnimi sinovi in hčerami, ali nebi bilo tedaj nekaj hudo narobe? Z odraslimi se ne pogovarjaš kakor z dojenčki.

Žal je danes veliko pridiganja ravno takšnega – otroško govorjenje. Moramo dozoreti, da zgrabimo svoj duhovni oklep - svoje meče, ščite in čelade - in odkorakamo v vojno. Čaka nas duhovna vojna.

Okoli nas je svet, ljudje umirajo v svojih grehih, mi pa se moramo dvigniti iz svojih con udobja in se vključiti v boj. Ampak ta vojna se začne znotraj. Najprej se moramo soočiti z bitkami, ki divjajo v naših srcih.

Ne zamenjaj mojih besed; to ni pridiga, ki bi jo delil z drugimi. Je sporočilo, ki si ga morate pridigati. Morate priznati: »Jaz sem Božji tempelj.«

»Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?« (2 Korinčanom 3:16).Naj ta resnica iz nas navdihne aplavz Gospodu. Moj namen ni, da te omalovažujem ali prizadanem. Ne pravim, da sem brezhiben kristjan. Moj temelj je preprost: Bog ne more lagati.

Če opravičuješ grešen življenjski slog, nimam potrpljenja za takšne razprave. Bolj kot smo neposlušni, manj lahko Bog posega v naše življenje. Ne razumite napačno Božje milosti, kot krinko za neposlušnost. Njegova milost nam daje moč, da ubogamo Boga.

Ne hvalim se s tem, kaj lahko jaz, Mike Yeager, dosežem, ampak bolj s tem, kar On, naš Gospod, počne skozi mene. In zagotavljam vam, če lahko jaz živim v tem svetu, lahko tudi vi.

Kot Jezus, lahko tudi mi zmagamo. Zmagamo lahko v svojih preizkušnjah in odidemo svobodno. Jezus ni potreboval psihiatrov ali zdravil, ali zdravnikov. Lahko smo osvobojeni teh odvisnosti od svetne pomoči. Ni se zanašal na bančni sistem; lahko se osvobodimo finančnih vezi.

Janez 8:32 izjavlja: »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«

Skupaj odmevajmo to osvobajajočo obljubo: »Osvobojen sem!«

Kljub temu da sem trenutno priklenjen na finančni sistem, verjamem da me bo Bog osvobodil. Podobno, če ste vezani na zdravila ali se spopadate z boleznijo v svojem telesu, vedite, da vam je Božje ozdravljenje na voljo. Ne glede na to, kje se znajdemo v verigah, se nas Božja osvobodilna moč lahko dotakne kjerkoli in na katerem koli področju.

Vidiš, obstaja veliko oblik vezi, ki se ovijejo okoli našega življenja kot trta okoli starega drevesa. Postanemo prepleteni v svojih svetnih težavah, obkroženi s težavami ali finančnimi bremeni. Pa vendar je v vsakem izmed nas potencial za osvoboditev. Božja ljubezen, njegova milost in njegovo vodstvo so naši ključi za razbijanje teh verig.

Se spomnite besed apostola Pavla v Rimljanu 8:37? Napisal je: »Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.« Smo več kot osvajalci. Vsako oviro na svoji poti lahko premagamo, vendar ne s svojo močjo, temveč z Njegovo močjo, ki nas krepi.

To je naš klic k orožju, naše poslanstvo. Dodeljeni smo bili v boj ne samo z demoni v nas, ampak tudi s tistimi okoli nas. Z vsakim korakom k svobodi lahko pomagamo drugim, da najdejo njihovo svobodo.

Torej, naslednjič, ko se boste počutili zasužnjeni od svetnih nadlog, se spomnite: Pot do svobode se začne od znotraj. Začne se s tem, da priznamo svojo vezanost, nato pa se obrnemo k Bogu za odrešitev.

Bog naših grehov ne prekriva samo s svojo milostjo; daje nam moč, da se upremo in premagamo naše skušnjave. Mi smo Božji templji, napolnjeni z njegovim Duhom. To ni tolažilna uspavanka, da bi se počutili dobro, ampak bojni klic, da se dvignemo in ukrepamo.

Sprejmimo resnico, ki nas osvobaja. Gremo naprej po poti osvoboditve. Bodimo več kot osvajalci, ne samo zase, temveč tudi za tiste okoli nas, ki jih vežejo iste svetne verige.

Svoboda niso oddaljene sanje, ampak obljuba, ki se lahko izpolni z našo vero v Vsemogočnega Boga. Lahko si svoboden. Lahko smo svobodni. Z Bogom svoboda ni le možna, ampak tudi zagotovljena.

Zato še enkrat zavpij skupaj z mano: »Svoboden sem!«

Ja, prijatelji moji, z Bogom ob sebi smo lahko zares svobodni. Svoboda ni samo beseda, ni zgolj ideja, je Božanski dar, stanje bivanja, ki ga vsak od nas lahko doseže z vero in pogumom.

V Hebrejcih 11:1 je zapisano: »Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« Ta vera v Kristusa ima moč, da prinese globoke spremembe v našem življenju.

Ne pozabimo besed v 1 Janezu 5:4: »Kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera.«

Tako je prav. Skozi vero smo zmagovalci. Z vero lahko premagamo svet in njegova mnoga bremena. Mi smo Božji otroci in naša vera je naš ščit pred preizkušnjami življenja.

Na poti k osvoboditvi ne pozabimo, kje leži naša prava bitka. Efežanom 6:12 nas opominja: »Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih.«

Naša vojna ni proti ljudem okoli nas ali celo situacijam, s katerimi se soočamo; je proti duhovni temi, ki nas skuša zajeti. Ampak lepota te resnice je, da se nam ni potrebno boriti nam samim.

V tej bitki nismo sami. Bog je z nami in zagotovil nam je največje orožje: Svojo Besedo. Hebrejcem 4:12 potrjuje: »Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.«

Božja beseda je naše orožje, naša obramba in vodilo. Reže verige vezi, nas osvobaja in vodi proti zmagovitemu življenju.

Torej, oborožimo se z Njegovo Besedo in ne pozabite deliti tega osvobajajočega sporočila z drugimi. Ne bodimo zadovoljni s svojo lastno svobodo, temveč poskušajmo voditi druge k njihovi osvoboditvi. Sijati moramo kot svetilniki vere in upanja, in osvetliti temo okoli nas.

Ko potujemo skozi življenje, storimo to kot bojevniki, kot osvajalci. Nismo le tavajoče duše, ampak odločni vojaki v Gospodovi vojski. Z Njim kot našim vodnikom in njegovo besedo kot našim orožjem, lahko plujemo skozi življenjske izzive in se pojavimo zmagovalni.

Še enkrat vas pozivam, da zavpijete obljubo osvoboditve: »Osvobojen sem!«

Z Božjo milostjo lahko pobegnemo okovom sveta in stopimo po poti prave svobode. Lahko smo osvajalci. Lahko smo svobodni. In ko sprejemamo svojo svobodo, osvetljujmo pot drugim. Kajti v Božjem kraljestvu svoboda ni le osebna zmaga, ampak tudi skupno zmagoslavje.

Torej, vstanite, korakajte naprej in sprejmite pot osvoboditve. Božja obljuba svobode čaka. Lahko smo svobodni. Res smo lahko svobodni, skozi našo vero v Vsemogočnega Boga. Še zadnjič skupaj vzkliknimo: »Osvobojen sem!«

Nevenka - TI SKRBIŠ ZAME

TI SKRBIŠ ZAME!

 

 

 

Kako se je vse začelo?

Kako je nastala ta pesem in pričevanje, ki je sledilo temu?

 

 

Pred nekaj meseci torej, sem si zaradi držanja težkega lonca z vodo, v eni roki, medtem ko sem z drugo roko odpirala vrata, poškodovala mišico zgornjega dela leve roke - nadlakti. Bolečina je bila nekaj dni precej huda, ampak zaradi tega nisem šla k zdravnici, temveč sem molila k mojemu Nebeškemu Zdravniku.

7.3.2023, en dan pred mojim 72. rojstnim dnem, sem bila napotena v ordinacijo svoje osebne zdravnice, zaradi rutinskega preverjanja zdravstvenega stanja krvi, za kar sem bila napotena v laboratorij. Ob tem sem zdravnici povedala tudi za dogodek, ob katerem sem ob preveliki obremenitvi nadlakti leve roke, imela še vedno bolečine v mišicah tega predela. Zdravnica je reagirala precej panično. Takoj mi je napisala napotnico, za Ultrazvočni pregled mehkega tkiva v tem predelu roke, zaradi suma morebitnih strdkov v žilah te roke.

Ko sem po opravljenem odvzemu krvi odšla domov, sem šla v akcijo naročanja na UZ preiskavo in iskanja najprimernejšega zdravnika – ambulante, da bi lahko prišla v najkrajšem času na ta pregled, ker ga je zdravnica napisala pod ZELO HITRO.

Toda navkljub mojemu prizadevanju, da bi ga našla, mi ni uspelo. Vsi so bili prezasedeni. V SB Novo mesto so mi svetovali, naj grem na pregled v Ljubljano, v Trbovlje ali Celje, ali mogoče v Dolenjske ali Šmarješke toplice. Toda meni je bilo to popolnoma nesmiselno, saj imam SB Novo mesto par korakov stran od svojega doma.

Poleg tega sem imela globoko v sebi prepričanje, da je z mojimi žilami popolnoma vse v redu, in da se bodo mišice prej ali slej pozdravile, saj sem molila k Bogu za to.

Vseeno pa sem se še enkrat odločila poklicati v SB Novo mesto in oglasila se je prijazna medicinska sestra, ki je delala prav na oddelku, kjer izvajajo UZ preglede. Odgovorila mi je, da bo napotnico posredovala zdravniku in da bom dobila obvestilo domov.

Oddahnila sem si, saj sem vedela, da bo Gospod poskrbel zame na najboljši način.

Čez nekaj dni, kar kmalu za tem, 13. marca 2023, sem dobila iz UZ oddelka obvestilo, da sem pri njih uvrščena na čakalno vrsto. Ko sem to obvestilo odprla in ga držala v rokah, se je v meni vzbudila tako velika hvaležnost do Gospoda, ki vedno skrbi zame, da je iz mene v moči Duha, dobesedno izbruhnila pesem. Ker vem, da si je nebi mogla popolnoma zapomniti, sem kot po navadi takoj aktivirala video snemanje (brez slike, samo glas), na mobilnem telefonu in pesem v celoti posnela.

 

                       

 

Ta pesem niti pod razno nebi mogla nastati iz moje človeške moči, iz mojih čustev. Nikakor. To je bila pesem, ki je izvirala iz Duha v moji notranjosti, kakor pravi tudi Božja Beseda na enem mestu:

»Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode.« (Janez 7:38).

Ob petju pesmi me je prežemala nadnaravna radost in veselje, prepleteno s hvaležnostjo mojemu Bogu, ki vedno poskrbi za vse moje potrebe bolj, kot bi jaz pričakovala ali mislila, ali si želela.

Saj pravi Gospod v svoji Besedi: »Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.« (Izaija 55:8-9).

Do datuma, ko sem bila naročena, je minilo 67 dni. Veliko, bi človek rekel, glede na zdravniška oziroma svetna merila. Kajti če bi bila situacija res takšna, kakršno si je predstavljala moja zdravnica, – strdki v žilah, bi lahko v tem času ali doživela kap ali pa bi celo umrla.

Toda ne jaz, ki pripadam Bogu, živemu Bogu, s katerim imam osebni odnos skozi Sveto pismo, molitev in slavljenje, saj mu brezpogojno zaupam, da On skrbi zame bolj, kakor bi lahko skrbel ali poskrbel kateri koli človek, ali zdravnik. Jaz zaupam nebeškemu Zdravniku, Jezusu Kristusu iz Nazareta, ki je že pred dvema tisočletjema prevzel nase vse moje bolezni. Ali razumete? Vse moje in vaše bolezni.

V RESNICI JE NOSIL NAŠE BOLEZNI, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, PO NJEGOVIH RANAH SMO BILI OZDRAVLJENI. (Izaija 53:4-5).

Ali bi se lahko naslonila na še kaj bolj resničnega ali trdnega? Nikakor!     

»Zaupajte v Gospoda vekomaj, kajti samo Gospod Bog je večna skala.« (Izaija 26:4).

In potem je prišel tisti dolgo pričakovani datum, najprej preko mobilne aplikacije in potem v poštni nabiralnik – 17.05.2023.

In zato tebi polagam na dušo sledeče besede nadaljevanja mojega pričevanja, tebi, ki to bereš; kdorkoli si, ali ateist, ali vernik. Ali veš, da je velika razlika nekaj vedeti o Bogu, ali Boga poznati osebno. Ogromna razlika, ki lahko po eni strani vsebuje strah in nesigurnost in na drugi strani zaupanje v popolno oskrbo in pomoč iz strani vsemogočnega Boga, ki te pozna in  ljubi, ter je vsemogočen. Njemu ni nič nemogoče.

»Bogu namreč ni nič nemogoče.« (Luka 1:37).

Dejal je: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.« (Luka 18:27).

Toda Bog zahteva od nas tudi vero.        

Jezus mu je dejal: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« (Marko 9:23).

 Začuda, popolnoma nobenega strahu ni bilo v meni, le zaupanje v mojega Gospoda, ki vedno poskrbi zame. Res, če bi pregled pokazal zdravničin scenarij ali ne, vedno je On ob meni. Če živim ali umrem, ni me strah, ker vem kam grem po smrti.

»Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi.« (Rimljanom 14:8).

In danes, po UZ pregledu žil leve roke mi zdravnik pove: »Gospa, v vaših žilah ni nobenega strdka. Vidi se le sled poškodbe mišice.«

Aleluja!!!! Rekla sem jim, naj jih moj Gospod blagoslovi za to čudovito novico.

Res, Gospod me ne bo nikoli pustil na cedilu. Nikoli. Kajti jaz vem komu zaupam. On je živ in On me neizmerno ljubi (Tudi tebe, ki to bereš).

VREDEN JE VSEGA NAŠEGA ZAUPANJA!

Slava ti, Jezus!

Naj še dodam. Zaradi ene diagnoze, ki so mi jo dali zdravniki, bi morala vsak dan že dve leti jemati Aspirin 100, za redčenje krvi. Nikoli jih nisem niti začela jemati. Jaz moje žile in mojo kri predajam v Božjo oskrbo in On skrbi, da je tam vse v redu. In tudi je. Amen!

Naj bo to pričevanje le Bogu na slavo in čast!

 

Nevenka

Sveti Duh - KAKO LAHKO DELATE DELA, KI SO VEČJA KOT TA, KI SEM JIH DELAL JAZ, JEZUS

 

KAKO LAHKO DELATE VEČJA DELA KOT TA, 

KI SEM JIH DELAL JAZ, JEZUS

Torek 16.05.2023

Gospod mi je govoril o pomembnosti Božje Besede 

– Kako delati dela, ki so večja od teh, ki jih je delal On, Jezus.

 

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.« (Janezov evangelij 14:12).

 

 (Pred tem molitev v Duhu - Sporočilo Iz daru razlaganja jezikov).

Saj veš, moja ljubljena, da sem ti rekel, da ti lahko govorim kadarkoli, ko si pripravljena, da me poslušaš in da prisluhneš mojemu glasu. In sedaj vidim, da si pripravljena in da želiš slišati od Mene napotke, katere potrebuješ ti in katere potrebujejo tvoji bratje in sestre, da boste lahko hodili po pravi poti, da boste lahko učinkoviti, in da boste lahko delali večja dela kakor sem jih delal Jaz, ker sem šel k Očetu.

Kako lahko to storite? Kako lahko to storite? Le tako, da se družite z Menoj. Kajti ne morete delati večja dela, kakor sem jih delal Jaz, brez Mene. Potrebujete me. Kajti Jaz Sem tisti, ki delam ta dela v vas in skozi vas. Jaz Sem tisti, ki naredim stvari, Sebi na slavo in čast. In če hočete biti podobni Meni, potem morate vedeti, kaj pravi Moja Beseda o Meni, morate poznati Mojo Besedo, Moja Beseda mora biti del vas.

Moja Beseda mora biti v vas. Moja Beseda mora prihajati iz vas. Moja Beseda vas mora prepojiti. Kajti karkoli delate za Božje Kraljestvo, delate to iz Moje Besede. Kajti Jaz Sem ta živa Beseda, ki delam dela Svojega Očeta skozi vas.

In če hočete biti moji služabniki, učinkoviti, uspešni, zmagoviti, potem morate biti polni moje Besede. Izpolnjeni z mojo Besedo v Duhu.

Kajti Beseda, ki jo govorite, se potrjuje. Beseda, ki jo govorite se uresniči. Beseda, ki jo govorite, se udejanji, kajti Moja Beseda ima moč, Moja beseda je učinkovita in premaga vsako sovražnikovo nasprotovanje, in vsako oviro in trdnjavo sovražnika, ki bi želel preprečiti, da bi se uresničilo to, kar pravi Moja Beseda. Moja Beseda je Da in Amen in nihče je ne more preprečiti v njenem uresničenju, ker ima moč, da premaga vse, in da se udejanji in izkaže kot silno velika.

Moja Beseda proslavlja Mene. Jaz Sem vaš Bog. Jaz Sem vaš Kralj, jaz Sem vaš Gospod in Jaz Sem vaš Gospodar.

In če hočete delati večja dela, kakor sem jih delal Jaz, potem se poglobite globoko v Mojo Besedo, da bo postala del vas, da boste izpolnjeni z Njo in da bo vse, kar boste delali, narejeno v moči te Besede, Besede, ki je Jezus Kristus. Amen!

Nevenka po Svetem Duhu

Michael H. Yeager - DUHOVNA BITKA IN ZMAGA V IMENU JEZUSA KRISTUSA

Duhovna bitka in zmaga v imenu Jezusa Kristusa

Michael H. Yeager

 

 

Dragi bralec, če se spopadaš s kakršnimi koli stiskami, sem prepričan, da bo moje pričevanje odmevalo s tabo.

Smo sredi duhovne vojne, ne proti človeku, ampak proti demonskim silam. Pogosto nasprotnik udari takoj po tem, ko se globoko povežeš z Bogom ali srečaš božansko izkušnjo. To je bistvo krščanstva, kot je prikazano v Svetem pismu. Kot je Peter naročil, naj nas neizbežne ognjene preizkušnje ne presenetijo. Ne oblikuje nas tisto, kar nam življenje vrže, temveč to, kako se na to odzivamo.

Dovolite mi, da delim z vami osebno izkušnjo, ki se je razpletla sinoči. Skoraj leto dni se zbiramo v cerkvi vsak ponedeljek zvečer ob 19. uri. Združeni v molitvi kličemo k Bogu za globok premik Svetega Duha – nebeški izliv, duhovno prebujenje, božanski izliv.

Naša skupina je sestavljena iz treh do sedmih posameznikov, nismo vsi iz iste cerkve, ampak iz vseh delov Kristusovega telesa. Nocoj se nas je zbralo šest: pastor Garry Schaefer, Peter Yannotta, Alicia, pastor Ken, Kim Brookens in jaz. Naša molitev je bila globoko ganljiva. Zaključnih 15 do 20 minut (ali morda več, ker nisem pogledal na uro) je bilo preživetih v enodušni enotnosti in molitvi.

V tem času je bil duh molitve močan. Na vrhuncu je pastor Garry izročil božansko prerokbo, da se Bog pripravlja, da bo delal čudeže v svoji cerkvi, svojem telesu, svoji nevesti. Med odhodom iz svetišča smo si izmenjali srčne objeme.

Ob vrnitvi domov sem nadaljeval z delom na knjigi, projektu, ki mi ga je Gospod položil na srce. To je postala družinska šala, saj se mi zdi, da vedno pišem knjigo. Moja nenasitna želja po pisanju se je začela leta 2010, od takrat pa mi je Bog dovolil izdati preko 200 knjig.

Ko sem začel pisati svojo knjigo, se mi je nenadoma obrnil želodec. Vrtelo se je, renčalo in se zvijalo v meni. Takoj sem položil roke na trebuh in zapovedal stiski, naj odide v imenu Jezusa. Tukaj se mnogi kristjani omahujejo; ko sovražnik dvigne glavo, oklevajo, da bi se soočili z njim.

Morda se sprašujete, ali je vaš trud obrodil sadove, pastor Mike? S svetne perspektive, ne. Nelagodje se je samo še okrepilo. Kakšna je bila vaša reakcija, pastor Mike? Nisem hotel podleči ali popustiti. Vztrajal sem v svojem prizadevanju, da bi delal na svoji knjigi. Po eni uri se je nelagodje stopnjevalo, jaz pa sem bil prisiljen odhiteti v kopalnico. Bolečina je bila tako huda, da mi je šlo na bruhanje, a sem se upirala.

Se vam grafični detajli zdijo nepotrebni, pastor Mike? Nasprotno, nujno je razumeti globino duhovnega boja proti demonskim napadom.

Kaj ste storili potem, pastor Mike?

Bolečina je bila tako močna, da sem začel s pestjo tolči po trebuhu, in se večkrat skliceval na Jezusovo ime in oznanjal: »V imenu Jezusa sem ozdravljen. Oče, po Jezusovih ranah sem ozdravljen.«

Nato je bolečina začela popuščati in moje črevesje se je izpraznilo. Vrnil sem se k delu na svoji knjigi, le da me je zadel še en val neudobja, tokrat intenzivnejši, zaradi česar sem se počutil, da bom omedlel. Strah me je skušal prevzeti, a sem ga zavrnil. Tukaj mnogi omahujejo, objemajo strah, ko udari huda fizična bolezen. Pa vendar nam Bog ni dal duha strahu, temveč moči, ljubezni in zdrave pameti.

Spet sem morala hiteti v kopalnico, tokrat v istem nadstropju kot moja pisarna. Isto zaporedje se je razpletlo kot prej, vendar zdaj v drugi kopalnici. Po tej epizodi sem se še enkrat vrnil v svojo pisarno. Ko sem nadaljeval z delom na svoji knjigi, me je bolečina ponovno udarila s takšno intenzivnostjo, da nisem mogel, da ne bi zajokal.

Naredil sem pomišljaj za zgornjo kopalnico, tisto, ki se je nahajala ob najini spalnici. Naj poudarim, da delim te duhovne podrobnosti, za vašo duhovno rast, da se boste lahko naučili učinkovitega boja proti sovražniku. Tokrat sem se odločil, da zavzamem bolj silovito stališče proti hudiču. Na poti iz pisarne sem vzel svojo dnevno meditacijsko knjigo, polno stihov iz Svetega pisma, ki sem se jih učil na pamet in jih proklamiram že več kot štiri desetletja.

Sedel sem na 'prestolu', se boril, da bi ostala pri zavesti in ne bruhala, odprl svojo knjigo s Svetopisemskimi stihi iz Svetega pisma, in začel brati te stihe na glas, ter neposredno nagovarjal hudiča. Oznanil sem Božjo besedo in zapovedal svojemu telesu, naj se uskladi z njo. Svoje telo sem opomnil, da je tempelj Svetega Duha in da se mora odzvati na Božjo besedo, pri čemer sem tudi priznaval, da sem po Jezusovih ranah ozdravljen.

Čez nekaj časa je huda driska prenehala, čeprav se je moj trebuh še vedno počutil zavozlanega. V tistem trenutku me je premagala zaspanost. To je naravna reakcija po vpletenosti v duhovno bitko.

Velikokrat, po boju proti hudičevim napadom na moje telo ali ko pomagam drugim, sledi globok, miren spanec. Okrog 22h sem se splazil v posteljo in padel v globok spanec, med katerim sem imel Božanske sanje.

V sanjah sem se znašel v sobi, polni demonskih sil. Zlobni duhovi so me obkrožili in zmaga se mi je zdela izmikajoča. Nenadoma so se vrata odprla in na vratih je stal Peter Yannotta, ki je držal svetleč meč (v desni ali morda levi roki). Opazil je mojo zadrego in se mi približal, tako da je odgnal demonske sile stran. Za njim je pred vrati stala njegova žena Cheryl in vse opazovala.

Ko je Peter zamahnil s svojim mečem – Božjo besedo – nad demonskimi silami, so se razblinile v meglo. Te sanje so označevale našo skupno soodvisnost v boju s sovražnikom, Božji duh pa je bil nad Petrom, ko je vihtel Božjo besedo proti mojemu nasprotniku. Ko so bile vse demonske sile premagane, so se sanje končale.

Zdrsnila sem v še globlji spanec in se zbudila okoli 5 zjutraj, popolnoma osvobojen nadloge, ki je napadla moje telo. Bitka se je začela okoli 20.30 in trajala skoraj do 3.00 zjutraj - skoraj sedem ur. Se je splačalo boriti? Absolutno, saj sem se izkazal kot zmagovalec preko močnega imena in osebe Jezusa Kristusa.

Ta kar se mi je zgodilo ni osamljen dogodek; takšno je moje duhovno potovanje od leta 1975. Čeprav se okoliščine lahko razlikujejo, ostaja ena stalnica - Bog mi vedno podari zmago. Včasih je borba kratka, drugič se razteza dlje. Bili so primeri, ko sem moral tri leta vztrajati v veri, preden sem bil priča zmagi, kot je bilo v primeru kile, ki sem jo nekoč imel.

Ta kila se je poslabšala do skrajne sile. Zatekel sem se k sili, jo potiskal nazaj v trebuh, s prsti in ji ukazoval, naj se zaceli. Po približno treh letih, od takrat, ko sem jo imel, sem se je čez noč osvobodil. To je bilo pred 30 leti. Zaupanje v Kristusa, vera v Boga in Njegova beseda bo vedno prinesla zmago.

V Kristusovi ljubezni: Dr. Michael H Yeager

 

Evangelizacija - MOLITEV PREDAJE BOGU

 

Molitev predaje Bogu

 

Bog Oče, hvala Ti, da si dal Svojega edinorojenega Sina, Jezusa, da imam lahko večno življenje v Njem.

 

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3:16).

 

Tvoja Beseda pravi, da so vsi grešili in so brez Božje slave.

 

Saj so vsi grešili in so brez Božje slave. (Rim 3:23).

 

Priznavam, da sem grešil-a in da si ti, Jezus, edini posrednik med Bogom in ljudmi in edina spravna daritev za moje grehe.

 

Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. (1 Tim 2:5)

 

On je namreč spravna daritev za naše grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za ves svet. (1 Jn 2:2).

 

Jezus, prosim Te, odpusti mi moje grehe in me očisti s Svojo sveto krvjo.

 

Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. (Apd 2:38).

 

»Da jim odpreš oči, da bi se odvrnili od temè k luči in od satanove oblasti k Bogu in da bi po veri vame prejeli odpuščanje grehov in delež med posvečenimi.« (Apd 26:18).

 

Želim, da si Ti od danes naprej, moj osebni Odrešenik in Zveličar.

Želim, da si Ti od danes naprej Gospodar mojega življenja.

Vse kar sem in kar imam, predajam Tebi. Bodi moj Gospod.

Odpovedujem se vsem stvarem, ki sem jih delal-a do sedaj in so te žalostile.

Odpovedujem se vsem stvarem, ki so v moje življenje prinesle prekletstvo.

Odpovedujem se vsemu, kar mi je povzročilo žalost, bolečino, občutek zavrženosti in vsakemu strahu.

Odpovedujem se vsem lažnim bogovom, katerim sem nevede služil-a do sedaj.

Želim, da si ti moj edini Bog, edini, katerega bom ljubil-a in mu služil-a.

V molitvi in v vseh odločitvah se želim obračati samo k Tebi, k živemu Bogu (k Bogu Očetu po Jezusu Kristusu).

 

Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. vi torej molíte takóle:

 

Oče naš, ki si v nebesih,

posvečeno bodi tvoje ime.

Pridi tvoje kraljestvo.

Zgôdi se tvoja volja

kakor v nebesih tako na zemlji.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh;

in odpústi nam naše dolge,

kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;

in ne vpelji nas v skušnjavo,

temveč reši nas hudega.

Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Mt 6:5-15).

 

Prosim Te, odpusti mi in me osvobodi vsega, kar v meni ni od Tebe.

Osvobodi me od vsake demonske vezi.

Prosim te, ozdravi moje telo in vse, kar je v njem.

Ozdravi in osvobodi moj um in moje emocije.

Pomagaj mi, da svoj um uskladim s Tvojo Besedo.

Prosim te, osvobodi me, ozdravi me in odreši me.

Pridi s Svojim Svetim Duhom. Izpolni me. Krsti me.

 

To pa je rekel o Duhu, ki ga bodo prejeli tisti, kateri so sprejeli vero vanj. (Jn 7:39a).

 

»Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« (Apd 1:8).

 

Ko sta prispela tja, sta molila zanje, da bi prejeli Svetega Duha. (Apd 8:15).

 

»Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« (Apd 10:47)

 

»Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi mogli spoznati to, kar nam je Bog milostno podaril.« (1 Kor 2:12).

 

Naj se to zgodi zdaj, v imenu Jezusa, amen!

 

 

 

Michael.H. Yeager - ZMAGA NAD DEPRESIJO SKOZI VERO

 

Zmaga nad depresijo skozi vero

Michael H. Yeager

 

 

 

V otroštvu mojega duhovnega potovanja se je v meni prižgala božanska iskra, ki je spodbudila spomin Božje besede. Kot tekoča reka so se skozi mene razvrstili Duhovni darovi spoznanja, modrosti, prerokbe, jezikov in interpretacije. Kakorkoli, iz moje preteklosti se je nagibala nad menoj senca - ekstremna depresija in samopomilovanje, ki sta se me skušala ponovno oprijeti. Ta senca mi je nenehno škripala za petami in grozila, da me bo povlekla nazaj v svoje roke.

 

Nekega zgodnjega jutra, utrujen od tega neusmiljenega boja, sem se odločil izzvati grozeči oblak depresije. Moje orožje po izbiri je bila moja Biblija - ni bila uporabljena nespoštljivo, zagotavljam vam, ampak kot simbol vere. Položil sem jo na tla in se fizično postavil na Božjo besedo. S trdnostjo vere pod nogami sem se soočil z depresijo in oznanil: »V imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta odslej zavračam, da bi me prevladala čustva ali občutki. Naj Božja beseda zveni resnično, vse ostalo pa naj pade v senco neresnice.«

 

Od tistega ključnega trenutka leta 1977 do današnjega dne, sem užival v veličastni zmagi, ki mi jo je podaril Bog. Depresijo sem premagal tako, da sem stopil na svojo Biblijo, in od takrat naprej zmagovito korakam tudi skozi najbolj težke čase. Priznam, depresija se še vedno poskuša prikrasti nazaj, vendar jo vsakič z vero poteptam pod noge. Ne smemo zgolj poslušati Božje besede, temveč jo aktivno živeti!

 

Živeti po veri, ne po čustvih: Božanska lekcija odpornosti

 

Kmalu po tem, ko sem svoje srce predal Jezusu, je njegova silovita prisotnost napolnila moje življenje. Skoraj dva meseca sem užival v njegovi otipljivi prisotnosti, ki jo je poživljala moč Njegovega duha.

 

Nekega jutra pa sem se zbudil v srhljivo praznino, prav tam, kjer je nekoč bila prisotnost Boga. Zmeden in tesnoben sem preiskala svoje srce glede morebitnega odstopanja od Njegove volje. Po dolgem preiskovanju duše, nisem našel nobenih dejanj ali namenov, ki bi lahko prizadeli Očeta, Sina ali Svetega Duha.

 

Kljub občutkom zapuščenosti sem se odločil ostati neomajen v svoji duhovni praksi. Nadaljeval sem z molitvijo, branjem svoje Biblije, širjenjem evangelija in izpolnjevanjem Božje volje.

 

To obdobje Božanske odsotnosti je trajalo dva na videz neskončna tedna. Vsak dan sem klicala Boga, dvomil v svoje napake, a nikoli nisem omahovala pri svojih duhovnih dolžnostih. Nasprotno, okrepil sem svoje iskanje Boga, odločil sem se, da bom zdržal, ne glede na svoja čustva in občutke.

 

Nekega dne, med rutinsko molitvijo, me je Božja prisotnost preplavila kot mogočen plimni val. Prežet od veselja, sem se smejal, jokal in se veselil. Ko sem se ponovno zbral, sem vprašal Gospoda: »Kje si bil?« S svojim ljubečim glasom je odgovoril: »Nikoli te nisem zapustil.«  Osupel sem odgovoril, »Ampak, tvoja prisotnost je bila odsotna!« Božji glas je odmeval v mojem srcu, »Želel sem, da se naučiš živeti iz vere in ne po svojih čustvih in občutkih.«

In tako sem se naučil najdragocenejše lekcije svojega duhovnega potovanja: občutki so minljivi, vera pa je večna.

 

Ne glede na izzive, s katerimi se soočamo, ali čustva, s katerimi se spopadamo, Božja beseda ostaja naš stalni vir moči in upanja. Kot nas uči Rimljanom 10:17:  »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.«

 

Stojmo trdno v svoji veri in naj nas njegova beseda vodi do zmage. Hodim po poti vere:

 

Božanski ščit proti obupu

 

Vse od tiste Božanske lekcije je moje potovanje zakoreninjeno v dosledni veri, neizprosnem verovanju v Božjo besedo. Depresija kot premagan sovražnik še vedno poskuša uprizoriti vrnitev, vendar vsakič, ko dvigne glavo, stojim pokončno, utrjen z mojo vero. Zavračam, da bi me prepričali njeni triki ali iluzije, namesto tega sem se odločil zaupati v resnico Božje besede.

 

Tolažbo in moč najdem v Svetem pismu, kot so Rimljani 8:28: »Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.« Ta verz me nenehno opominja, da je vse, kar doživljamo, vključno s preizkušnjami in stiskami, del velike Božje zasnove za naše življenje.

 

V času teme in obupa se obračam na Psalm 34:19: »Blizu je Gospod tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« Ta odlomek mi zagotavlja neomajno Božjo prisotnost, zlasti kadar se borim z občutki žalosti ali obupa.

 

Živeti po čustvih ali po veri: Izbira za narediti

 

Najpomembnejša lekcija, ki sem se je naučil na svojem duhovnem potovanju, je moč izbire. Odločil sem se živeti po veri, ne po čustvih. To je izbira, ki jo naredim vsak dan, obveza, ki jo vsako jutro obnovim. To je odločitev, ki je spremenila moje življenje, in me vodi stran od senc depresije v svetlobo Božje ljubezni.

 

V vsakodnevnih molitvah se spomnim Hebrejcev 11:1: »Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« Ta verz je postal moja vodnica, spodbuja me, da zaupam Božjim obljubam, tudi ko jih fizično ne morem videti v svojem življenju.

 

V tistih trenutkih, ko se počutim šibko, se obrnem na Filipljane 4:13: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« Ta odlomek me spominja na brezmejno moč in pogum, ki ju posedujem po Kristusu.

 

Ja, bili so časi, ko me je zamikalo, da bi se prepustil svojim občutkom. Ampak vsakič sem se odločil, da bom trdno stal v svoji veri. Vsakič sem se odločil verjeti v Božjo besedo. Vsakič sem se odločil, da bo Božja resnica moja luč za vodilo.

 

To je moje pričevanje, moja zmaga nad depresijo. Zmaga, ki ni bila dosežena s potlačenjem občutkov ali ignoriranjem čustev, temveč z izbiro življenja po veri. Zmaga, ki je bila možna zaradi moči Božje besede. Zmaga, ki je lahko tudi tvoja, če se odločiš živeti po veri in ne po občutkih. Zaupajte v Božjo besedo, kajti ta je svetilka našim nogam in luč na naši stezi. (Psalmi 119:105).