A. A. Allen - ZAKAJ NEKATERI NE PREJMEJO OZDRAVLJENJA - 6. Lekcija

 

ZDRAVJE, OZDRAVLJENJE IN SVETOST

 A. A. Allen

 ŠESTA LEKCIJA

 ZAKAJ NEKATERI NE PREJMEJO OZDRAVLJENJA

 

Če Bog tudi danes ozdravlja bolne, zakaj je toliko dobrih kristjanov bolnih? Na tisoče bolnih in trpečih ljudi na svetu bi radi verjeli v to poučevanje božanskega zdravljenja. To bi zanje pomenilo osvoboditev od velikega trpljenja. Toda na žalosti, si ne upajo dati svojega primera v Božje roke, in mu zaupati osvoboditev, dokler ne prejmejo odgovora na to vprašanje.

 

Tudi tisoče kristjanov, ki že verujejo v nauk o Božanskem zdravljenju, imajo skoraj isto vprašanje. »Drugi so ozdravljeni. Vem, da Bog danes zdravi. Zakaj ne prejmem  ozdravljenja? Ali gleda Bog na osebo?«

 

Teh vprašanj ni mogoče prezreti. Bog jih ni prezrl, saj lahko preberemo odgovor v Svetem pismu. »Kajti Bog ne gleda na osebo.« (Rimljanom 2:11)

 

Če Božje obljube o ozdravitvi veljajo za KOGA, veljajo za VSE.

 

»Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni.« (Jakov 5:14–15).

 

Prej v teh lekcijah je bilo pojasnjeno, da ozdravljenje ni zagotovljeno ali obljubljeno za Kristusove sovražnike niti za tiste, ki vztrajajo v grehu. To je naš namen tukaj, da se ukvarjamo z razlogi, da nekateri kristjani ne prejmejo ozdravitve.

 

Če želite biti ozdravljeni in niste kristjan, morate najprej najti ozdravitev za svojo dušo. Pokesajte se od svojih grehov in iščite Boga z vsem srcem. Ko se pokesaš od svojih grehov in v svojem srcu veruješ v Gospoda Jezusa (ne le v nekatere stvari o Njem, temveč verjamete NJEMU, zaupate Mu, verujete, kar pravi v svoji Besedi). Po tem boš ponovno rojen po Božjem Duhu, rojen v Božjo družino in upravičen prositi v veri, za katero koli od njegovih obljub, da vam v dobro.

 

Sedaj bom govoril na temo »ponovnega rojstva«, ker jih je veliko pisalo o tem, kako lahko vedo, da so res »na novo rojeni«. Kako so lahko PREPRIČANI. Nedvomno bo TO zelo dragoceno za krščanske delavce, ki si želijo več informacij o ravnanju s tistimi, ki jih je treba ozdraviti, pa še niso »ponovno rojen.« »Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.« (Janez 3:7)

 

Jezus sam je izjavil: Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3)

 

Opazovati način življenja kristjanov, ki so svojo vero v Jezusa Kristusa že izpovedali, in jih poskušati posnemati, ne bo dovolj. Tudi poskus življenja v skladu z desetimi zapovedmi ali po moralnem kodeksu Svetega pisma, ne bo deloval. Bogati mladi vladar je izjavil: »Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka?« (Matej 19:20)

 

Ponovno rojstvo spremeni naravo posameznika. Spremeni njegove interese, njegove standarde in njegov pogled. Ljubi stvari, ki jih je nekoč sovražil, in sovraži stvari, ki jih je nekoč ljubil.

 

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5:17)

 

S to izkušnjo in samo z njo smo pooblaščeni, da postanemo Njegovi otroci, dediči vsega, kar ima, v nebesih in na zemlji! (Glej Rimljanom 8:17; Galačanom 3:29). Kot njegovi otroci ga ljubimo. Želimo mu ugoditi, pridobiti njegovo naklonjenost in še več, naredimo vse, da bi ga posnemali, da bi se spremenili v Njegovo podobo, namesto da bi bili v skladu s podobo sveta. (Rimljanom 12:2)

 

Nekateri so vam morda rekli, da nikoli ne morete VEDETI, da ste odrešeni in da ste pripravljeni na nebesa. Danes so na svetu taki, ki se imenujejo pridigarji evangelija, ki bi vam rekli: »Živite najbolje, kakor znate, sproti poplačajte vse dolgove. Bodite prijazni do svojih sosedov. Obiščite cerkev po vaši izbiri. Ni toliko pomembno v kaj veruješ, samo da si iskren. In ko pridete na drugi konec tega življenja, potem boste ugotovili, ali ste naredili stvari dovolj dobro ali ne. Nihče do končne sodbe ne more vedeti, ali mu bo uspelo ali ne!«

 

Kako neumno! Kako daleč od učenja Svetega pisma! Kakšna hudičeva prevara, ki bo povzročila, da bodo ljudje brezskrbno odpluli v pekel! Toda če pogledamo v Sveto pismo, nam da natančne napotke glede tega, da se lahko prepričamo, že sedaj, ali smo odrešeni, ali ne.

 

»Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje.« (1. Janezovo 3:14a).

 

»To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina.« (1. Janezovo 5:13).

 

To ne pomeni, da lahko upate, da boste imeli večno življenje, ko pridete na drugi konec življenjske poti! Večno življenje imate ZDAJ in veste, da ga imate, ker če ne veste, potem ga nimate! Večno življenje se začne v tebi, ko vzverjuješ v Gospoda Jezusa Kristusa in si na novo rojen.

 

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16).

 

»Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3b).

 

Življenje ne-pokesanega grešnika – tudi najboljšega med ne-pokesanimi grešniki – je eno življenje; medtem ko je življenje skesanega, na novo rojenega kristjana povsem drugo življenje.

 

Apostol Pavel opisuje življenje dobronamernega, samo-pravičnega, vernega grešnika, v Rimljanom 7:14-15; 18, 24.

 

»Vemo namreč, da je postava duhovna, medtem ko sem jaz mesen, prodan grehu. Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim.« (Rim 7:14-15).

 

»Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.« (Rimljanom 7:18).

 

»Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti?« (Rimljanom 7:24).

 

»Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha.« (Rimljanom 7:25)

 

»Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8:3-4)

 

Če te Gospod Jezus Kristus ni osvobodil, si v ječi. Si v suženjstvu. Vezan si na greh! Ne moreš delati tega, kar hočeš, ampak to, kar nočeš. Velikokrat te je bilo sram stvari, ki si jih naredil. Velikokrat ste se želeli ustaviti. »Obrnili ste nov list,« naredili ste

»Novoletne zaobljube.« Videli ste, da je novi list zamazan in resolucije zlomljene. Verige greha so premočne. Lahko krivite svoje »okolje«. Morda čutite da nekega dne, ko boš starejši in ko se bodo tvoje okoliščine spremenile, se boš odvrnil od svojih hudobnih poti in naredil stvari bolje.

 

»Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Janez 8:36).

 

Z lastnimi napori se ne morete rešiti, tako kot se ne morete dvigniti v nebesa z lastnimi škornji. Pravični in sveti Bog je bil kaznovan za naš greh. Ta kazen je bila smrt!

 

»Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre. (Ezekiel 18:4)

 

 

IN ZDAJ, TUKAJ JE VAŠ DEL:

 

(1) Zavedati se morate, da ste grešnik in da so vaši grehi vredni smrti.

(Smrt v tem smislu pomeni večno izgnanstvo od Boga, v pekel, po vaši smrti.)

 

(2) Morate sovražiti svoj greh, ki vaš uničuje. Morate se pokesati za svoje grehe in jih v molitvi priznati Jezusu.

 

»Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1:9).

Vaših grehov ni treba izpovedati nikomur razen Jezusu, razen če niste storili krivice drugim; in to je mogoče popraviti s priznanjem oškodovancu oziroma tako, da temu povrnete stvar, ki ste jih je pridobil s prevaro.

 

»Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« (Luka 19:1-8).

 

Če je povračilo nemogoče, vam bo Bog to odpustil ob vašem kesanju.

 

(3) Potem ko ste Jezusu priznali svoje grehe, morate v svojem srcu verjeti, da je On zvest svoji Besedi in da je opral vaše grehe.

 

(4) Obstaja še ena stvar: potem ko veruješ, moraš priznati Jezusa kot svojega  Odrešenika.

 

»Kaj torej pravi? Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu; namreč beseda vere, ki jo oznanjamo. Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.« (Rimljanom 10:8-10).

 

Zdaj, v tem trenutku, preden vam Satan lahko ugrabi to priložnost, zavpijte k Bogu da vam odpusti grehe. Priznajte, da niste vredni, da so vaši grehi vredni smrti in pekla, vendar ga spomni, da je bila kazen plačana, da je Jezus plačal tvoj greh in umrl namesto tebe, ZA VAŠE GREHE!

 

Potem verjemite, da vam je odpuščeno, in se zahvalite Bogu iskreno in na glas, da so vaši grehi izginili. Povejte svoji družini in prijateljem TAKOJ, da se je za vas začelo novo življenje.

 

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo«. (2 Korinčanom 5:17)

 

Sprememba je tako popolna, da jo je Bog v svoji Besedi imenoval NOVO ROJSTVO OD ZGORAJ! (Janez 3:3).

 

Sveto pismo govori o novem kristjanu kot o DOJENČKU V KRISTUSU. Tako kot fizični novorojenček, morajo tudi duhovni dojenčki prejeti ustrezno nego, ustrezno »prehrano« in usposabljanje, da postanejo odrasli, zato mora novorojeni kristjan upoštevati določena pravila, da bi odrasel v močnega in zdravega, Božjega otroka v svojem duhovnem življenju.

 

Ker me skrbi za vsakega, ki je začel to novo življenje, sem napisal kratko knjižico za začetek takega vernika. Ima naslov: »KAKO ŽIVETI KRŠČANSKO ŽIVLJENJE.«

Če ste kristjan in še niste prejeli svojega ozdravljenja, preučite svoje življenje in svoja stališča, v luči Božje Besede. Bog ne dela razlik med ljudmi, tudi ne v vašem primeru, ker je to v nasprotju z njegovo Božansko naravo. Če ste še vedno bolni, obstaja razlog. Božja Beseda vam ga bo razodela, če boste vztrajno iskali Njegovo obličje. Ko najdete težavo, jo popravite in Božji zdravilni dotik je vaš. To je Božje jamstvo, in Bog ne more lagati.

 

ŠE NEKAJ RAZLOGOV JE, ZAKAJ NEKATERI NE PREJMEJO ZDRAVLJENJA!

 

 

(1) Pomanjkanje vere

Lahko rečete: »Ampak jaz verjamem. Vem, da me Bog lahko ozdravi. Zakaj potem tega ne naredi?"

 

Ali verjamete, da vas bo ozdravil ZDAJ?

 

Pravite: »Upam, da bo. Vem, da Bog danes ozdravlja. Bil sem pri tem in tem Božjemu služabniku, na velikem srečanju in videl sem na stotine ozdravljenih, a ko je položil svoje roke name, nisem dobil ozdravljenja.«

 

Veš zakaj nisi prejel ozdravljenja? KER NISI IMEL VERE. Imeli ste UPANJE. UPATE, da boste ozdravljeni. Imate ZNANJE. Veste, da je Bog sposoben ozdraviti in da zdravi. Verjamete, kar ste videli, a nimate VERE.

 

Vera je verjeti v tisto, česar še niste videli, preprosto zato, ker je Bog rekel, da je tako.

 

»Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1) Če bi imel vero, bi bili že ozdravljen.

 

Z naglušnim ušesom je k nam prišla draga sestra, ki je bila dolga leta gluha. Rekla je,

»Ne vem, zakaj ne ozdravim. Imam toliko vere kot kdorkoli. Imam vso vero sveta.«

 

Takoj smo ji skrbno razložili, da če ima resnično živo vero, do te mere, ne bi mogla ostati gluha, saj prava vera deluje. »Vera brez del (vera, ki ne deluje) je mrtva." (Jakob 2:20) Prava vera bo zagotovo prinesla rezultate, kajti Bog je zvest svoji obljubi.

 

Ko je prepoznala dejstvo, da je imela pomanjkanje vere, je ponižno prosila Boga, naj ji odpusti, ker je dvomila o Njem, in da naj pomaga njeni neveri. Po tem se ji je takoj odprlo uho.

 

To je v takem primeru popolnoma svetopisemski pristop do Boga. Jezus je nekoč rekel človeku, katerega vera je bila šibka: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« (Marko 9:23). Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« (Marko 9:24).

 

Takoj je Jezus prvi pomagal njegovi neveri. Njegova vera je vzniknila. Prejel je vero da Bog daje in stvar, ki si jo je želel, je postala ne le možnost, ampak realnost. Satanova moč je bila zlomljena. Sin tega človeka je bil ozdravljen. Iskreno priznanje dvoma, skupaj z iskreno željo, da bi se bolje naučili verjeti, je veliko boljše kot glasno izpovedovanje vere, ki ne deluje. Težko je zavajati samega sebe v tej zadevi in ​​BOGU NI NI NIČ MOGOČE.

 

Prava vera ni upanje, da vas bo Bog ozdravil, niti vedeti, da je sposoben ozdraviti ti. To je veselo zagotovilo, da je delo tako dobro, ker Bog, KI NE ZNA LAGATI, je obljubil – da je celo ZAGOTOVLJENO - da VAS ozdravi!

 

(2) Napačno poučevanje

Mnogi ne dobijo ozdravitve, ker so bili glede tega napačno poučeni, ker so verjeli, da sta bolezen in fizično trpljenje Božji način, da iz njih izvabi najboljše ali kot način razvijanja sadov Duha v njihovem življenju. Verjamejo, da morajo biti potrpežljivi v stiski in počakati, dokler ne pride Božji čas, da jih ozdravi, da jih morda Bog vadi v njihovi potrpežljivosti in vztrajnosti, ali pa, da jih morda Bog kaznuje, za njim neznani greh.

 

Res je, da greh odpira vrata bolezni, toda vse, kar Bog zahteva je, da greh priznamo, in nam je odpuščeno. Sveto pismo v Jakobovem pismu, se nanaša predvsem na to.

 

»Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev.« (Jakob 5:14-17).

 

Bog ne reče: »Če je med vami kdo bolan, naj potrpežljivo čaka, da bo Bog končal s kaznovanjem.« Namesto tega pravi: »Priznajte svoje napake drug drugemu, (Zdaj, DANES) in molite drug za drugega, da boste ozdravljeni.« (Jakob 5:16) Obljuba je: »In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni.« (Jakob 5:15).

 

Kristjan, ki vztraja v svoji bolezni, ali v svojih grehih, s tem ne poveličuje Boga. Bog ga hoče od vsega osvoboditi. »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5:22-23) Tu ne govori o »sadu bolezni in trpljenja.« Nastanejo neposredno zaradi predanosti prebivajočega Božjega Duha. Če se pri nekaterih posameznikih zdi, da so bolni, ker jih je bolezen prignala do tega, da so posvetili več pozornosti svojemu odnosu z Božjim Duhom, bolj, kot kadar so bili zdravi, so v zmoti. Vsaka oseba, ki opazuje bolne ljudi, se bo zlahka strinjala, da je v takšnih okoliščinah posledica bolezni, pogosto manj in ne več potrpljenja.

 

Če bi Bog (ki se nikoli ne spreminja) uporabil to metodo učenja potrpežljivosti in trpljenja, bi zagotovo nekoč v Svoji zemeljski službi nekomu rekel, ki je vpil k njemu za odrešitev: »Pojdi, ostani bolan, dokler se ne naučiš potrpežljivost. Potem me boš morda spet iskal in morda te bom po tem, ozdravil.« On nikoli ne daje takšnega odgovora. Niti enkrat ni ukazal nobeni osebi, ki je bila dobra, da naj zboli, niti kateremu koli, ki je bil bolan, da tak ostane.

 

Tako greh, kot bolezen sta hudičevi deli. Bog tega zagotovo ni določil, da se sad Duha razvija skozi hudičeva dela. To je delo Duha! Kristus je prišel, da bi uničil hudičeva dela.

Nekateri bodo morda rekli: »Morda še ni čas za Boga, da me ozdravi. Ostal mu bom zvest v bolezni, in Bog me bo ob svojem dobrem času, ozdravil, če bi bila njegova volja, da to stori.«

 

To je isto, kakor, če bi grešnik rekel: »To morda ni čas za Boga, da me odreši. Jaz mu bom ostal zvest v svojem grehu in v neposlušnosti, in če sem tisti, ki ga Bog hoče rešiti,

Me bo zagotovo rešil, ob svojem dobrem času.«

 

»Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje.« (2 Petrovo 3:9)

 

Kljub temu se nihče ne bo izmuznil, razen da se pokesa, kajti Jezus je rekel: »Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani.« (Luka 13:3) V trenutku, ko se grešnik pokesa, prejme svojo odrešitev. Ni mu treba čakati in se spraševati, ali ga

bo Bog odrešil, ali ne, kajti Bog je rekel: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1:9)

 

To je priznano kot zdrav nauk med vsemi, ki se imenujejo temeljni verniki. Toda mnogi med njimi ne prepoznajo dejstva, da nam ista Biblija pravi: »Ljubi, prosim Boga, da bi ti šlo v vsem dobro in bi bil zdrav, kakor gre dobro tvoji duši.« (3 Janezova 1:2).

 

Zdravje je Božja volja za Njegovo ljudstvo, pogojeno z blaginjo duše. Vse Božje obljube so pogojne. Odrešenje je pogojeno s kesanjem. Ozdravljenje je pogojeno z vero in duhovnim zdravjem, vendar ko so Božji pogoji znani in izpolnjeni, BOG JAMČI ZA ODGOVOR.

 

Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Korinčanom 1:20).

 

»Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, zvest.« (Hebrejcem 10:23)

 

(3) Nejasno izražene molitve

Mnogi ne dobijo ozdravitve, ker ne prosijo zagotovo za tisto, kar si želijo od Boga. »Želite, a nimate. Ubijate in zavidate, in vendar ne morete doseči. Prepirate se in bojujete, pa nimate, ker ne prosite.« (Jakov 4:2)

 

»Množica ju je pograjala, naj umolkneta, ona dva pa sta še bolj zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!« (Matej 20:31)

 

Resnično so svojo prošnjo naslovili na pravo osebo, a ko je njihova molitev analizirano, res ga niso prosili za NIČ! Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?« (Matej 20:32)

 

Dejala sta mu: »Gospod, da bi se nama odprle oči!« (Matej 20:33) Tako je bila njuna molitev opravljena dokončno in »takoj so njune oči spregledale«. (Matej 20:34)

 

Ko pridete k Bogu po ozdravitev, JASNO izrazite svojo potrebo. Božja obljuba je: »Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu.« (Janez 14:13).

Na enem izmed naših srečanj, je v vrsto za ozdravljenje prišel moški, ki je bil gluh na eno uho, slep na eno oko in imel revmo v kolenih. Ko je prišel, je prosil za ozdravljenje ušesa, ki je bilo vrsto let popolnoma gluho. Njegova molitev je bila uslišana in Satanova moč je bila zlomljena, takoj je prejel ozdravitev sluha.

 

To je tako navdihnilo njegovo vero, da je imel pogum prositi ozdravitev za svoje oko. Ko je bila tudi ta molitev uslišana, se je njegova vera še okrepila, tako da je prosil in prejel odrešitev za svoja pohabljena kolena. V človeku ni bilo prave nove potrebe ali kakšne nove pripravljenost na ozdravljenje iz Božje strani, a ker je bila vsaka potreba jasno predstavljena, je bil Bog zvest Svoji besedi in NAPRAVIL TOČNO TO, KAR JE BILO ZAPROŠENO, V JEZUSOVEM IMENU.

 

Pogosto je neuspeh pri podajanju dokončne zahteve posledica pomanjkanja vere. Berač pride na vaša zadnja vrata, in lahko reče: »Gospa, prosim, dajte mi nekaj za jesti.« On

ni prepričan, da bo kaj dobil. Če bi moral nekaj dobiti, ne ve, kaj naj bi to bilo. Ko pa greš v trgovino z denarjem v torbici, da kupiš nekaj za jesti, ne rečeš: »Dajte mi nekaj za jesti.« Trgovcu z živili daš zelo določen seznam stvari, ki jih želiš, in količino vsakega od njih. Ne dvomite, da boste prejeli stvari, ki jih zahtevate.

 

Samo oseba, ki pride k Bogu z vero, da bo to, kar prosi, tudi prejela, bo običajno zagotovo zahtevala stvari, ki jih želi. Velikokrat, če oseba išče ozdravitev, bo v svojem umu natančno opredelila, kakšno ozdravljenje resnično potrebuje in pričakuje, da bo dobila, prepričana, da bo dobila to, kar prosi, in ovira za ozdravitev je takoj odstranjena.

 

Mnogi ljudje verjamejo, da je znak krotkosti ali ponižnosti reči, po tem, ko so to storili,

moliti: »Če je tvoja volja.« To je lahko sovražnikov trik, da vam prepreči pravo vero, da nebi prejeli ozdravljenja. Dokler niste prepričani, ali je Božja volja, da vas ozdravi, lahko ne prosite v veri, kajti nikoli v zgodovini uslišane molitve ni nihče prepričal Boga, na tak način, da bi naredil karkoli v nasprotju s svojo voljo. Osrednja skrivnost uslišane molitve je molitev, ko veste zagotovo, da je NJEGOVA VOLJA, da ste ozdravljeni.

 

Tisti, ki menijo, da bi morali reči: »Če je tvoja volja«, navajajo to kot primer Jezusove molitev v Getsemaniju, ko je v bolečinah duše zavpil: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« (Luka 22:42).

 

Upoštevajte, da ni molil za nekaj, kar je Bog obljubil. On ni molil z željo, da bi Bog Oče spremenili okoliščine, in čeprav je bila molitev izmoljena iz samega Božjega Sina, NI PRINESELA predlagane SPREMEMBE v molitvi. Ta molitev nikoli ni bila mišljena, kot molitev za spremembo stvari. Bila je preprosto mučen krik duše, ki se bori.

 

Poznal je Očetovo voljo. On je vedel, preden je prišel na zemljo, da On ni prišel samo zato, da bi pil iz tega keliha. Še pred Getsemanom, ko so učenci prosili za častna mesta, jih je vprašal, če zmorejo piti kelih, ki ga bo pil On. To je bila molitev za moč in milost preden je prišel čas, ko je moral to storiti. Prišla je ura in kelih je bil grenak.

 

Jezus je nase prevzel človeško šibkost mesa: »In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.« (Janez 1:14).

 

Torej, ko je bil v vseh pogledih podoben svojim bratom. (Hebrejcem 2:17), njegovo meso se je seveda uprlo grozljivemu spoznanju, da bo nekaj ur visel na križu ves razmesarjen, v modricah, krvaveč, osramočen, zapuščen in bo prevzel nase kazen za vse človeštvo. On je bil prvi in zadnji, ki je to storil.

 

On, ki ni poznal greha, je moral preživeti ta spektakel kot grešnik, ki nosi naše grehe na križ. Vedel je, da je njegov  Oče, ki mu je bil tako blizu, ko je hodil po prašnih poteh Galileje, ni mogel iti z Njim skozi to. To je bila ura njegove najhujše preizkušnje. V agoniji duše je iskal drugo možnost, toda Njegov namen je bil neomajen in le za trenutek se je zjokal. In Bog je poslal angela, da ga okrepi za tisto temno uro.

 

Da, tudi v svojem življenju boste morda večkrat uporabili besede, »Naj se zgodi, ne moja volja, ampak Tvoja.« Prihranite jih za čas preizkušnje. Prihranite jih za dan, ko vas bodo temne vode vrgle ob tla, in hudič te bo izzval, da poiščeš lažji izhod! Potem vpijte kot Jezus. »Oče, če je tvoja volja, če Ti je to v redu, bom ubral lažjo pot, ampak moja odločitev je zapečatena. Moj obraz je nastavljen. Odločen sem izpolniti Tvojo voljo za vsako ceno.« »NE MOJA VOLJA, TVOJA VOLJA, NAJ SE ZGODI,« (Lk 22:42).

 

V svoji molitvi, se iz dneva v dan učimo spoznati Božjo voljo in nato moliti s popolnim zaupanjem v tisto, kar je Njegova volja. Ko molimo za ozdravitev, molimo za tisto, kar je Bog že razodel, da je Njegova volja. BOŽJA VOLJA JE, DA VAS OZDRAVI! Zakaj bi potem rekli: »Če je tvoja volja?«

 

Prav je, da si prizadevamo spoznati Božjo voljo, da poznamo Božjo voljo, kajti moliti bi morali v skladu z Njegovo voljo. V Jakobu 4:13-15 beremo: »Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.«

 

V tem primeru Bog v tej zadevi ni obljubil niti razkril svoje volje. Bog je obljubil in razodel svojo voljo v zvezi z ozdravljenjem svojega ljudstva. Zato nam ni treba reči: »Če je to tvoja volja.« Raje recimo: Zahvaljujem se Ti, Oče, da si razodel svojo voljo glede te zadeve v svoji Besed, da vem kako prositi po Tvoji volji.«

 

»In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.« (1 Janez 5:14-15)

 

»Če« v mnogih molitvah ne označuje samo dvoma, ampak se uporablja kot vrzel skozi

katero mnogi upajo, da se bodo izognili morebitni obtožbi nevere ali nepriznanega greha. Če ozdravljenje ne pride, se lahko oseba, ki tako moli, vedno opraviči z: »Božja volja preprosto ni bila, da bi me ozdravil. On zdravi druge, a čeprav sem neoporečen, in Bog ne gleda na osebo, vendar se je odločil, da me ne bo ozdravil.«

 

V luči Božje jasne izjave: »Kajti Bog ne gleda na osebo, (Rimljanom 2:11), bi takšno izjavo lahko označili kot klevetanje zoper Boga oziroma »neumno obtoževanje Boga.«

 

 

(4) Pomanjkanje razumevanja Božjih ravnanj v zvezi z ozdravljenjem

Vzrok za mnoge je pomanjkanje razumevanja načina, kako Bog obravnava ozdravljenje, zato ostanejo bolni. Oseba, ki si je postavila vzorec v mislih in čuti, da je edini način, na katerega Bog lahko ali bo deloval, je v nevarnosti, da izgubi zaupanje.

 

Ko odgovor ne prihaja po njegovem miselnem vzorcu, ima lahko tudi občutek, da njegov molitev ni bila uslišana ali ne bo uslišana. Ker lahko ozdravitev pride le z vero, je enostavno razumeti pomen razumevanja Božje metode ravnanja, da se vera ne bi omajala. Mnogi so slišali pripombe, da če Bog zdravi, bo ozdravitev takoj dokončana. To je zgolj človekova teorija in ni stalni Božji vzorec.

 

Eden izjemen primer ozdravljenja iz Stare zaveze, ki se ni zgodilo v trenutku, je primer ozdravitve Naamana. (Glej 2. Kraljev 5) Elizej je bil Božji prerok in ga je Bog močno mazilil, da je mogočno deloval v Njegovem imenu. Očitno so ljudje iskali od njega, da jih ozdravi (z Božjo močjo), ker mu je izraelska služkinja posredovala besedo, da je lahko ozdravljen od svoje gobavosti, če bi šel k  preroku Elizeju.

 

Naamanov kralj ga je takoj poslal v Izrael, v deželo preroka Elizeja, z navodilom izraelskemu kralju, naj naredi vse, da bo ozdravljen. Kako pogosto so naša srca danes vznemirjena in se sprašujemo, ko vidimo »pogane« (tiste, ki ne trdijo, da so kristjani), kako hitro sprejmejo in verjamejo, ko jim povedo o Odrešeniku, ki zdravi telo in dušo, medtem ko mnogi kristjani sedijo v neveri in zavrnejo priznanje ali uživanje blagoslova.

 

Izraelski kralj je bil takšen. Bil je ves razburjen in vznemirjen in se je spraševal, kako mu bo uspelo ozdraviti vojskovodjo. (2 Kraljev 5:7) Očitno je vedel tako malo o tem, kaj je Bog delal, da sploh ni vedel, da je v njegovi deželi prerok, ki lahko ozdravi bolne!

 

Elizej je slišal za zadevo in sporočil, da naj Naamana pošljejo k njemu. Naaman je prišel k Elizeju in je bil precej razočaran, ko je ugotovil, da namesto, da bi ga zdravili kot visokega predstavnika močne vlade, ni do njega Elizej  niti osebno pristopil.  Namesto tega mu je Elizej poslal svojega služabnika Gehazija s sporočilom. Naaman naj bi šel do reke Jordan in se sedemkrat umil v njej, in bo ozdravel.

 

Jordan je bila blatna in neprivlačna reka. Sirija, Naamanova lastna država je imela dve

reki, ki sta bili veliko bolj čisti in bolj privlačni. Naaman je bil zaradi tega jezen, vendar je dovolil svojim služabnikom, da so ga prepričali, naj stori to, kar mu je Elizej zapovedal, in ozdravel je!

 

Ali je blatna voda Jordana imela kakšen zdravilni učinek na Naamana? Seveda ne, vendar je bilo potrebno, da Naaman izvede dejanje ponižnosti in poslušnosti. Narediti tako, je nakazovalo, da je imel določeno stopnjo vere. S tem zadeve še ni bilo konec. On

je prišel nazaj k Elizeju, da bi se mu zahvalil. Elizeju je rekel, da ne bo več častil niti žrtvoval poganskim malikom svoje dežele. Od tistega dne bo služil samo Izraelovemu Bogu.

 

Elizeju je ponudil darila, vendar jih ta ni hotel sprejeti. Božja moč se ne more kupil, in ta poganski kapitan bi narobe razumel, če bi Elizej darila vzel.

 

Takojšnje ozdravljenje je zgolj človekova teorija in ne stalni Božji vzorec. Tudi v Jezusovem življenju, ozdravitve niso bile vedno takojšnje. Pogosto se je ozdravljenje zgodilo, vendar so bili v Njegovem služenju očitni tudi drugi vzorci, ki so očitni tudi danes.

 

Razmislimo o nekaterih od teh, tako v Kristusovem času, kot v naših dneh: Ozdravitev plemiškega sina: Uradnik pa mu je rekel: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre.« Jezus mu je dejal: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in mu sporočili: »Tvoj sin živi.« (Janez 4:49-52).

 

Upoštevajte, da se je deček »začel spreminjati«. Zdi se, da čeprav je bil ta fant res ZDRALJEN, ni šlo za takojšnjo popolno povrnitev prejšnjega zdravja in moči.

 

Namesto tega je vrtoglavica izginila in bil je na poti okrevanja. Kljub temu da je danes v mnogih primerih vzrok bolezni odpravljen, je vendar včasih potrebno, da preteče nekaj časa, preden normalni procesi rasti ali okrevanja povzročijo stanje popolnega ozdravljenja in normalnega počutja.

 

Ozdravljenje sleporojenega človeka. (Janez 9) Jezus je srečal moža, ki je bil slep od svojega rojstva. Jezus je naredil glino in mu z glino namazal oči ter mu ukazal: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl.« (Janez 9:7) Slepec je storil točno tako, kot mu je bilo rečeno. On je odšel po svoji poti, se umil, se vrnil in  VIDEL.

 

KDAJ so se mu odprle oči? Ko je ubogal Jezusov ukaz in storil kar mu je rekel, naj naredi. Tako izvemo, da se ozdravljenje lahko zgodi, na poti poslušnosti.

 

Jezus vas lahko danes ozdravi na enak način. Pomembno je prepoznati, da je to svetopisemski način ozdravljanja.

 

Na naših srečanjih je Gospod obravnaval nekatere posameznike glede poslušnosti in

ko so poslušali Božji glas, so bili čudežno ozdravljeni. Neumno je, če sploh kaj, če trmasto zavračamo izpolnjevanje Božjih ukazov, in takrat ne moremo prejeti ozdravitev.

 

Ozdravitev desetih gobavcev (Luka 17): »Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni.« (Luka 17:12-14).

 

Jezus jim ni takoj povedal, da so ozdraveli. Vendar jim je rekel, naj odidejo in se pokažejo duhovnikom, za kar so vedeli, da za to nebi imeli razloga, razen če so bili ozdravljeni. Odšli so k duhovnikom v poslušnosti, po veri in delali, kar sicer ne bi mogli storiti, če niso bili ozdravljeni. Ko so začeli hoditi, ni bilo navzven še nobene manifestacije njihovega ozdravljenja. Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. (Luka 17:14)

 

To ni bilo takojšnje, vidno zdravljenje, ampak je bilo pristno ozdravljenje z Božjo močjo. Ti ljudje so Boga prijeli za njegovo besedo in njegova beseda ni izneverila. Delovali so po svoji veri, medtem ko ozdravljenja še ni bilo videti. Posledično so v zelo kratkem času VIDELI, v kar  so verovali in prejeli.

 

Če boš Z VERO naredil tisto, česar prej nisi mogel narediti, te bo Bog srečal. Jezus je pogosto rekel invalidnim: »Vzemi svojo posteljo in hodi.« (Marko 2:9). Ko so ubogali, so bili ozdravljeni. Peter je rekel nemočnemu v nogah: »V imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta vstani in hodi« (Apostolska dela 3:6). In ubogal je in bil ozdravljen. Mnogi danes prejemajo odrešitev na enak način.

 

Ozdravljenje mlade dame na berglah: V eno od naših linij za ozdravljenje, je prišel mladenič in gospa na berglah. Štiri dolga leta je bila pohabljena. Ko je prišla, je vera sijala na njenem obrazu. Preden ji je služabnik uspel reči eno besedo, mu je izročila svoje bergle. Vera jo je popolnoma prepričala, da jih ne bo potrebovala nikoli več. Seveda je odšla peš brez bergel. Bog nikoli ne zamudi. On nagradi pravo, živo vero.

 

Ozdravljenje dame na invalidskem vozičku: Še ena je prišla v isto vrsto za ozdravljenje, na invalidskem vozičku. Po molitvi so ji naročili, naj vstane in hodi. Ne da bi karkoli poskusila, je rekla: »Veš, da tega ne morem storiti,« in ni mogla, ker ni verjela! Vendar pa je dve noči pozneje, potem ko je bila bolj poučena o Božjih obljubah, res vstala iz vozička, hodila, tekla in se povzpela po stopnicah na ploščad. Zdi se, da je bila ta vrsta za ozdravljenja ena najvidnejših pri ozdravljenju, in v Jezusovi službi je v veljavi še danes.

 

Podobno kot smokve so tudi bolezni lahko preklete in ovenijo! Nekega dne je Jezus preklel figovo drevo, ker ni obrodilo sadov. (Marko 11:13). Očitno ni bilo nobene spremembe videza drevesa po tem, ko ga je preklel, toda naslednji dan, ko so On in njegovi učenci spet šli mimo, se je Peter začudil in rekel Jezusu: »Gospod, glej, smokva, ki si jo preklel se je posušila.« (21. verz) V tem kratkem času se je posušila pri koreninah, in naslednji dan, je bila posušena.

 

Številne bolezni se ozdravljajo na enak način. "Koren" bolezni je preklet v Jezusovem imenu. Če je rak, tumor, golša ali kakšna druga rast, mora bodisi preiti iz telesa ali razpasti v krvnem obtoku in biti odnesena. To je enostavno razumeti, da bi lahko bila oseba resnično ozdravljena in kljub temu še nekaj časa trpi neugodje v času, ko postopek poteka. Trpljenje je lahko celo bolj akutno za kratek čas, kot je bila prej, saj je mrtvo tuje tkivo ločeno in odneseno. ČE NE RAZUMETE TE RESNICE O POSTOPNEM OZDRAVLJENJU, STA DVE RESNI NEVARNOSTI OČITNI:

 

1.      Oseba lahko izgubi zaupanje v Božjo zdravilno moč zaradi

razočaranja, zaradi neuspeha, da bi bila popolnoma ozdravljena, glede na svoja pričakovanja.

 

Izguba zaupanja odpira vrata Satanu, da se vrne in spet prevzame kar mu je bilo vzeto. (Glej Matej 12:43–45) V tem primeru je tudi to, kar je bilo pridobljeno, izgubljeno. To je tudi razlog za mnoge, ki pričajo o tem, da so prejeli »delno ozdravitev«, nato pa so bili čez nekaj časa celo slabši kot prej. (O tej temi bomo razpravljali v eni od prihodnjih lekcij).

 

(2) Oseba lahko sprejme delno osvoboditev kot vse, kar Bog lahko ali bo storil, in zato se morajo še naprej upirati hudiču v veri, dokler ne pride do dokončne ozdravitve.

 

Če Satan ne more popolnoma preprečiti vašega ozdravljenja, vas bo skušal prepričati, da ste prejeli VSE, kar vam je Bog namenil imeti, čeprav to še ni tisto VSE. BOŽJI NAČRT ZA OZDRAVLJENJE JE POPOLNO OZDRAVLJENJE, pa naj bo to trenutno ozdravljenje, ali oblika osvoboditve, ki bo potekala v nekem določenem obdobju.

 

Če ne prejmete takojšnjega zdravljenja, ne bodite malodušni, ampak se še naprej obračajte na Boga v veri in ga hvalite za to, kar je bilo že storjeno, v Njegovem imenu. Naredite ne samo to, da ga hvalite za izboljšave v vašem stanju, ki jih morda lahko čutite, temveč za rane, ki jih je zadobil, ko je bil prebičan za vas, v Jeruzalemu, ko je plačal ceno za VAŠO odrešitev. Nadaljujte se spominjati tega, kar je Jezus naredil za vas, dokler manifestacija vaše osvoboditve (ozdravitve), ne bo popolna.

 

VERA V BOGA JE VEČ KOT VERA V NJEGOVE OBLJUBE – JE TUDI VERA V NJEGOVE ZAPOVEDI. Ni nujno, da so njegove zapovedi preprosti preizkusi vere, kot v prejšnjih primerih. Lahko so preizkusi vaše poslušnosti.

 

(5) Zavrnitev Božjih zapovedi

Medtem ko je Elizej zavrnil darila od Naamana, je bil Gehazi, Elizejev služabnik, pohlepen po teh stvareh. Sledil je Naamanu in mu povedal, da si je Elizej premislil in da bi vseeno  sprejel darila. Gospodov Duh je razodel Elizeju, ko se je to dogajalo. Ko se je Gehazi vrnil, mu je Elizej dal priložnost, da prizna in se pokesa. Namesto tega je Gehazi povedal še več laži. Tedaj je Elizej rekel: »Naamánove gobe naj se držijo tebe in tvojih potomcev na veke!« In odšel je od njega gobav kakor sneg.« (2 Kraljev 5:27).

 

Poganski kapitan, z malo ali nič razumevanja Boga in njegove Besede, je bil ozdravljen.

Bodite pozorni na tistega, ki ima veliko znanja in razumevanja, kot na primer Gehazi, ki je namerno grešil proti Božjim zapovedim, in prišel pod obsodbo.

Obsodba o Gehaziju to ponazarja.

 

Ni dvoma, da imamo povsod, kjer izvajamo ozdravljenja Gehazijevce, ki gredo skozi linijo za ozdravljenje in obupno iščejo od Boga, kar nikoli ne morejo prejeti. Nekje so se zavestno in namerno odvrnili od sledenja Bogu in Njegovi volji zanje. Zaničevali so svojo dediščino in prodali svojo  duhovno dediščino. Zdaj tavajo kot gobavec Gehazi in iščejo blagoslov, katerega nimajo več pravice prejeti. Zavrnili so Gospodove odredbe.

 

(6) Trma in upor:

»V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je Asá zbolel na nogah in bolezen je postajala vedno hujša. A tudi v svoji bolezni ni iskal pomoči pri Gospodu, temveč pri zdravnikih. Nato je Asá legel k svojim očetom: umrl je v enainštiridesetem letu svojega kraljevanja.« (2 Kroniška 16:12-13).

 

Je greh iti k zdravnikom? To je vprašanje, o katerem so razpravljali naprej in nazaj ljudje, ki trdijo, da verjamejo v Božansko zdravljenje. Glede tega ne razpravljam z nikomer. Ne vem, kaj bi svet počel brez njih. Ne vem kako bi mnogi kristjani preživeli brez njih! Ne umrejo vsi kristjani, ki gredo k zdravnikom. Mnogi ozdravijo, zato bomo morali pogledati nadalje za pomen tega v Svetem pismu.

 

Asa je bil človek, ki je zelo dobro začel služiti Bogu. Bil je judovski kralj, in njegovo prvo dejanje kot kralja je bilo odstraniti vse malike iz dežele, in prepovedati malikovanje. »Višin pa niso odstranili iz Izraela. Vendar je bilo Asájevo srce neoporečno vse njegove dni.« (2. Kroniška 15:17).

 

Po 35 letu njegovega vladanja je izraelski kralj vdrl v Judo deželo in mu oropal nekaj njegovega ozemlju. Asa je mislil, da bi jih lahko hitro strmoglavil, če bi se mu pridružil še kateri koli kralj s svojim kraljestvom, zato je poslal sle h kralju Sirije - poganskemu kralju, poganskega naroda – in prosil, naj mu priskoči na pomoč. Sirski kralj je privolil.

 

Bog je bil zaradi tega nezadovoljen, da je poslal preroka Hananija, da reče Asi: »Tisti čas je prišel videc Hananí k Judovemu kralju Asáju in mu rekel: »Ker si se zanašal na arámskega kralja in se nisi zanesel na Gospoda, svojega Boga, je vojska arámskega kralja ušla tvoji roki. Mar niso bili Etiopci in Libijci velikanska vojska s premnogimi vozmi in konjeniki? A ker si se zanesel na Gospoda, ti jih je dal v roke. Kajti Gospodove oči se sprehajajo po vsej zemlji, da okrepijo tiste, ki so mu z vsem srcem predani. V tem si ravnal neumno; odslej se boš namreč moral vojskovati!« (2. Kroniška 16:7-9).

 

Asa se je tako razjezil na Hananijo, da ga je dal v zapor, in povedali so, da je zatiral Judovo ljudstvo. Štiri leta pozneje, je zbolel. Bog mu je dal še eno priložnost, priložnost da se pokesa, se spet spreobrne k Njemu v ponižnosti, zaupanju in poslušnosti, toda Asa v svoji trmi in uporniškem srcu, ni hotel iskati Boga za svoje ozdravljenje. Človek mu ni mogel pomagati, zato je umrl.

 

Tukaj je lekcija za tiste, ki poznamo Božjo moč, a se ne obrnejo k Njemu, temveč iščejo človeško pomoč, bodisi za ozdravljenje ali za katero koli drugo potrebo.

 

(7) Neposlušnost

Njegovo ljudstvo je v teh dneh dobro poznalo in priznavalo Božjo moč ozdravljenja v Stari zavezi. Ko je sklenil svojo zavezo z Izraelovimi sinovi na Sinaju, jim je On rekel: »Če boš res poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in ubogal njegove zapovedi in izpolnjeval vse njegove zakone, ne bom spravil nadte nobene od bolezni, ki sem jih poslal nad Egipt; kajti jaz sem Gospod, tvoj zdravnik.« (2 Mojzesova 15:26).

 

Ko so postali kritični in so godrnjali proti Bogu in Mojzesu, je Bogu dovolil, da so "strupene kače" prišle v tabor, in mnoge so pičile in so umrli. (4 Mojzesova 21:4–9) Ljudstvo je vedelo vzrok za to in so prišli k Mojzesu in rekli: In ljudstvo je prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ko smo govorili proti Gospodu in proti tebi. Môli h Gospodu, naj odstrani kače od nas!« Mojzes je torej molil za ljudstvo. (4 Mz 21:7).

 

Bog je Mojzesu naročil, naj oblikuje medeninasto kačo in jo postavi na drog, in kdorkoli, ki ga je pičila kača, je moral samo pogledati bronasto kačo in bi bil ozdravljen. To je bil seveda podoba Kristusa, ki je bil križan za nas, da bi lahko bili ozdravljeni, tako naša duša, kot telo.

 

Mnogo let pozneje je moral kralj Ezekija, uničiti to isto bronasto kačo. »Odstranil je višine, razbil stebre in posekal ašero. Razbil je tudi bronasto kačo, ki jo je bil naredil Mojzes; vse dotlej so ji namreč Izraelci zažigali kadilo. Dali so ji ime Nehuštán.« (2 Kraljev 18:4).

 

Nekateri, ki povzdigujejo osebo, ki se uporablja za ozdravljenje bolnih, so krivi za isto stvar. Povzdigujejo instrument ozdravljenja in ne Zdravnika. Samo Bog ima moč za ozdravljenje. Človek ni nikoli več, kot samo orodje v Njegovih rokah.

 

(8) Govoriti zoper Gospodovega maziljenca (4 Mojzesova 12:1-13).

V zgornjem stihu v Svetem pismu beremo, da ga je Miriam, Mojzesova sestra, kritizirala. Ona ni odobraval ženske, s katero se je poročil! Dodala je greh duhovnega ponosa, ko je rekla: »Ali je Gospod govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril tudi z nama?« (in z Aaronom)

 

 

Ta greh je bil v Božjih očeh tako velik, da jo je udaril z gobavostjo! Samo skozi Mojzesovo prošnjo k Bogu, je bila ozdravljena. Bog je spomnil Miriam kako je izbral in blagoslovil Mojzesa nad vsemi drugimi, in Bog ji je rekel: »Odkrito govorim z njim od ust do ust in ne v ugankah in Gospodovo podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?« (4 Mojzesova 12:8). Nekateri ne morejo prejeti ozdravitve, ker so krivi, ker govorijo proti Gospodovemu maziljencu!

 

POZORNA študija zgoraj navedenih RAZLOGOV, skupaj z vsemi drugimi, ki se vam lahko zgodijo, bi morali pomagati najti razlog vam, ali tistim, za katere ste molili, zakaj ne prejmejo ozdravljenja. Tako, da odpravite težave in se obrnete k Bogu skozi kesanje, in ozdravljenje bi morali po tem, sposobni prejeti. 

 

Morda ste enkrat ali celo večkrat molili za ozdravitev, vendar vam ni uspelo. Verjemite Bogu za to. Mislite, da bi morda to pomenilo nevero, po katero bi se morali ponovno vrniti v molitev za isto bolezen. Prosimo, poglejte Marko 8:23.

 

Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« (Marko 8:23). »Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« (Marko 8:24) Šele potem, ko je Jezus nanj položil roke drugič, da se mu je vid popolnoma povrnil. »Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl.« (Mark 8:25)

 

Če so molili za vas in niste prejeli ozdravitve, ne bodite malodušni. Raje, začnite znova in berite Novo zavezo, kot da bi bila to za vas nova knjiga. Berite in študirajte kot da ne veste še nič o božanskem zdravljenju. Nekje ste zgrešili točko, vzdolž črte. Samo pojdite nazaj in začnite na začetku in bodite zelo previdni, da sledite Božjim navodilom v vsaki točki kajti tudi za vas nebesa ZAGOTAVLJAJO ODGOVOR.

 

Sveto pismo uči, da bomo uspešni in zdravi, tako kot uspevajo naše duše. (3 Janez 1:2) Vendar v Božji besedi nimamo nobene obljube, ki bi skozi božansko ozdravljenje priskrbelo, neomejeno fizično življenje za vsako osebo, v tej sedanji dobi. Še vedno velja, da: »Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba.« (Hebrejcem 9:27).

 

Nekateri resni učitelji, pridigarji in krščanski ljudje, ki v svoji veliki vnemi podpirajo nauk o zdravljenju, so pustili močan sklep, da če bi imel nekdo zadostno vero, morda nikoli ne bo umrl fizično.

 

Božja beseda jasno pove, da smrt ostaja nepremagan sovražnik. »Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt« (1. Korinčanom 15:26). Natančno preučevanje Svetega pisma in njegovega konteksta pokažeta, da bo smrt uničena, uničenje se zgodi v prihodnjem času. »Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.« (1. Korinčanom 15:56). Za osebo, ki je rešena greha, je smrt izgubila želo, toda sama smrt še ni osvojena. Dokler se Jezus ne vrne, in ne da vsega pod Sebe, ostane smrt normalen konec vsega človeštva.

 

Nekateri citirajo Rimljanom 5:12-14 kot dokaz, da je fizično zdravje lahko naše za nedoločen čas, da ne bi smelo biti fizične smrti. Vendar pa Pavel tu ni mislil do fizično smrt, temveč do duhovno smrt - duhovno ločitev od Boga. Nekdo je lahko fizično živ, a je duhovno mrtev. »Tista pa, ki teka za užitki, je umrla, kljub temu da živi.« (1. Timoteju 5:6). Natančno preučevanje Rimljanom 5, zlasti verzov 17, 18 in 19, bo razkrilo, da je Pavel govoril o tej duhovni smrti in ne o fizični smrti.

 

Kajti pravi: »Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični.« (Rimljanom 5:19).

 

Res je, da je bilo fizično zdravje v našem določenem življenjskem času zagotovljeno v odkupitvi. Toda Beseda ne uči, da ima lahko vsaka oseba tako izjemno vero, da nikoli fizično ne bo umrla. Izjema so tisti, katerih normalna življenjska doba bo dosegla čas, ko bo Jezus prišel. »Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom.« (1. Tesaloničanom 4:17).

 

»Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let, in njihova vihravost je muka in zlo, hitro mine in mi odletimo.« (Psalm 90:10).

 

Potem ko je dal to splošno pravilo v zvezi z normalno dolžino življenja, nam Bog daje ta vzorec molitve: »Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti.« (Psalm 90:12). Glede na ta verz bi moral tudi najbolj posvečeni kristjan pričakovati, da bo končno prišel do konca svojih dni. To bo razložilo, zakaj se nekateri v starosti ne dvignejo iz postelje. Morda je prišel Božji čas, da odidejo.

 

Toda tudi če bi moral biti za posameznika konec dni, Božja beseda še vedno velja. To ne pomeni, da je Njegov načrt, da ta oseba umre v agoniji in bolezni, ampak da bi njegov služabnik v miru odšel. (Luka 2:29) Bolezen nebi smela prinašati smrt. Božji vzorec smrti najdemo v Psalmu 104:29. »Skriješ svoje obličje, prestrašijo se; vzameš jim dih, preminejo, in se v svoj prah povrnejo.«

 

Tudi ko napoči čas, da nekdo umre, obstaja svetopisemski zgled za verovanje, da se v primeru nadnaravne vere lahko doda omejen čas življenja. Ezekija je bil obveščen, da mu je Bog ukazal, naj uredi svojo hišo, ker bo moral umreti. Toda kot odgovor na njegovo prošnjo, je Ezekiji bilo podeljeno podaljšanje življenja za petnajst let. (2 Kraljev 20:1–7). Kljub temu je bil Ezekija ozdravljen, in njegovo življenje podaljšano. Ko je minilo petnajst let, je umrl.

 

Božansko ozdravljenje ne razveljavlja zakona smrti. Prava vera lahko temelji na besedi Tistega, ki je zvest. Lahko imamo vero v ozdravitev, ker je Bog obljubil ozdravitev, Bog pa ni obljubil, da se bo to fizično življenje nadaljevalo v nedogled.