PRIČEVANJA

1. apr. 2022

Sveto pismo - TEMELJ CERKVENE DENOMINACIJE - NA SKALI, ALI NA PESKU?

 TEMELJ CERKVENE DENOMINACIJE

-NA SKALI ALI NA PESKU?







Petra v Jordaniji


To je bil napisano kot odgovor g. Janezu, pobožnemu pripadniku RK (rimo-katoliku), ki je trdil, da je bila matična cerkev RK edina verodostojna cerkev, čeprav se ne strinja s tem, kar počne Vatikan, in vse ostalo je izgubljeno.

 

Še posebej ga je užalil bralec Richard, ki je komentiral njegove objave, ki so nasprotovali njegovemu stališču in izjavil, da Jezus ni prišel, da bi ustanovil novo religijo, ampak da bi imeli vsi neposreden dostop do Boga prek njega samega, ne da bi potrebovali versko institucijo kot posrednika.

 

Bil sem tretja oseba v pogovoru. Imena so bila spremenjena zaradi zaščite njihove identitete. To je bila moja zavrnitev:

 

»Janez, spoštujem te in tvoja vnema za vero je občudovanja vredna, vendar se ne morem strinjati s tvojim stališčem. Brez grobega jezika se moram strinjati z Richardom, da Kristus ni prišel, da bi ustanovil novo versko institucijo, da bi bil Njegov imenovani posrednik med Bogom in ljudmi, ampak vlada Njegove cerkve. 

Oblast je na njegovih ramah, (Izaija 9:5).

Tudi jaz sem bil vzgojen kot RK, vendar se po vestnem preučevanju svetih spisov nisem mogel več pokloniti Rimu. Danes sem torej katoličan, kar preprosto pomeni vesoljni, kot del vesoljne cerkve Jezusa Kristusa, vendar nisem več rimskokatoličan ali podrejen Rimu ali kateri koli od njegovih dogem.

 

Zdaj sem rojen od zgoraj in iz vode, besede in duha v skladu z Jezusovimi zapovedmi v Janezu 3:3 in 3:5 ter njegovimi predpogoji, da lahko vidim in vstopim v kraljestvo.

 

Ko sem preučeval Sveto pismo, sem se moral vedno znova spraševati, kaj tehta več, doktrina RC in njihova izročila ali Sveto pismo? Ni bilo pametno, da sem se odločil za slednje in sčasoma odkril toliko nasprotij s Svetim pismom in celo proti njim, da sem končno prišel do zaključka, da moram »izstopiti iz nje,« (Razodetje 18:4 in Jeremija 51:45) in sem. Nikoli nisem obžaloval te odločitve in to je bil začetek dolge poti do mesta, kjer sem danes. Zdaj sem Božji sin, kot potrjuje Janez v svojem pismu (1 Jn 3,2). Tukaj je le nekaj predmetov iz mojih obsežnih študij:

 

V nasprotju s tem, kar verjamejo RK, Jezus Petra ni postavil za vodjo svoje nove cerkve. Petra je poimenoval »Petros«, kar pomeni kamen ali majhna skala, in razodetje, ki ga je Peter izpovedoval, imenoval »petra«, kar pomeni veliko nepremično skalo, kar je pomenilo Petrovo razodetje. Ker sta to dve različni besedi z ločenim pomenom, je bil tudi Jezusov pomen v njegovi posebni uporabi vsake od njih, kot je bil Matej, ki je bil tam kot očividec, ko je izbral te posebne grške besede za svoj evangelij, ki jih je sam slišal v živo. Jezusa v aramejščini in jih zapisal v grščini.

 

In tudi tebi pravim, da si Peter [grško: Petros] , in na tej skali [grško: petra] bom zgradil svojo cerkev; in vrata pekla ga ne bodo premagala.  Matej 16:18

 

Jezus je preprosto uporabljal besedno igro s Petrovim imenom, saj je njegovo ime pomenilo skalo, njegovo razodetje pa skala resnice.

 

V izvirnem besedilu Grk petri celo dodaja določen člen "the". Tako dobesedno prevedeno bi bilo: » Ti si mala skala in na tej veliki skali bom zgradil svojo vlado (ecclesia).

 

To je bil Jezusov odgovor Petru, potem ko ga je vprašal: »Kdo praviš, da sem? « in je rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga. na kar je Jezus odgovoril, da » …meso in kri ti [to] nista razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. »Na tej skali razodete resnice, da je bil Jezus Kristus, Sin živega Boga, je Jezus jasno rekel: » In na tej skali [petra in ne petros] bom zgradil svojo cerkev.

 

Kako bi lahko Jezus zgradil svojo cerkev, večno Kristusovo vlado, na človeku iz mesa in krvi, ko je jasno povedal, da te resnice ni razodelo meso in kri, ampak njegov Oče, ki je v nebesih? To je bil isti apostol, ki ga le nekaj verzov pozneje Jezus imenuje Satan, ker ga je užalostil glede Božjih stvari, ker je govoril po človeško.

 

22 Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« 23 On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« Matej 16:22-23

 

Institucija RK pa trdi, da je Jezus svojo cerkev zgradil na človeku Petru in ne na razodeti resnici, da je Jezus maziljeni Mesija in Sin živega Boga. Trdijo, da imata Peter (Petros) in Kefa (Peter v aramejščini) enak pomen skale in da je le Peter dobil ključe kraljestva. 

 

To ni res, ker je Jezus govoril vsem svojim apostolom in vsakemu verniku so bili dani enaki ključi, ki imajo moč razvezati in zavezati (Matej 18:18) in opravljati ista dela, kot jih je storil Jezus (Janez 14:12). in še večja dela. To se imenuje duhovništvo vernikov (1. Petrovo 2:5,9). Učencem je bilo posebej naročeno, naj učijo vse narode, naj upoštevajo vse, kar jim je zapovedal (Matej 28:18-20).

 

In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva: in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih: in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.   Matej 16:19

 

Da, Peter je moral biti pomemben del Jezusove cerkve kot apostol in celo starešina, vsekakor pa ne njen vodja kot papež. Kristus je izključno glava svoje lastne cerkve in nihče drug in mi, verniki, smo njegovi duhovniki. 

 

Peter naj bi bil majhna skala v celotni konfiguraciji in del celote, medtem ko je Kristus in vedno bo, temeljni kamen te skale razodetja, za katero je Peter sam priznal, da je Jezus Kristus, Sin živega Boga.

 

Jezus nikoli ni rekel: »Imenujem te za poglavarja svoje cerkve«, kar je le neutemeljena in napačna predpostavka RK. Izrecno je rekel: "Zgradil bom svojo cerkev ". Ni rekel, da bo Peter zgradil svojo cerkev (vlado) kot njen vodja, ampak da bo zgradil svojo cerkev na skali razodetja, ki je bila dana Petru, da je Kristus, sin živega Boga. Samo Jezus je skala in naše odrešenje.

Samo on je moja skala in moja rešitev: on je moja obramba; ne bom ganjen. (Psalm 62:6)

 

Zaključek: "vlada bo na njegovih ramenih ...", Jezusova ramena kot nepremična skala in ne na Petrovih ramenih (Iz 9,6).

 

Še bolj presenetljivo je, zakaj bi Petra sploh razglasili za poglavarja cerkve in prvega papeža, saj ni nikoli potoval v Rim. Tja je potoval Pavel. Ni stiha ni v Svetem pismu, ali niti ene zgodovinske anekdote, ki bi Petra umestila v Rim. Kdor koli je pokopan v Petrovem grobu v Rimu, to nikakor ne more biti Peter, saj nikoli ni stopil v Rim. Eden najbolj neprijetnih trenutkov za RK cerkev je bil potem, ko so odkrili, da so kosti, ki so jih izkopali iz Petrovega groba pod glavno kupolo vatikanske bazilike in jih uradno razglasili za kosti svetega Petra. Ko so jih znanstveniki preiskali, se je izkazalo, da so bile to kosti ženske.

 

Peter v svojih lastnih pismih, napisanih okoli leta 60 našega štetja iz Babilona in ne iz Rima, se imenuje samo apostol Jezusa Kristusa in ne vodja katerekoli cerkve in zagotovo ne papež (1. Petrovo 1:1). Naslov papež pomeni oče. Peter ne bi nikoli kršil Jezusove zapovedi s tem, da bi se imenoval oče Jezusove cerkve.

 

Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. (Matej 23:9)

Peter je bil apostol Judov, medtem ko je bil Pavel apostol poganov, kot potrjuje beseda v Galačanom 2:7. Ironično je, da je Peter začel kot apostol prvega spreobrnjenca iz poganov Kornelija, nato pa je postal apostol Judov, zaradi česar mu je Pavel nasprotoval zaradi hinavščine, ko se je zbiral s pogani, dokler judovski verniki niso prišli v mesto in se nato bal njihove možne kritike, in se je namesto tega pobratil le z njimi, medtem ko je ignoriral poganske vernike (Galačanom 2:11).

 

Peter je umrl v Jeruzalemu in bil tam pokopan, njegove kosti pa so odkrili v kostnici (kamniti škatli s kostmi) na krščanskem pokopališču z njegovim imenom Simon Bar Jona, ki je lepo napisano v aramejščini. Odkrili so jo tik ob drugih kostnicah njegovih sodobnikov na istem pokopališču v Jeruzalemu, vključno s kostnico Marije, Jezusove matere.  

 

O tem si lahko podrobno preberete v odlični disertaciji F. Paula Petersona z naslovom Petrov grob, nedavno odkrit v Jeruzalemu.

 

Toliko o nauku o Marijinem brezmadežnem vnebovzetju. Ni bila brezmadežna, saj je »svojega moža Jožefa spoznala (bila kot žena z možem), šele po Jezusovem rojstvu", kar pomeni, da je svojega moža spoznala po Jezusovem rojstvu, ko je imela še 4 sinove Jakoba, Jožefa, Judo in Simona ter vsaj 3 ali več hčerk. 

 

Apostol Jakob, ki je napisal Jakobovo pismo, je bil eden izmed njih in Jezusov polbrat, po materi). Nauk RK je zelo odločen, da je Marija ostala brezmadežna devica in nikoli v življenju ni imela odnosov z Jožefom in ni umrla, ampak se je povzpela v nebesa na enak način kot Jezus po svojem vstajenju. Seveda v Svetem pismo o tem ne piše nič. Ni stiha, ki bi to potrdil. 

 

No, če je Jožef že razmišljal o tem, da bi jo odpustil (se od nje ločil), potem ko je izvedel, da je noseča, koliko več bi se ločil od nje, če bi zavrnila odnose z njim do konca življenja? Kot večina doktrin RK, to preprosto ni naravno in popolnoma nelogično ter popolnoma v nasprotju z Mojzesovim zakonom in vsem Svetim pismom. 

 

Celo Judje, ki so zanikali Jezusovo božanstvo in iskali vsako možno priložnost, da bi ga diskreditirali, so prepoznali vse Marijine otroke in o njih javno pričali po imenu (Mr 6:3). 

 

Marija tudi nikoli ni bila, niti ni, ali bi lahko bila, Božja mati, kot trdijo (Zdrava Marija, Božja mati,…), ampak le naravna mati Jezusa kot človekovega sina in ne kot Božjega sina. Seme Svetega Duha je bilo božansko, toda Marijino jajčece ni bilo, ampak je bilo iz grešnega mesa. Jezusova kri je imela 23 kromosomov njegove naravne matere, vendar le en moški kromosom od njegovega očeta (glej Odkritje skrinje zaveze Rona Wyatta in število kromosomov v vzorcu 'krvi' ). 

 

Bog nima ne matere ne žene in Marija zagotovo ni bila njegova žena. Tudi v navdihnjeni Marijini pesmi, imenovani Magnificat, citirani v Luku 1:46–55, Marija sama priznava, da je grešnica, ki potrebuje Odrešenika. 

 

In moj duh se je veselil v Bogu, mojem Odrešeniku.   (Luka 1:47).

 

Če bi bila Marija res Božja mati in »brezmadežna«, bi bila brezgrešna in ne bi potrebovala odrešenika. In kot grešnica, ki sama potrebuje odrešenika, nikakor ne more biti »posrednica« med človekom in Jezusom. Koliko rimo-katoličanov je zavedenih, da dejansko molijo k »Blaženi Materi«, k posamezniku, ki ne obstaja, namesto neposredno k Jezusu, Božjemu Sinu? Koliko rimo-katoličanov se dejansko uči in spodbuja k molitvi k mrtvim »svetnikom« ali kamnitim kipom brez življenja? 

 

Bog pa pravi, naj nimamo drugega Boga poleg Njega. (2 Mojzesova 20:3). Bog nam je prepovedano moliti kogar koli razen Boga Očeta, Jezusa Sina in Svetega Duha, kajti vse, kar je drugega, je malikovanje, ki je v nasprotju s 1. in 2. zapovedjo, da nimamo drugih bogov ali da naredimo klesane podobe, da bi se jim priklonili ali jim služiti (molili jim). 

 

Zato je RK ustanova priročno odpravila 2. zapoved in razdelila 10. zapoved na število 9 in število 10, tako da bi še vedno imeli skupno 10, ker to ni bilo v skladu z njihovimi nauki. 

 

Vatikan to pravico odkrito priznava na svoji spletni strani . Vsi vemo, kaj nam Beseda pove o tem, kaj se bo zgodilo tistim, ki bodo odvzemali besede iz Svetega pisma.

 

"Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril z nadlogami, ki so opisane v tej knjigi." (Razodetje 22:18).

 

Zapoved # 1: "Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene!" 2 Mojzesova knjiga 20:2-3).

 

Zapoved # 2: Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! 5 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, 6 toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. (2 Mojzesova knjiga 20:4-6).

 

Da, vse generacije bodo Marijo imenovale blagoslovljeno, kot to potrjuje beseda, vendar je to ne povzdiguje v božanskost ali kakršno koli drugo zmoto, ki si jo je izmislila institucija RK, da bi indoktrinirala svoje privržence. Lahko rečemo, da je bila nadvse blagoslovljena že s tem, da je rodila Mesijo – Božjega Sina, kot preprosta Izraelska deklica. Saj takrat, ko jo je obiskal Sveti Duh z novico, da bo rodila Jezusa, ni imela več kot 13-14 let.

 

Pavel je bil najprej apostol Judov, nato pa je postal apostol poganov, kot mu je naročil Gospod (Apd 22:21, Galačanom 2:7). Dejstvo, da je še naprej hodil k Judom, potem ko mu je Gospod naročil, naj gre k poganom, je tisto, kar ga je vsakič spravilo v težave z Judi. Sveti Duh ga je večkrat opozoril, da bo vezan in prizadet, če bo šel v Jeruzalem (Apd 20:22-23, 21:4, 11). Ni hotel poslušati in je vseeno šel, rekoč, da je pripravljen biti vezan in celo umreti za Evangelij, zato je Sveti Duh popustil in mu ni preprečil ali prepovedal, saj mu je prepovedal iti v Azijo, vendar mu je pustil, da gre po svoje. Nekateri celo pravijo, da je Pavel morda imel kompleks mučencev.

 

Beseda potrjuje, da bi bil morda »izpuščen na prostost«, če se ne bi hotel pritožiti pri Cesarju. Kot je tako izjavil Agripa, Festu, ki ga je na lastno prošnjo poslal k cesarju (Apd 26:32). Toda kljub temu je Bog vse to uporabil za svojo slavo in Pavlu razodel po njegovi prvotni želji (Apostolska dela 19:21), da bo tudi njemu treba videti Rim in njegovo trdno miselnost, da bo poslan v Rim pričat o Jezus (Apd 23:11) mu je dal zaupanje, da naj se obrne na Cesarja.

 

Torej, če Peter nikoli ni bil vodja institucije RK ali celo njihov prvi papež, potem se vse skupaj sesuje na tla, ker je to njihov edini temelj, zgrajen na pesku, na katerem stoji in zaradi tega pade celotna rimskokatoliška institucija.





Ni komentarjev:

Objavite komentar