Slavljenje in
hvaljenje odpira vrata blagoslova
Friedrich Schoenemann
»Kdor daruje hvalno daritev, mi
izkazuje čast, kdor hodi pravo pot, mu pokažem Božje odrešenje.« (Psalm
50:23).
Tokrat je to skrivnost slavljenja in zahvaljevanja, na
žalost skrita od mnogih Božjih otrok. Kako čudovita, zmagovita moč in
blagoslovi so razkriti medtem ko slavimo in poveličujemo Gospoda. Gospod želi,
da ga njegovi otroci obožujejo. Psalmist pravi:
»Pridite k njegovim vratom z
zahvalo, v njegove dvore s hvalnico! Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!« (Psalm
100:4).
S slavljenjem in hvaljenjem se premika veličastna Božja moč.
Jemlji si vsakodnevni čas za poveličevanje Gospoda.
»Dobro je zahvaljevati se
GOSPODU, prepevati tvojemu imenu, Najvišji, oznanjati zjutraj tvojo dobroto,
tvojo zvestobo ponoči na liro in harfo, z razleganjem na citre. Zakaj
razveselil si me, GOSPOD, s svojim delovanjem, nad deli tvojih rok vriskam.« (Psalm
92:2-5).
Sedemkrat na dan te hvalim
zaradi sodb tvoje pravičnosti. (Psalm 119:164).
Tako se ti bo razodel Gospod in radost
njegova bo tvoja moč. Nebo se bo odprlo nad tvojim življenjem in sveto
maziljenje njegovega Duha bo počivalo na tebi. Težave tvojega življenja bodo
rešene, moč bolezni bo izginila in vezi, s katerimi te želi zvezati satan, bodo
zlomljene. S slavljenjem in hvaljenjem boš osvojil obljubljeno deželo. To je
največji dokaz tvoje vere.
O, žalostno Božje dete! Ne ukvarjaj se več s svojo
preteklostjo! Ne glej toliko na ljudi, na težave, na svoje stanje in na
probleme svojega življenja. S Pavlom lahko rečeš: »Pozabljam
kar je za menoj.« Pogled navzgor osvežuje srce. Začni slaviti Boga in
predaj se mu v vsem zaupanju. Duhovi žalosti in trpljenja bodo morali pobegniti
od tebe, zato ker je prišel Jezus in prinesel radost. Po njegovi krvi si ti
popolnoma svoboden!
O, bolno Božje dete! Ne obračaj več svoje pozornosti na
stiske in bolečine. Začni poveličevati Gospoda za resničnost njegove Besede: »Po njegovih ranah sem bil-a ozdravljen-a!« Sprejmi
v veri to, kar je Bog pripravil za tebe in videl boš Božjo slavo.
Tvoja bolezen, žalost in breme, ki te pritiska, se lahko
spremenijo po slavljenju in hvaljenju.
Mnogi ljudje našega časa so padli pod vpliv in moč teme.
Preko magije in greha čaranja ali sprejemanjem pomoči od ljudi, ki se ukvarjajo
s tem, so jih zaposedle sile teme. Toda obstaja osvobojenje za tebe! Ko je
Jezus na Golgotskem križu zavpil: »Dokončano je!« je
bila moč pekla premagana. Slavi Jagnjetovo zmago
nad vsako močjo sovražnika.
Vzemi si vsak dan čas za poveličevanje velikih Božjih del. S
slavljenjem in hvaljenjem se rušijo trdnjave teme, odpadajo tvoji okovi in
postajaš svoboden. Izpolnjuje se resničnost Božje besede: »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Janez
8:36).
Pavel in Sila sta se nahajala v temnici, priklenjena na
okove. Bila sta izmučena od udarcev svojih sovražnikov. Toda ob polnoči sta
začela slaviti in poveličevati Gospoda tako glasno, da so ju slišali tudi
ostali zaporniki. Odgovor je prišel hitro. Potresli so se zidovi ječe. Bog je
poslal mogočen potres. Te noči se je po njunem slavljenju razodela Božja zmaga,
tako da so se spreobrnili ječar in vsa njegova družina.
Ali si utrujen na poti svojega življenja? Ali je ranjeno
tvoje srce in duša? Tukaj je rešitev in pomoč v tvojih stiskah! Če potrebuješ
novo moč, potem poslušaj obljubo njegove Besede: »Mar
ne veš, ali nisi slišal:
GOSPOD je večni Bog, Stvarnik
koncev zemlje. Ne omaga in ne opeša, njegova razumnost se ne da raziskati.
Omagujočemu daje moč, onemoglemu
povečuje vzdržljivost.
Mladeniči omagujejo in pešajo,
mladci se spotikajo in padajo,
tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA,
obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli,
tekajo, pa ne opešajo, hodijo,
pa ne omagajo.
(Izaija 40:28-31).
S slavljenjem in hvaljenjem boš dobil novo moč, da bi lahko
radostno hodil po svoji poti.
»Pravilno me časti tistim ki prinaša žrtev hvale: in
tistemu, ki hodi po pravih stezah (poteh) – njemu bom pokazal svoje odrešenje.«
(Ne najdem stiha).
Vsi bi morali več slaviti in poveličevati Gospoda, ker samo
tako nas lahko Bog bolj blagoslovi, da bi prejeli iz neizčrpnega bogastva
njegove slave milost na milost.
Tudi starozavezni verniki so prav tako poznali vrednost in
pomen slavljenja in poveličevanja. O Danijelu se govori, da je trikrat na dan
padel na kolena, molil, slavil in se zahvaljeval.
Namesto da v veri s slavljenjem in zahvaljevanjem zasedemo
deželo, pogosto delamo napake s tem, ko vidimo to, kar je negativno, nevarnosti
in skozi to padamo v strah in dvom. Ko so Izraelci pri prehodu skozi puščavo
bili opikani od kač, jim je Mojzes zapovedal v Gospodovem imenu, da naj ne
gledajo na nevarnost ugriza, temveč na dvignjeno kačo. In ta pogled vere jim je
dal zmago.
Ne bodi brez poguma in nemočen! Ne boj se! Pogled proti nebu
ti bo dal moč in pogum. Božja Beseda pravi: »Hvala
torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.« (1
Korinčanom 15:57).
Enkrat je bilo Božje ljudstvo v nevarni bitki s sovražniki,
z Moabskimi in Amonovimi sinovi. Toda v sredi te stiske in največje nevarnosti
so Leviti hvalili Izraelovega Boga z močnim glasom. In kralj Jozafat je poučil
ljudstvo in postavil pevce Gospodove, da hvalijo sveto lepoto Njegovo, ko so
hodili pred vojsko in govorili: »Slavite Gospoda,
ker je večna Njegova dobrota!« In ko so začeli peti in slaviti Boga, je
Bog naredil, da so se sovražniki med seboj sami uničili.
Prav tako je tudi apostol Pavel pogosto govoril o
zahvaljevanju za svojo skupnost. On pravi: »Vedno
se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v
Kristusu Jezusu.« (1 Korinčanom 1:4).
Vedno, kadar je mislil na skupnost, se je zahvaljeval Bogu.
Ali ni to čudovit Božji zakon? Medtem, ko se mi zahvaljujemo za Božje otroke,
jih On z radostjo blagoslavlja. Zelo grešimo, če preveč gledamo na napake
svojega bližnjega. To bo nam vzelo pogum, njemu pa ne bo pomagalo čisto nič,
kvečjemu škodovalo.
John Hyde, ki je bil zelo znan po svojem molitvenem duhu in
velikemu prebujenju, ki mu ga je dodelil Gospod v Indiji, je imel običaj,
povedati nam lekcijo, katero mu je enkrat dal Gospod.
Nahajal se je na kratkih počitnicah v gorah. Glede na to, da
je vedel za duhovno stanje enega od pridigarjev, ki ga je zelo skrbelo, se je
odločil vzeti si dovolj časa v molitvi zanj. Medtem, ko je izlival svoje srce
pred nebeškim Očetom, je rekel približno takole: »O, Bog, ti veš kako je ta
brat hladen.« Videti je bilo, kakor da mu je nevidna roka zaprla usta in glas
ga je resno pokaral: »Kdor se dotika njega, se
dotika zenice mojega očesa.«
Hyde se je zelo ustrašil. Žal mu je bilo, ker je pred Bogom
obsodil brata. Čutil se je ponižanega in pokaranega. Takoj je priznal svoje
greh in poklical Jezusovo dragoceno kri, da ga očisti. Nato je vzkliknil: »Oče, pokaži mi kaj je lepega in milozvočnega v življenju
mojega brata.« Zelo hitro so prišle vanj misli, kako je ta pridigar
nekoč zapustil vse zaradi Kristusa in kako je zaradi tega prenašal mnoge stiske
od svojih bližnjih. Spomnil se je tudi let naporne službe, ki jo je imel v eni
zapleteni skupnosti, z mnogimi primeri prepirov, katere je krotko pomiril.
Spomnil se je kako vzoren mož je bil. Njegova dobra dela so se pojavila eno za
drugim, medtem ko je bedel v zastopniški molitvi za tega brata, s hvaležnostjo.
Ko se je vrnil iz počitnic je izvedel, da je dotični
pridigar v istem času doživel notranjo obnovo svojega duhovnega življenja.
Zahvaljuj se Gospodu za svoje
bližnje in ljubljene. Zahvaljuj se mu vsak trenutek in brez prenehanja
za vse. Poveličuj Njegovo ime. Slavljenje in zahvaljevanje bo dvignilo tvoje
oči iz bitke na zmago. Zmaga je že izbojevana po
Gospodu Jezusu, slavljenje pa in zahvaljevanje bosta prinesla zmago v tvojem
življenju in nad življenje tvojih bližnjih.
Na Johnu Hyde-u je pogosto ležalo težko breme za izgubljene
duše in to ga je na trenutke zelo mučilo. In ko Bog ni blagoslovil, je vprašal
Gospoda za razlog in preiskoval svoje življenje. In brez izjeme je prihajal do
zaključka, da je šlo za pomanjkanja slavljenja in zahvaljevanja v njegovem
življenju. Po slavljenju in zahvaljevanju postaja Božje ljudstvo blagoslovljeno
in cerkev Jezusa Kristusa ponovno oživljena.
Korejska cerkev se smatra za najbolj duhovno živahno cerkev
na svetu. Toda kaj je skrivnost te cerkve? Ko je evangelist Billy Graham v času
korejske vojne obiskal to zemljo, je odkril to skrivnost. On sam poroča o tem: »Devetdeset odstotkov vseh cerkva v Koreji ima molitveno
bogoslužje med peto in sedmo uro zjutraj in to 365 dni v letu.
Ali vemo kako oni molijo? Naši bratje bi bili šokirani, ko
bi jih slišali, kako v istem času molijo, medtem ko jim solze tečejo po licih.
Temperatura zunaj je bila okoli ničle. Cerkev je bila brez
strehe, brez klopi. Oblečeni so bili v tenka bombažna oblačila in stali so v
cerkvi. Mi zmrzujemo v naših debelih, težkih, usnjenih oblačilih. Oni pa molijo
naprej in naprej in neprestano vpijejo: »Mega, mega, mega!« Vprašal sem jih:
»Kaj to pomeni?« Odgovorili so mi: »To pomeni: »Hvala! Hvala! Hvala!« V
njihovem siromaštvu in bedi oni vpijejo: !Hvala ti Gospod, hvala ti!«
Dragi brat, draga sestra, ali nimamo mi mnogo več razlogov,
da slavimo in hvalimo Gospoda? Ali niso razlogi za naš neuspeh prav v tem, ker
smo premalo hvaležni? Stopimo ponovno s hvaležnostjo pred Božje obličje! »Hvalite Gospoda, ker je večna njegova dobrota!« 1
Kroniška 16:34.
Ni komentarjev:
Objavite komentar