C. S. Tubby - SKRIVNOST ZMAGOVITEGA ŽIVLJENJA V VERI

 

SKRIVNOST ZMAGOVITEGA ŽIVLJENJA V VERI

 

C.S.Tubby

 

 

Nahajamo se v šoli Svetega Duha, v kateri se moramo veliko učiti. Nekatere lekcije so težje od drugih, a skoraj vedno je tako, da so najtežje lekcije najvrednejše. Tudi lekcija, ki je pred nami ni lahka in večina Božjih otrok se je še ni naučila. Prav zato, smo lahko prepričani, da bo prinesla dobre rezultate, če jo obvladamo.

Naša lekcija govori o prikriti skrivnosti Svetega pisma. O njej beremo v pismu Efežanom 5,20: "V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse."

Lahko je slaviti Gospoda in se mu zahvaljevati, za prijetne stvari v življenju: Za čudovito uslišanje molitev, ker je poskrbljeno za vse naše telesne potrebe, za osvežujoče blagoslove, ki kakor spomladanski dež pada na našo dušo, za silna doživetja v Duhu in za vsakodnevne dokaze Božje dobrote in ljubezni. Toda povsem drugače je slaviti Gospoda v preizkušnjah, boleznih, udarcih in vsemu, kar nam že po naravi ni všeč. Toda zgoraj navedeno mesto iz Pisma, vključuje vse te stvari.

Neko drugo mesto v Bibliji nam jasno razodeva, da "….njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu……."(Rim 8,28)

In če je resnično tako, da se vse v našem življenju dogaja pod modrim vodstvom našega Gospoda tako, da se nam dogaja samo tisto, kar je dobro in koristno, tedaj bi za nas zahvaljevanje v vsakem času in za vse moralo postati povsem naravno.

Na Dan zahvale za žetev, smo v nekem mestu začeli z evangelizacijo. Gospodov Duh me je v tem večeru vodil tako, da sem moral pridigati iz vrstice: "..se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse." Na bogoslužju je bila prisotna tudi žena, ki je že dalj časa trpela zaradi strašnih bolečin v očeh. Nosila je najmočnejša očala, ki obstajajo, pa je bila kljub temu sposobna le pet minut brati, in ta čas je uporabila za branje Biblije. Po petih minutah je morala prenehati, ker so jo oči tako bolele, da je imela občutek, da ji bodo zgorele. Vsi pridigarji, ki so prihajali v to skupnost in v njej služili, so molili z njo, vendar brez vidnega uspeha. Tudi na tej službi, smo molili za njo, ne da bi prišlo do ozdravljenja.

Nekega jutra, v času molitve, se je spomnila moje pridige o moči slavljenja. Na mestu, kjer je klečala, je takoj izrekla: "Gospod, hvala ti za vse, kar sem pretrpela zaradi mojih oči. Zahvaljujem se ti za vse bolečine, ki mi jih je povzročila moja bolezen." Medtem, ko je tako molila, se je Božja sila izlila na njo in v istem trenutku je bila ozdravljena od težke in mučne bolezni.

Tisto, kar ni mogla doseči z molitvijo, ji je uspelo s praktično uporabo Božje besede: "Vedno se za vse zahvaljujte Bogu." Naslednji večer je bila sestra M. v skupnosti brez očal. Od tega trenutka dalje, je bila sposobna ure in ure brati najdrobnejše črke, brez bolečin in težav. Tako je skozi zahvaljevanje in slavljenje nastopilo popolno ozdravljenje.

Neka sestra v mestu D. je imela težave z žolčnimi kamni. Slišala je mojo pridigo o moči slavljenja in komaj je dočakala moj poziv, da pride naprej. Pri prižnici, je takoj začela slaviti Gospoda, zaradi njenega težkega stanja in bila na slavo Božjo v istem trenutku ozdravljena od žolčnih kamnov. Nagrada za njeno slavljenje je bilo trenutno in trajno ozdravljenje.

Včasih izgleda, da je slavljenje uspešno tam, kjer molitev ni bila uspešna. To je verjetno zato, ker je slavljenje največji izraz vere in je kot tak všeč Gospodu. On se takrat počuti dolžan, da tako vero spoštuje.

Slavljenje ni zamena za molitev, temveč mnogo več, njena podpora. V Psalmih, nam je dano merilo za odnos med molitvijo in slavljenjem.

"Zvečer, zjutraj in opoldne bom tožil in stokal. Slišal bo moj glas."(Ps 55,18) David s tem priznava, da trikrat na dan moli. Mnogi kristjani mislijo, da je dovolj, če molijo enkrat na dan. V Psalmu 118,164, nato sledi: "Sedemkrat na dan te hvalim zaradi sodb tvoje pravičnosti."

Tu imamo (prikazan) božanski odnos med molitvijo in slavljenjem: Slavljenje je več kot podvojeno. Ali ni večina od nas to prakticirala obratno in dvakrat več molila namesto slavila in oboževala? Ko sem bil nedavno na kolenih v molitvi, se mi je zdelo, kakor da mi je Gospod želel reči: "Če bi me moje ljudstvo več slavilo, bi imelo manj razlogov, da me prosi." Mislim, da bi bilo to dobro načelo za nas.

Če bi Ga več slavili, bi lahko Bog deloval na tak način, da bi prišel naproti našim potrebam, predno bi ga mi za to prosili.

Nekateri verniki vedno znova prosijo za določene stvari, ne da bi doživeli uslišanje. Na koncu so potrti zato, ker nimajo več vere. Če se nahajaš v takem stanju, potem se zahvaljuj Bogu, da obstaja še ena pot. Začni slaviti Gospoda zaradi tvojega težkega stanja iz katerega bi rad izšel. Slavi Ga in poveličuj prav zaradi stvari, ki pritiskajo nate in te mučijo in čakaj na Gospoda in na Njegov čudovit dotik in On bo naredil preobrat na nadnaraven način, nad katerim se boš čudil.

Neka misijonarka, ki je delovala na Kitajskem, je težko zbolela zaradi koz, strašne bolezni vzhodne Azije. Ko se je njeno življenje približalo koncu, ji je Bog v viziji pokazal veliko tehtnico, pri kateri so bili krožniki zamenjani z velikima košarama. Na eni od teh košar je pisalo "molitve", na drugi pa "zahvaljevanje". Videla je, da je bila košara z zahvaljevanjem dvignjena, košara z molitvami, pa je bila spuščena navzdol. Veliko so molili za ozdravljenje te sestre, kljub temu pa se je njeno stanje vidno poslabšalo.

V tem obdobju bolezni, je poklicala vse ostale misijonarje in pomočnike misijonarskih postaj k sebi. Ko so se zbrali v njeni sobi, je zaprosila vse prisotne, da slavijo in hvalijo Gospoda iz vsega srca. Njeni prijatelji so mislili, da govori tako pod vplivom vročice in, da se je njen konec približeval. Kljub temu so vsi začeli slaviti in poveličevati Gospoda.

Sestra je imela ponovno videnje in v njem je gledala, kako se je košara z "zahvaljevanjem" počasi spuščala navzdol. Sedaj je glasno vzkliknila: "Prijatelji, napolnimo košaro zahvaljevanja do konca!" Prisotni so nadaljevali s slavljenjem in poveličevanjem Gospoda, dokler se ni vizija pojavila že tretjič. Ko je bila košara z zahvaljevanjem na tehtnici popolnoma spuščena navzdol, se je Božja sila spustila na to sestro in doživela je trenutno in popolno ozdravljenje od strašne bolezni.

Kmalu za tem je vstala, se oblekla, odšla na ulico in pol ure pridigala brez kakršnihkoli težav. Skupno slavljenje in zahvaljevanje je premaknilo Božjo vsemogočnost in Gospod je popolnoma odstranil njeno telesno težavo.

Tudi sam sem nekega nedeljskega jutra, v skupnosti govoril na isto temo. Neka sestra je poslušala pridigo s posebno pozornostjo. Zaradi tega, je popoldan pri mizi povedala kaj si je iz pridige zapomnila. Njene poslušalke so izgledale prav tako ganjene skozi besede, ki so jih slišale. Kasneje sem bil obveščen o dogodku, ki se je zgodil popoldan istega dne, v njeni službi.

Neka Rimokatoličanka, ki je slišala isto zgodbo o moči slavljenja in zahvaljevanja, je v tem popoldnevu doživela nesrečo, pri kateri se ji je po roki razlila nevarna, razjedajoča tekočina. To ji je povzročilo neopisljive bolečine, zdelo se ji je, da je njena roka vsa v ognju. Toda na osnovi tistega, kar je slišala v času kosila, je dvignila roko k nebu in rekla: "O, Bog, hvala ti za to nesrečo in za bolečine, ki jih prenašam." V istem trenutku je bila ozdravljena. Bolečine so ponehale in ožgana in zardela roka, je postala zdrava kakor druga. Slavljenje in zahvaljevanje je prineslo zmago nad boleznijo. Na tako čudovit način je Bog odgovoril tej ženi zato, ker je upoštevala Njegovo besedo. Tako bo nebeški Oče vedno storil za svoje otroke, če mu bodo za vse stvari izkazali slavo in hvalo.

Job, ki je živel pred okoli tri tisoč petsto leti, je verjetno imel odkritje te resnice. Ko je izgubil vse svoje sinove in hčere, svoje ovce, vole, kamele in služabnike, razen štirih, je padel na kolena, pogledal v obličje svojega Boga in rekel: "Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!" (Job 1,21).

Prav zaradi takšnega razumevanja slavljenja, v težavah in preizkušnjah, je Bog blagoslovil drugi del njegovega življenja bolj, kot prvega.

Sestra S. je bila pobožna in vdana Gospodova služabnica, ne samo v pridiganju Božje besede, temveč tudi v deljenju krščanske literature. Medtem, ko je imela v nekem mestu bogoslužje, je doživela nesrečo. S hudimi bolečinami je bila odnesena v svoje stanovanje.

V isti hiši je stanoval človek, ki je za sebe trdil, da je po prepričanju ateist. On je občudoval sestro S. zaradi ostrine njenih misli, za njeno biblijsko pridiganje, pa ni imel razumevanja. Ko so jo po nesreči prinesli v njeno stanovanje, je bil tudi on prisoten. Ponudil se je, da pokliče zdravnika in da prevzame nase vse stroške.

Ona je to ponudbo zavrnila rekoč, da ima osebnega Zdravnika. Vztrajno je želel izvedeti o katerem zdravniku govori. Brez najmanjšega strahu mu je priznala, da gre pravzaprav za Gospoda Jezusa Kristusa. Zaradi njenega odgovora se je razjezil in odšel, da se o tej stvari pogovori s svojim prijateljem.

Medtem, ko je sestra S. cel dan ležala na svoji postelji in prenašala hude bolečine, jo je Gospod nagovoril z besedami: "Ob vsaki priložnosti se zahvaljujte za vse!" Po kratki notranji borbi, je prisluhnila Božji besedi in se začela zahvaljevati Gospodu za svoje veliko trpljenje in ga slavila, ker je dopustil to preizkušnjo v zelo neprikladnem času. Medtem, ko je slavila in poveličevala Gospoda, se je Sveti Duh spustil nad njo. Imela je občutek, kakor da so bile na bolne dele njenega telesa  položene roke. V istem trenutku so jo zapustile vse bolečine in zvečer je oteklina začela plahneti. V imenu Gospodovem je vstala in se zahvaljevala za ozdravljenje, ki je bilo sedaj očitno.

Nedolgo za tem, medtem ko je še slavila in poveličevala Gospoda, je vstopil ateist in presenečen ugledal sestro S. popolnoma zdravo in radostno. Pozdravil jo je in vprašal, kaj se je zgodilo. Odgovorila mu je: "Pravkar me je obiskal moj osebni Zdravnik in On me je popolnoma ozdravil." Ta Božji nasprotnik je bil presunjen nad pričevanjem, se razmišljajoč odvlekel v svojo sobo in se v kratkem času vrnil, kot spreobrnjen človek. Ko je o tem dogodku do potankosti spregovoril svojemu prijatelju, se je tudi ta spreobrnil h Kristusu.

Na videz se zdi popolnoma nerazumljivo zahvaljevati se Gospodu za takšno nesrečo in ga poveličevati. Toda, ko se je izza tega izpostavilo, da je to privedlo dvojico brezbožnih k odrešitvi, ni tu nič več nedoumljivega.

V Psalmu 37,4 pravi David: "Razveseljuj se v Gospodu, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce!" Ko slavimo in se zahvaljujemo Gospodu, mu s tem kažemo, da se ga veselimo. Naše slavljenje je dokaz, da se z Gospodom strinjamo, v Njegovemu načinu vodstva in dopuščanja, On pa je poln radosti, ker lahko zavzame ta položaj.

Poudarili smo že, da je slavljenje največji izraz vere in prav je, da se Bogu zahvaljujemo za nekaj, predno to vidimo ali posedujemo.

Neka sestra je pripovedovala, kako je njen mož nujno potreboval petsto dolarjev za svoje poslovne potrebe. Odšla je v svojo molitveno sobo in medtem, ko je povzdignila svojo desno roko k nebu, je rekla: "Gospod, ti veš, da potrebujemo denar. Odpiram sedaj in zapiram svojo roko in se ti zahvaljujem za prejetih petsto dolarjev." Ona je to storila v močnem zaupanju in izgledalo je, kakor da ima denar že v svoji roki. Nekaj dni kasneje, je prišlo pismo s čekom v vrednosti točno petsto dolarjev iz popolnoma nepredvidljivega vira.

V Novi Zelandiji (vzhodno od Avstralije), so molili za neko ženo, ki je zbolela za pljučno tuberkulozo. Po molitvi je neprestano slavila Gospoda za njeno ozdravljenje, čeprav še ni bilo nobenih zunanjih znakov o tem. Ona se je celo javno zahvaljevala Bogu za svoje ozdravljenje na vsakem bogoslužju, ki ga je obiskala. In, ko se je nekoč ponovno zahvaljevala, se je božanska sila spustila na njo in bila je ozdravljena svoje bolezni. Pred začudeno množico ljudi v cerkvi, je bil njen obraz svež in vesel, a niso manjkali niti drugi dokazi, da je bolezen prešla.

Slavljenje in zahvaljevanje vodi v zmago.

To so izkušnje našega časa. Če odvzamemo pesem slavljenja iz življenja Božjih otrok, smo jim odvzeli zmago. Zaradi tega poje David v Psalmu 34,2:

"Slavil bom Gospoda ob vsakem času, njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih!"

                                                                                                                             Amen

Friedrich Schoenemann - SLAVLJENJE IN HVALJENJE ODPIRA VRATA BLAGOSLOVA

 

Slavljenje in hvaljenje odpira vrata blagoslova

Friedrich Schoenemann

 

»Kdor daruje hvalno daritev, mi izkazuje čast, kdor hodi pravo pot, mu pokažem Božje odrešenje.« (Psalm 50:23).

Tokrat je to skrivnost slavljenja in zahvaljevanja, na žalost skrita od mnogih Božjih otrok. Kako čudovita, zmagovita moč in blagoslovi so razkriti medtem ko slavimo in poveličujemo Gospoda. Gospod želi, da ga njegovi otroci obožujejo. Psalmist pravi:

»Pridite k njegovim vratom z zahvalo, v njegove dvore s hvalnico! Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!« (Psalm 100:4).

S slavljenjem in hvaljenjem se premika veličastna Božja moč. Jemlji si vsakodnevni čas za poveličevanje Gospoda.

»Dobro je zahvaljevati se GOSPODU, prepevati tvojemu imenu, Najvišji, oznanjati zjutraj tvojo dobroto, tvojo zvestobo ponoči na liro in harfo, z razleganjem na citre. Zakaj razveselil si me, GOSPOD, s svojim delovanjem, nad deli tvojih rok vriskam.« (Psalm 92:2-5).

Sedemkrat na dan te hvalim zaradi sodb tvoje pravičnosti. (Psalm 119:164).

Tako se ti bo razodel Gospod in radost njegova bo tvoja moč. Nebo se bo odprlo nad tvojim življenjem in sveto maziljenje njegovega Duha bo počivalo na tebi. Težave tvojega življenja bodo rešene, moč bolezni bo izginila in vezi, s katerimi te želi zvezati satan, bodo zlomljene. S slavljenjem in hvaljenjem boš osvojil obljubljeno deželo. To je največji dokaz tvoje vere.

O, žalostno Božje dete! Ne ukvarjaj se več s svojo preteklostjo! Ne glej toliko na ljudi, na težave, na svoje stanje in na probleme svojega življenja. S Pavlom lahko rečeš: »Pozabljam kar je za menoj.« Pogled navzgor osvežuje srce. Začni slaviti Boga in predaj se mu v vsem zaupanju. Duhovi žalosti in trpljenja bodo morali pobegniti od tebe, zato ker je prišel Jezus in prinesel radost. Po njegovi krvi si ti popolnoma svoboden!

O, bolno Božje dete! Ne obračaj več svoje pozornosti na stiske in bolečine. Začni poveličevati Gospoda za resničnost njegove Besede: »Po njegovih ranah sem bil-a ozdravljen-a!« Sprejmi v veri to, kar je Bog pripravil za tebe in videl boš Božjo slavo.

Tvoja bolezen, žalost in breme, ki te pritiska, se lahko spremenijo po slavljenju in hvaljenju.

Mnogi ljudje našega časa so padli pod vpliv in moč teme. Preko magije in greha čaranja ali sprejemanjem pomoči od ljudi, ki se ukvarjajo s tem, so jih zaposedle sile teme. Toda obstaja osvobojenje za tebe! Ko je Jezus na Golgotskem križu zavpil: »Dokončano je!« je bila moč pekla premagana. Slavi Jagnjetovo zmago nad vsako močjo sovražnika.

Vzemi si vsak dan čas za poveličevanje velikih Božjih del. S slavljenjem in hvaljenjem se rušijo trdnjave teme, odpadajo tvoji okovi in postajaš svoboden. Izpolnjuje se resničnost Božje besede: »Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Janez 8:36).

Pavel in Sila sta se nahajala v temnici, priklenjena na okove. Bila sta izmučena od udarcev svojih sovražnikov. Toda ob polnoči sta začela slaviti in poveličevati Gospoda tako glasno, da so ju slišali tudi ostali zaporniki. Odgovor je prišel hitro. Potresli so se zidovi ječe. Bog je poslal mogočen potres. Te noči se je po njunem slavljenju razodela Božja zmaga, tako da so se spreobrnili ječar in vsa njegova družina.

Ali si utrujen na poti svojega življenja? Ali je ranjeno tvoje srce in duša? Tukaj je rešitev in pomoč v tvojih stiskah! Če potrebuješ novo moč, potem poslušaj obljubo njegove Besede: »Mar ne veš, ali nisi slišal:

GOSPOD je večni Bog, Stvarnik koncev zemlje. Ne omaga in ne opeša, njegova razumnost se ne da raziskati.

Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost.

Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo,

tisti pa, ki zaupajo v GOSPODA, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli,

tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.

(Izaija 40:28-31).

S slavljenjem in hvaljenjem boš dobil novo moč, da bi lahko radostno hodil po svoji poti.

»Pravilno me časti tistim ki prinaša žrtev hvale: in tistemu, ki hodi po pravih stezah (poteh) – njemu bom pokazal svoje odrešenje.« (Ne najdem stiha).

 

Vsi bi morali več slaviti in poveličevati Gospoda, ker samo tako nas lahko Bog bolj blagoslovi, da bi prejeli iz neizčrpnega bogastva njegove slave milost na milost.

Tudi starozavezni verniki so prav tako poznali vrednost in pomen slavljenja in poveličevanja. O Danijelu se govori, da je trikrat na dan padel na kolena, molil, slavil in se zahvaljeval.

Namesto da v veri s slavljenjem in zahvaljevanjem zasedemo deželo, pogosto delamo napake s tem, ko vidimo to, kar je negativno, nevarnosti in skozi to padamo v strah in dvom. Ko so Izraelci pri prehodu skozi puščavo bili opikani od kač, jim je Mojzes zapovedal v Gospodovem imenu, da naj ne gledajo na nevarnost ugriza, temveč na dvignjeno kačo. In ta pogled vere jim je dal zmago.

Ne bodi brez poguma in nemočen! Ne boj se! Pogled proti nebu ti bo dal moč in pogum. Božja Beseda pravi: »Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.« (1 Korinčanom 15:57).

Enkrat je bilo Božje ljudstvo v nevarni bitki s sovražniki, z Moabskimi in Amonovimi sinovi. Toda v sredi te stiske in največje nevarnosti so Leviti hvalili Izraelovega Boga z močnim glasom. In kralj Jozafat je poučil ljudstvo in postavil pevce Gospodove, da hvalijo sveto lepoto Njegovo, ko so hodili pred vojsko in govorili: »Slavite Gospoda, ker je večna Njegova dobrota!« In ko so začeli peti in slaviti Boga, je Bog naredil, da so se sovražniki med seboj sami uničili.

Prav tako je tudi apostol Pavel pogosto govoril o zahvaljevanju za svojo skupnost. On pravi: »Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu.« (1 Korinčanom 1:4).

 

Vedno, kadar je mislil na skupnost, se je zahvaljeval Bogu. Ali ni to čudovit Božji zakon? Medtem, ko se mi zahvaljujemo za Božje otroke, jih On z radostjo blagoslavlja. Zelo grešimo, če preveč gledamo na napake svojega bližnjega. To bo nam vzelo pogum, njemu pa ne bo pomagalo čisto nič, kvečjemu škodovalo.

John Hyde, ki je bil zelo znan po svojem molitvenem duhu in velikemu prebujenju, ki mu ga je dodelil Gospod v Indiji, je imel običaj, povedati nam lekcijo, katero mu je enkrat dal Gospod.

Nahajal se je na kratkih počitnicah v gorah. Glede na to, da je vedel za duhovno stanje enega od pridigarjev, ki ga je zelo skrbelo, se je odločil vzeti si dovolj časa v molitvi zanj. Medtem, ko je izlival svoje srce pred nebeškim Očetom, je rekel približno takole: »O, Bog, ti veš kako je ta brat hladen.« Videti je bilo, kakor da mu je nevidna roka zaprla usta in glas ga je resno pokaral: »Kdor se dotika njega, se dotika zenice mojega očesa.«

Hyde se je zelo ustrašil. Žal mu je bilo, ker je pred Bogom obsodil brata. Čutil se je ponižanega in pokaranega. Takoj je priznal svoje greh in poklical Jezusovo dragoceno kri, da ga očisti. Nato je vzkliknil: »Oče, pokaži mi kaj je lepega in milozvočnega v življenju mojega brata.« Zelo hitro so prišle vanj misli, kako je ta pridigar nekoč zapustil vse zaradi Kristusa in kako je zaradi tega prenašal mnoge stiske od svojih bližnjih. Spomnil se je tudi let naporne službe, ki jo je imel v eni zapleteni skupnosti, z mnogimi primeri prepirov, katere je krotko pomiril. Spomnil se je kako vzoren mož je bil. Njegova dobra dela so se pojavila eno za drugim, medtem ko je bedel v zastopniški molitvi za tega brata, s hvaležnostjo.

Ko se je vrnil iz počitnic je izvedel, da je dotični pridigar v istem času doživel notranjo obnovo svojega duhovnega življenja.

Zahvaljuj se Gospodu za svoje bližnje in ljubljene. Zahvaljuj se mu vsak trenutek in brez prenehanja za vse. Poveličuj Njegovo ime. Slavljenje in zahvaljevanje bo dvignilo tvoje oči iz bitke na zmago. Zmaga je že izbojevana po Gospodu Jezusu, slavljenje pa in zahvaljevanje bosta prinesla zmago v tvojem življenju in nad življenje tvojih bližnjih.

Na Johnu Hyde-u je pogosto ležalo težko breme za izgubljene duše in to ga je na trenutke zelo mučilo. In ko Bog ni blagoslovil, je vprašal Gospoda za razlog in preiskoval svoje življenje. In brez izjeme je prihajal do zaključka, da je šlo za pomanjkanja slavljenja in zahvaljevanja v njegovem življenju. Po slavljenju in zahvaljevanju postaja Božje ljudstvo blagoslovljeno in cerkev Jezusa Kristusa ponovno oživljena.

Korejska cerkev se smatra za najbolj duhovno živahno cerkev na svetu. Toda kaj je skrivnost te cerkve? Ko je evangelist Billy Graham v času korejske vojne obiskal to zemljo, je odkril to skrivnost. On sam poroča o tem: »Devetdeset odstotkov vseh cerkva v Koreji ima molitveno bogoslužje med peto in sedmo uro zjutraj in to 365 dni v letu.

Ali vemo kako oni molijo? Naši bratje bi bili šokirani, ko bi jih slišali, kako v istem času molijo, medtem ko jim solze tečejo po licih.

Temperatura zunaj je bila okoli ničle. Cerkev je bila brez strehe, brez klopi. Oblečeni so bili v tenka bombažna oblačila in stali so v cerkvi. Mi zmrzujemo v naših debelih, težkih, usnjenih oblačilih. Oni pa molijo naprej in naprej in neprestano vpijejo: »Mega, mega, mega!« Vprašal sem jih: »Kaj to pomeni?« Odgovorili so mi: »To pomeni: »Hvala! Hvala! Hvala!« V njihovem siromaštvu in bedi oni vpijejo: !Hvala ti Gospod, hvala ti!«

Dragi brat, draga sestra, ali nimamo mi mnogo več razlogov, da slavimo in hvalimo Gospoda? Ali niso razlogi za naš neuspeh prav v tem, ker smo premalo hvaležni? Stopimo ponovno s hvaležnostjo pred Božje obličje! »Hvalite Gospoda, ker je večna njegova dobrota!« 1 Kroniška 16:34.

 

 

Sanje moje - EVANGELIZACIJA V SANJAH

 

Evangelizacija v sanjah

 

23.04.2022 zgodaj zjutraj

 

 

Ko sem se zbudila iz sanj, sem najprej začutila veliko radost in veselje v duhu in v srcu. Čutila sem močno Božjo prisotnost. Vedela sem, da so bile sanje od Boga. Tega sem bila neizmerno vesela.

 

Sanje je težko opisati popolnoma tako, kakor so se zgodile, ker mnoge podrobnosti, ki so se dogajale, zbledijo kmalu po prebujanju, posebno če jih ne zapišeš takoj po tem, ko se prebudiš.

 

Sanje so se odvijale zunaj, medtem ko sem hodila naokoli in iskala človeka, da mu govorim o Jezusu Kristusu. Ne vem natanko kam sem prišla, ampak nekje globoko v meni je bil vtis, da sem človeka, ki sem mu govorila o Kristusu, našla v eni od delavnic, verjetno mehanični delavnici.

 

Temu visokemu moškemu sem začela govoriti o Jezusu. Na njegovih rokah sem videla sledi tetoviranja. Najprej sem pomislila, kako jaz, ženska, oznanjam Evangelij moškemu. Toda on me je poslušal. Prisluhnil je. Sprejel je Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika, se spokoril in bil odrešen. Še nekaj časa sva se pogovarjala in potem sem odšla.

 

Zanimivo mi je to, da so bile sanje dovolj dolge, da sem se celo ponovno vrnila k temu na novo rojenemu človeku. Takrat mi je priznal, da je bil pred spreobrnjenjem, član satanistične cerkve.

 

Na njegovem obrazu sem videla sijaj radosti odrešenja. Bil je resnično spreobrnjen in nova stvaritev v Kristusu. Dogovorila sva se, da potrebuje nadaljnje poučevanje, mu dala Sveto pismo in mu svetovala obisk skupnosti, kjer bo duhovno rastel in se oblikoval v trdno duhovno osebo, Kristusovega učenca.

 

Od njega sem odšla polna radosti, ker sem lahko še eno dušo pripeljala v zavetje križa, v spokorjenje, kesanje in spreobrnjenje; v odrešenje in večno življenje. Vesela sem bila, ker sem vedela, da ga bo Bog silno uporabil v oznanjevanju satanistom, kdo je v resnici Jezus Kristus iz Nazareta. Te sanje so mi bile v veliko duhovno vzpodbudo, da grem po pravi poti.

 

Ti, ki to bereš, če še ne poznaš tega Jezusa iz Nazareta, tega Jezusa, ki je umrl zate na križu Golgote, da bi te odkupil od vseh tvojih grehov, bolezni, slabosti, ujetosti, prekletstev, čaka tudi nate. Vedi, da te je tako ljubil, ko je šel na križ, da je tam umiral tudi zate, da bi postal Njegov. On želi biti tvoj Gospod in tvoj najboljši prijatelj.

 

»Kliči me in ti bom odgovoril; povedal ti bom velike in nedoumljive reči, ki jih nisi poznal.« (Jeremija 33:3).

 

Spreobrnite se, odpadli sinovi, ozdraviti hočem vaš odpad! »Glej, prihajamo k tebi. Saj si ti Gospod, naš Bog.« (Jeremija 3:22).

 

»Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi.« (Apostolska dela 3:19).

 

»Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.« (Rimljanom 10:9).

 

Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti (v vodi), v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.« (Apostolska dela 2:38).

 

Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.

(2 Korinčanom 5:17).

 

»Veruj v Gospodaoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« (Apostolska dela 16:31).

POJDI, POŠILJAM TE!

 

GLEJ, TI SI TA LJUBEZNIVI NASMEH LJUBEZNI IN MIRU,

KI NAMENJAM GA UBOGIM NA ULICAH TVOJEGA MESTA.

GLEJ, TI SI TA ROKA, KI OBJAME UBOGE, ZAVRŽENE OVCE,

KI ŽELIM JIH ZBRATI PO TEBI, V STAJO ODREŠENJA.

 

GLEJ, TI SI TA ROKA, KI JO POLAGAM NA BOLNE, DA OZDRAVE.

GLEJ, TI SI TA GLAS, KI IZGOVARJA BESEDE ŽIVLJENJA, LJUDEM.

PO TEBI JIH POZIVAM V OBJEM SVOJEGA KRIŽA:

"ŠE JE PROSTOR, ŠE JE PROSTOR, POVEJ JIM TO!

PRIDI, ČAKAM TE, PRIDI V OBJEM TEGA KRIŽA."

 

PRIDITE VSI, KI STE UTRUJENI IN OBTEŽENI

IN JAZ, JEZUS, VAM BOM DAL POČITEK.

"ŠE JE PROSTOR! ŠE JE PROSTOR, IZPOD TEGA KRIŽA!

PROSTOR ZA VSAKEGA SPOKORJENEGA GREŠNIKA."

 

"PRIDI V OBJEM MOJEGA ODREŠENJA, GREŠNIK!

PRIDI V OBJEM MOJEGA MIRU IN SVOBODE!

PRIDI V OBJEM MOJE LJUBEZNI IN OZDRAVLJENJA!

JAZ TE KLIČEM;  JEZUS KRISTUS, TVOJ ODREŠENIK!"

04.06.2018

Moj sin, hčerka, tudi tebe kličem. Samo v meni lahko najdeš mir, samo v meni lahko najdeš potešitev vseh svojih potreb. Samo v meni lahko najdeš svojo potrebo po ljubljenosti in ljubezni. Ljubim te! Kličem te! Ne potrebujem posebnih besed. Potrebujem tvojo iskreno izpoved.

 

Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, se vam bom dal najti, govori GOSPOD.

(Jeremija 29:11-13).

Kliči me, ti odgovorim. 

 

 

Daniel Adams - SAMOOSVOBODITEV

 

SAMOOSVOBAJANJE

 

Daniel Adams

 

 

Vem, da se mnogi kristjani spopadajo tudi z raznimi demonskimi vplivi iz svoje preteklosti, ali tekom svojega življenja, zato želim na hitro obrazložiti, kako osvoboditi samega sebe in ta video posnetek, ki sem ga posnel, vam lahko pri tem pomaga; pomaga pri tem, kako se samo-osvoboditi.

 

Sedaj poslušajte. To je zelo enostavno narediti, vendar vedite, da je za to potrebna ponižnost. Povedal vam bom nekaj o tem in verjamem, da si boste po branju tega zapisa ali ogledu tega videa (iz katerega je ta izpis), lahko pridobil svobodo, ki jo potrebujete.

 

Vem, da si velikokrat hodil naokrog, da bi poiskal nekoga, ki bi ti pomagal pri tem in to je v redu. Veš, da je ena največjih stvari, potrebnih za to, prav ponižnost in ponižnost te bo vodila v to svobodo. Če smo ponižni, smo se pripravljeni tudi odrekati, da bi dobili tisto, kar ima Bog za nas. Zato sem za to, da grem, in dobim osvoboditev, kjerkoli je potrebno, da jo dobimo.

 

To je mogoče samo preko Jezusa Kristusa, zato, ker je On edini pravi Odrešenik, ki te želi voditi po pravi poti, zato se bomo pogovarjali o tem.

 

Poglejmo Jakob 4:6:  »Toda on daje večjo milost, zato Pismo pravi: Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.«

 

Samo če si ponižen, lahko dobiš od Boga tisto, kar potrebuješ. Skromnost je ključna. Zato se moramo zavedati, da je ponižnost ključna. V samoosvoboditev ne moreš priti s ponosnim srcem. Če si ponosen, je edini način, kako resnično dobiti svobodo, da prideš h Gospodu s ponižnim srcem. Gospod to razume.

 

»Človeku se zdi vsaka njegova pot pravilna, Gospod pa preizkuša srca.« (Pregovori 21:2).

 

Gospod tehta naše srce. Bog resnično pozna tvoje srce. Če želiš priti v svojo molitveno kamro, in prideš tja z veliko ponosa, in odideš iz nje in razglašaš ljudem, kako si vse naredil sam, potem je to ponos. In če prihajaš s takšnimi motivi, ne boš mogel dobiti svobode, ki jo iščeš od Gospoda. Zato te bo Bog pripeljal do mesta, kjer boš izpostavljen Njegovi slavi, vendar ti On ne bo prinesel občutke krivde, ali obsodbo in  sram.

 

Samo Jezus Kristus nas lahko vodi v samoosvoboditev. Mislim, da ste vedeli, da me je osvobajala celo moja lastna žena. Osvobojen sem bil pred množico ljudi.  Zaradi tega me ni bilo sram. Želel sem, naj pride iz mene, naj pride vse.

 

Samoosvoboditev je stvar razodetja, ki izhaja iz tega, da imate osebni odnos z Jezusom Kristusom, ki deluje skozi Svojo Besedo. Ko molite, in ko to delate, se bo zgodil, da bo do vas prišlo razodetje, in pridobili boste modrost, ki prihaja samo po Gospodovi pravičnosti, ki prihaja od Očeta luči, tako, da boste prejeli to Božansko razodetje, ki vam bo prineslo osvoboditev.

 

Na primer, nekega dne sem hodil naokrog in razmišljal o svojih generacijah po očetovi strani in kako so se jim dogajali sami neuspehi in rekel sem, da imam dovolj tega in Gospod mi je dal razodetje, zakaj se to kar naprej dogaja. Sploh se nisem zavedal, da je v mojem življenju demonska trdnjava, ki je prišla skozi moje generacije, ki so spremljale moško stran moje družine. Bil sem utrujen od tega. Rekel sem Gospodu: »Potrebujem odrešitev od tega, osvoboditev od tega. Vseeno mi je, kako boš to storil, toda moram to prejeti«

 

V preteklosti sem bil osvobojen, in vem, da je tisti, ki je v meni večji od tega, ki je v svetu, kar pomeni, da če Njegov Duh prebiva v meni, in če je še kaj drugega, ga bo Njegov Duh potisnil naprej, saj bi si moral samo en Gospodar lastiti hišo. In On bo vsakega drugega gospodarja vrgel ven. Močni človek v mojem življenju je Jezus Kristus iz Nazareta, amen! Tako, da ko sem dobil razodetje o tem, sem rekel, ta stvar mora iti.

 

Vedel sem, da deluje Božja milost tudi za samoosvoboditev. Zanjo moraš prositi Gospoda; »Bog Oče, potrebujem milost za samoosvoboditev in prav zdaj potrebujem to, milost, ki si jo zame priskrbel na Kalvariji, po svojem Sinu, Jezusu Kristusu. Potrebujem jo zdaj.«

 

Ta dragocena Jagnjetova kri, mi je priskrbela, da to lahko imam, in sedaj mi to pripada. Zato grem naprej, da se tega osvobodim. Rekel sem: »Odrekam se temu generacijskemu prekletstvu, odrečem se temu, grajam to, odpovedujem se temu v svojem življenju, v Jezusovem imenu. V imenu Jezusa zapovedujem vsakemu demonu povezanim s tem, da me zapusti takoj zdaj.«

 

Začutil sem, ko se je ta stvar dvignila in jo izpustil in začel sem kričati. Prišel sem ven v solzah, in bil sem osvobojen tega. Videl sem rezultate svoje samoosvoboditve – odrešitve, toda nekateri pravijo, da se s tem jemlje slava Bogu. Vendar se jaz sam od sebe nikoli nebi mogel osvoboditi. Zgodilo se mi je, in vem, da to deluje.

 

Kadar greste skozi katero koli vrsto osvoboditve, mora vedno priti do preboja, videli boste zmago, videli boste pričevanja o osvoboditvah, vendar vedite, da samoosvoboditev zahteva ponižnost. Oče v nebesih, ki ga prinese, skozi Besedo, skozi svetopisemsko resnico, da je Jezus Kristus že plačal ceno za to. Božja Beseda ti prinaša razodetje, ti daje svobodo, vendar se osvoboditev lahko zgodi tudi skozi druge Božje može in žene – na novo rojene vernike. Bog vam lahko razodene česa morate biti osvobojeni, kako to storiti.

 

Moraš imeti vero in narediti v moči imena Jezus. Razodetje lahko dobiš skozi pridigo, če Božji služabnik govori o teh stvareh. In potem veš: »Čas je, da to storim. Čas je, da se osvobodim tega. Čas je, da se spokorim glede tega, da se pokesam, če je to potrebno. Da se odpovem temu, če me je kaj, ali nekdo prizadel.«

 

Moraš se zavedati, da to, kar ti je prizadejal satan skozi to, je laž, kajti to ti ne pripada, ker te je Jezus že osvobodil. To ne spada v tvoje življenje. Ni pomembno, ali je to nekaj iz vaše daljne preteklosti, ali od pred nedavnim. Vi veste, da če želite iti naprej, se morate pokesati, se odvrniti od tega, in Gospod bo videl vaše ponižno srce, vedel bo, ali ste se resnično pokesali in odvrnili od tega, in  ko boš to storil, boš začutil. Kako bo Božja milost prišla na tvoje življenje in te osvobodila tega. Vse, kar je demonskega, bo zapustilo tvoje telo.

 

Moramo se zavedati, da je vera brez del mrtva. Zato reci: »Ta demonska stvar, ki ovira moje življenje, ne glede na ime in na kar je navezano, zapovem ti, v imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta, dvigni se in pridi ven, takoj zdaj. Pridi ven!« Ko izgovoriš te besede in ko bo Božja milost na tebi, se bo to začelo sproščati iz tebe, lahko boš čutil, da se to osvobaja iz tebe, kar pomeni, da te bo breme zapustilo.

 

Lahko boš samo izdihnil to, lahko boš zazehal, lahko boš kašljal, ali smrkal, jokal ali pa celo bruhal. Obstaja mnogo načinov, kako se to zgodi. Demoni lahko izhajajo skozi katero koli odprtino na našem telesu. Prejeli boste to, kar boste zahtevali in videli boste, lahko, če imate duhovni vid, tega duha, ki vas zapušča, lahko pa tudi ne. Ne glede na to kako se bo zgodilo. To vas bo zapustilo.

 

Osvoboditvi bodo sledili rezultati, vendar ne prinašajte pričevanja o tem, dokler ne boste videli rezultatov. Videli boste sadove tega, kar se je zgodilo. Dobro drevo obrodi dobre sadove. Ko boste o tem pričevali, bodo ljudje tudi sami videli spremembo. To vam govorim iz osebnih izkušenj.

 

Vsaka samoosvoboditev bo imela rezultate, če bomo to delali na pravilen način.  In to se lahko zgodi le v Njegovi moči in Njemu na slavo. In On je dober Bog in želi za nas dobro. Toda včasih se zgodi, da za odrešitev – osvoboditev potrebujemo podporo drugih bratov in sester, močnih v veri, ki imajo izkušnje na tem področju. Lahko je to tudi krščanska žena, mož. Ne smeš biti ponosen in misliti, da ti to ne potrebuješ, ali, nihče ne bo molil zame, jaz tega ne potrebujem.

 

Glede tega ne smeš biti poln ponosa in varati samega sebe, da je s teboj glede tega vse v redu, če ni. Sram in strah sta pri tem nesmiselna in neumestna. Zakaj bi si človek zatiskal oči pred tem, ko bi mu lahko bilo po tem dobro, pa ne samo njemu, ampak tudi drugim ob njem. Ne sramuj se svoje »zgodbe«. Ni sramota biti osvobojen od demonov. Večja sramota je obdržati jih do smrti in trpeti. Ponižaj se, to je pot v svobodo.

 

Bogu ne boš mogel služiti, čeprav si tega želiš, če ne boš najprej osvobojen demonskega tlačenja in ovir. Ni sramota imeti demona-e, ker imeti jih, ni vedno zato, ker smo grešili. Včasih se to zgodi samo zato, ker nas hoče sovražnik ovirati v našem služenju Gospodu in ljudem.

 

Mnogi ste me prosili za to obrazložitev in upam, da vam bo to pomagalo, da boste to storili. In še enkrat: Pokesajte se, bodite ponižni, prosite za Božjo milost in nato uporabite avtoriteto, ki vam jo je dal Bog, da zapoveš v imenu Jezusa Kristusa, da te to zapusti. Poveš satanu: »Konec je, moraš oditi, ker jaz nisem kot moja generacija pred mano. Ven iz mojega življenja.«

A. A. Allen - ZAKAJ NEKATERI NE PREJMEJO OZDRAVLJENJA - 6. Lekcija

 

ZDRAVJE, OZDRAVLJENJE IN SVETOST

 A. A. Allen

 ŠESTA LEKCIJA

 ZAKAJ NEKATERI NE PREJMEJO OZDRAVLJENJA

 

Če Bog tudi danes ozdravlja bolne, zakaj je toliko dobrih kristjanov bolnih? Na tisoče bolnih in trpečih ljudi na svetu bi radi verjeli v to poučevanje božanskega zdravljenja. To bi zanje pomenilo osvoboditev od velikega trpljenja. Toda na žalosti, si ne upajo dati svojega primera v Božje roke, in mu zaupati osvoboditev, dokler ne prejmejo odgovora na to vprašanje.

 

Tudi tisoče kristjanov, ki že verujejo v nauk o Božanskem zdravljenju, imajo skoraj isto vprašanje. »Drugi so ozdravljeni. Vem, da Bog danes zdravi. Zakaj ne prejmem  ozdravljenja? Ali gleda Bog na osebo?«

 

Teh vprašanj ni mogoče prezreti. Bog jih ni prezrl, saj lahko preberemo odgovor v Svetem pismu. »Kajti Bog ne gleda na osebo.« (Rimljanom 2:11)

 

Če Božje obljube o ozdravitvi veljajo za KOGA, veljajo za VSE.

 

»Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni.« (Jakov 5:14–15).

 

Prej v teh lekcijah je bilo pojasnjeno, da ozdravljenje ni zagotovljeno ali obljubljeno za Kristusove sovražnike niti za tiste, ki vztrajajo v grehu. To je naš namen tukaj, da se ukvarjamo z razlogi, da nekateri kristjani ne prejmejo ozdravitve.

 

Če želite biti ozdravljeni in niste kristjan, morate najprej najti ozdravitev za svojo dušo. Pokesajte se od svojih grehov in iščite Boga z vsem srcem. Ko se pokesaš od svojih grehov in v svojem srcu veruješ v Gospoda Jezusa (ne le v nekatere stvari o Njem, temveč verjamete NJEMU, zaupate Mu, verujete, kar pravi v svoji Besedi). Po tem boš ponovno rojen po Božjem Duhu, rojen v Božjo družino in upravičen prositi v veri, za katero koli od njegovih obljub, da vam v dobro.

 

Sedaj bom govoril na temo »ponovnega rojstva«, ker jih je veliko pisalo o tem, kako lahko vedo, da so res »na novo rojeni«. Kako so lahko PREPRIČANI. Nedvomno bo TO zelo dragoceno za krščanske delavce, ki si želijo več informacij o ravnanju s tistimi, ki jih je treba ozdraviti, pa še niso »ponovno rojen.« »Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.« (Janez 3:7)

 

Jezus sam je izjavil: Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3)

 

Opazovati način življenja kristjanov, ki so svojo vero v Jezusa Kristusa že izpovedali, in jih poskušati posnemati, ne bo dovolj. Tudi poskus življenja v skladu z desetimi zapovedmi ali po moralnem kodeksu Svetega pisma, ne bo deloval. Bogati mladi vladar je izjavil: »Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka?« (Matej 19:20)

 

Ponovno rojstvo spremeni naravo posameznika. Spremeni njegove interese, njegove standarde in njegov pogled. Ljubi stvari, ki jih je nekoč sovražil, in sovraži stvari, ki jih je nekoč ljubil.

 

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5:17)

 

S to izkušnjo in samo z njo smo pooblaščeni, da postanemo Njegovi otroci, dediči vsega, kar ima, v nebesih in na zemlji! (Glej Rimljanom 8:17; Galačanom 3:29). Kot njegovi otroci ga ljubimo. Želimo mu ugoditi, pridobiti njegovo naklonjenost in še več, naredimo vse, da bi ga posnemali, da bi se spremenili v Njegovo podobo, namesto da bi bili v skladu s podobo sveta. (Rimljanom 12:2)

 

Nekateri so vam morda rekli, da nikoli ne morete VEDETI, da ste odrešeni in da ste pripravljeni na nebesa. Danes so na svetu taki, ki se imenujejo pridigarji evangelija, ki bi vam rekli: »Živite najbolje, kakor znate, sproti poplačajte vse dolgove. Bodite prijazni do svojih sosedov. Obiščite cerkev po vaši izbiri. Ni toliko pomembno v kaj veruješ, samo da si iskren. In ko pridete na drugi konec tega življenja, potem boste ugotovili, ali ste naredili stvari dovolj dobro ali ne. Nihče do končne sodbe ne more vedeti, ali mu bo uspelo ali ne!«

 

Kako neumno! Kako daleč od učenja Svetega pisma! Kakšna hudičeva prevara, ki bo povzročila, da bodo ljudje brezskrbno odpluli v pekel! Toda če pogledamo v Sveto pismo, nam da natančne napotke glede tega, da se lahko prepričamo, že sedaj, ali smo odrešeni, ali ne.

 

»Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje.« (1. Janezovo 3:14a).

 

»To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina.« (1. Janezovo 5:13).

 

To ne pomeni, da lahko upate, da boste imeli večno življenje, ko pridete na drugi konec življenjske poti! Večno življenje imate ZDAJ in veste, da ga imate, ker če ne veste, potem ga nimate! Večno življenje se začne v tebi, ko vzverjuješ v Gospoda Jezusa Kristusa in si na novo rojen.

 

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16).

 

»Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3b).

 

Življenje ne-pokesanega grešnika – tudi najboljšega med ne-pokesanimi grešniki – je eno življenje; medtem ko je življenje skesanega, na novo rojenega kristjana povsem drugo življenje.

 

Apostol Pavel opisuje življenje dobronamernega, samo-pravičnega, vernega grešnika, v Rimljanom 7:14-15; 18, 24.

 

»Vemo namreč, da je postava duhovna, medtem ko sem jaz mesen, prodan grehu. Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim.« (Rim 7:14-15).

 

»Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni.« (Rimljanom 7:18).

 

»Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti?« (Rimljanom 7:24).

 

»Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Potemtakem z umom služim Božji postavi, z mesom pa postavi greha.« (Rimljanom 7:25)

 

»Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu. Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu.« (Rimljanom 8:3-4)

 

Če te Gospod Jezus Kristus ni osvobodil, si v ječi. Si v suženjstvu. Vezan si na greh! Ne moreš delati tega, kar hočeš, ampak to, kar nočeš. Velikokrat te je bilo sram stvari, ki si jih naredil. Velikokrat ste se želeli ustaviti. »Obrnili ste nov list,« naredili ste

»Novoletne zaobljube.« Videli ste, da je novi list zamazan in resolucije zlomljene. Verige greha so premočne. Lahko krivite svoje »okolje«. Morda čutite da nekega dne, ko boš starejši in ko se bodo tvoje okoliščine spremenile, se boš odvrnil od svojih hudobnih poti in naredil stvari bolje.

 

»Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni.« (Janez 8:36).

 

Z lastnimi napori se ne morete rešiti, tako kot se ne morete dvigniti v nebesa z lastnimi škornji. Pravični in sveti Bog je bil kaznovan za naš greh. Ta kazen je bila smrt!

 

»Glejte, vse duše so moje: tako očetova duša kakor sinova duša, moji sta. Duša, ki greši, umre. (Ezekiel 18:4)

 

 

IN ZDAJ, TUKAJ JE VAŠ DEL:

 

(1) Zavedati se morate, da ste grešnik in da so vaši grehi vredni smrti.

(Smrt v tem smislu pomeni večno izgnanstvo od Boga, v pekel, po vaši smrti.)

 

(2) Morate sovražiti svoj greh, ki vaš uničuje. Morate se pokesati za svoje grehe in jih v molitvi priznati Jezusu.

 

»Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1:9).

Vaših grehov ni treba izpovedati nikomur razen Jezusu, razen če niste storili krivice drugim; in to je mogoče popraviti s priznanjem oškodovancu oziroma tako, da temu povrnete stvar, ki ste jih je pridobil s prevaro.

 

»Prišel je v Jeriho in šel skozi mesto. Tam je bil mož, Zahej po imenu. Bil je višji cestninar in bogat človek. Poskušal je videti, kdo je Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo. Ko je Jezus prišel na tisti kraj, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.« In takoj je splezal dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali in govorili: »Ustavil se je pri grešnem človeku!« Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: »Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno.« (Luka 19:1-8).

 

Če je povračilo nemogoče, vam bo Bog to odpustil ob vašem kesanju.

 

(3) Potem ko ste Jezusu priznali svoje grehe, morate v svojem srcu verjeti, da je On zvest svoji Besedi in da je opral vaše grehe.

 

(4) Obstaja še ena stvar: potem ko veruješ, moraš priznati Jezusa kot svojega  Odrešenika.

 

»Kaj torej pravi? Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu; namreč beseda vere, ki jo oznanjamo. Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.« (Rimljanom 10:8-10).

 

Zdaj, v tem trenutku, preden vam Satan lahko ugrabi to priložnost, zavpijte k Bogu da vam odpusti grehe. Priznajte, da niste vredni, da so vaši grehi vredni smrti in pekla, vendar ga spomni, da je bila kazen plačana, da je Jezus plačal tvoj greh in umrl namesto tebe, ZA VAŠE GREHE!

 

Potem verjemite, da vam je odpuščeno, in se zahvalite Bogu iskreno in na glas, da so vaši grehi izginili. Povejte svoji družini in prijateljem TAKOJ, da se je za vas začelo novo življenje.

 

»Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo«. (2 Korinčanom 5:17)

 

Sprememba je tako popolna, da jo je Bog v svoji Besedi imenoval NOVO ROJSTVO OD ZGORAJ! (Janez 3:3).

 

Sveto pismo govori o novem kristjanu kot o DOJENČKU V KRISTUSU. Tako kot fizični novorojenček, morajo tudi duhovni dojenčki prejeti ustrezno nego, ustrezno »prehrano« in usposabljanje, da postanejo odrasli, zato mora novorojeni kristjan upoštevati določena pravila, da bi odrasel v močnega in zdravega, Božjega otroka v svojem duhovnem življenju.

 

Ker me skrbi za vsakega, ki je začel to novo življenje, sem napisal kratko knjižico za začetek takega vernika. Ima naslov: »KAKO ŽIVETI KRŠČANSKO ŽIVLJENJE.«

Če ste kristjan in še niste prejeli svojega ozdravljenja, preučite svoje življenje in svoja stališča, v luči Božje Besede. Bog ne dela razlik med ljudmi, tudi ne v vašem primeru, ker je to v nasprotju z njegovo Božansko naravo. Če ste še vedno bolni, obstaja razlog. Božja Beseda vam ga bo razodela, če boste vztrajno iskali Njegovo obličje. Ko najdete težavo, jo popravite in Božji zdravilni dotik je vaš. To je Božje jamstvo, in Bog ne more lagati.

 

ŠE NEKAJ RAZLOGOV JE, ZAKAJ NEKATERI NE PREJMEJO ZDRAVLJENJA!

 

 

(1) Pomanjkanje vere

Lahko rečete: »Ampak jaz verjamem. Vem, da me Bog lahko ozdravi. Zakaj potem tega ne naredi?"

 

Ali verjamete, da vas bo ozdravil ZDAJ?

 

Pravite: »Upam, da bo. Vem, da Bog danes ozdravlja. Bil sem pri tem in tem Božjemu služabniku, na velikem srečanju in videl sem na stotine ozdravljenih, a ko je položil svoje roke name, nisem dobil ozdravljenja.«

 

Veš zakaj nisi prejel ozdravljenja? KER NISI IMEL VERE. Imeli ste UPANJE. UPATE, da boste ozdravljeni. Imate ZNANJE. Veste, da je Bog sposoben ozdraviti in da zdravi. Verjamete, kar ste videli, a nimate VERE.

 

Vera je verjeti v tisto, česar še niste videli, preprosto zato, ker je Bog rekel, da je tako.

 

»Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.« (Hebrejcem 11:1) Če bi imel vero, bi bili že ozdravljen.

 

Z naglušnim ušesom je k nam prišla draga sestra, ki je bila dolga leta gluha. Rekla je,

»Ne vem, zakaj ne ozdravim. Imam toliko vere kot kdorkoli. Imam vso vero sveta.«

 

Takoj smo ji skrbno razložili, da če ima resnično živo vero, do te mere, ne bi mogla ostati gluha, saj prava vera deluje. »Vera brez del (vera, ki ne deluje) je mrtva." (Jakob 2:20) Prava vera bo zagotovo prinesla rezultate, kajti Bog je zvest svoji obljubi.

 

Ko je prepoznala dejstvo, da je imela pomanjkanje vere, je ponižno prosila Boga, naj ji odpusti, ker je dvomila o Njem, in da naj pomaga njeni neveri. Po tem se ji je takoj odprlo uho.

 

To je v takem primeru popolnoma svetopisemski pristop do Boga. Jezus je nekoč rekel človeku, katerega vera je bila šibka: »Glede tega ›če moreš‹ pa – vse je mogoče tistemu, ki veruje.« (Marko 9:23). Dečkov oče je takoj na ves glas rekel: »Verujem, pomagaj moji neveri!« (Marko 9:24).

 

Takoj je Jezus prvi pomagal njegovi neveri. Njegova vera je vzniknila. Prejel je vero da Bog daje in stvar, ki si jo je želel, je postala ne le možnost, ampak realnost. Satanova moč je bila zlomljena. Sin tega človeka je bil ozdravljen. Iskreno priznanje dvoma, skupaj z iskreno željo, da bi se bolje naučili verjeti, je veliko boljše kot glasno izpovedovanje vere, ki ne deluje. Težko je zavajati samega sebe v tej zadevi in ​​BOGU NI NI NIČ MOGOČE.

 

Prava vera ni upanje, da vas bo Bog ozdravil, niti vedeti, da je sposoben ozdraviti ti. To je veselo zagotovilo, da je delo tako dobro, ker Bog, KI NE ZNA LAGATI, je obljubil – da je celo ZAGOTOVLJENO - da VAS ozdravi!

 

(2) Napačno poučevanje

Mnogi ne dobijo ozdravitve, ker so bili glede tega napačno poučeni, ker so verjeli, da sta bolezen in fizično trpljenje Božji način, da iz njih izvabi najboljše ali kot način razvijanja sadov Duha v njihovem življenju. Verjamejo, da morajo biti potrpežljivi v stiski in počakati, dokler ne pride Božji čas, da jih ozdravi, da jih morda Bog vadi v njihovi potrpežljivosti in vztrajnosti, ali pa, da jih morda Bog kaznuje, za njim neznani greh.

 

Res je, da greh odpira vrata bolezni, toda vse, kar Bog zahteva je, da greh priznamo, in nam je odpuščeno. Sveto pismo v Jakobovem pismu, se nanaša predvsem na to.

 

»Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni. Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega. Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev.« (Jakob 5:14-17).

 

Bog ne reče: »Če je med vami kdo bolan, naj potrpežljivo čaka, da bo Bog končal s kaznovanjem.« Namesto tega pravi: »Priznajte svoje napake drug drugemu, (Zdaj, DANES) in molite drug za drugega, da boste ozdravljeni.« (Jakob 5:16) Obljuba je: »In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni.« (Jakob 5:15).

 

Kristjan, ki vztraja v svoji bolezni, ali v svojih grehih, s tem ne poveličuje Boga. Bog ga hoče od vsega osvoboditi. »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5:22-23) Tu ne govori o »sadu bolezni in trpljenja.« Nastanejo neposredno zaradi predanosti prebivajočega Božjega Duha. Če se pri nekaterih posameznikih zdi, da so bolni, ker jih je bolezen prignala do tega, da so posvetili več pozornosti svojemu odnosu z Božjim Duhom, bolj, kot kadar so bili zdravi, so v zmoti. Vsaka oseba, ki opazuje bolne ljudi, se bo zlahka strinjala, da je v takšnih okoliščinah posledica bolezni, pogosto manj in ne več potrpljenja.

 

Če bi Bog (ki se nikoli ne spreminja) uporabil to metodo učenja potrpežljivosti in trpljenja, bi zagotovo nekoč v Svoji zemeljski službi nekomu rekel, ki je vpil k njemu za odrešitev: »Pojdi, ostani bolan, dokler se ne naučiš potrpežljivost. Potem me boš morda spet iskal in morda te bom po tem, ozdravil.« On nikoli ne daje takšnega odgovora. Niti enkrat ni ukazal nobeni osebi, ki je bila dobra, da naj zboli, niti kateremu koli, ki je bil bolan, da tak ostane.

 

Tako greh, kot bolezen sta hudičevi deli. Bog tega zagotovo ni določil, da se sad Duha razvija skozi hudičeva dela. To je delo Duha! Kristus je prišel, da bi uničil hudičeva dela.

Nekateri bodo morda rekli: »Morda še ni čas za Boga, da me ozdravi. Ostal mu bom zvest v bolezni, in Bog me bo ob svojem dobrem času, ozdravil, če bi bila njegova volja, da to stori.«

 

To je isto, kakor, če bi grešnik rekel: »To morda ni čas za Boga, da me odreši. Jaz mu bom ostal zvest v svojem grehu in v neposlušnosti, in če sem tisti, ki ga Bog hoče rešiti,

Me bo zagotovo rešil, ob svojem dobrem času.«

 

»Gospod ni počasen glede obljube, kakor nekateri mislijo, da je to počasnost. Ne, le potrpežljiv je z vami, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi dosegli spreobrnjenje.« (2 Petrovo 3:9)

 

Kljub temu se nihče ne bo izmuznil, razen da se pokesa, kajti Jezus je rekel: »Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani.« (Luka 13:3) V trenutku, ko se grešnik pokesa, prejme svojo odrešitev. Ni mu treba čakati in se spraševati, ali ga

bo Bog odrešil, ali ne, kajti Bog je rekel: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1:9)

 

To je priznano kot zdrav nauk med vsemi, ki se imenujejo temeljni verniki. Toda mnogi med njimi ne prepoznajo dejstva, da nam ista Biblija pravi: »Ljubi, prosim Boga, da bi ti šlo v vsem dobro in bi bil zdrav, kakor gre dobro tvoji duši.« (3 Janezova 1:2).

 

Zdravje je Božja volja za Njegovo ljudstvo, pogojeno z blaginjo duše. Vse Božje obljube so pogojne. Odrešenje je pogojeno s kesanjem. Ozdravljenje je pogojeno z vero in duhovnim zdravjem, vendar ko so Božji pogoji znani in izpolnjeni, BOG JAMČI ZA ODGOVOR.

 

Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Korinčanom 1:20).

 

»Oklepajmo se neomajne izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, zvest.« (Hebrejcem 10:23)

 

(3) Nejasno izražene molitve

Mnogi ne dobijo ozdravitve, ker ne prosijo zagotovo za tisto, kar si želijo od Boga. »Želite, a nimate. Ubijate in zavidate, in vendar ne morete doseči. Prepirate se in bojujete, pa nimate, ker ne prosite.« (Jakov 4:2)

 

»Množica ju je pograjala, naj umolkneta, ona dva pa sta še bolj zavpila: »Usmili se naju, Gospod, Davidov sin!« (Matej 20:31)

 

Resnično so svojo prošnjo naslovili na pravo osebo, a ko je njihova molitev analizirano, res ga niso prosili za NIČ! Jezus je obstal, ju poklical in rekel: »Kaj hočeta, da vama storim?« (Matej 20:32)

 

Dejala sta mu: »Gospod, da bi se nama odprle oči!« (Matej 20:33) Tako je bila njuna molitev opravljena dokončno in »takoj so njune oči spregledale«. (Matej 20:34)

 

Ko pridete k Bogu po ozdravitev, JASNO izrazite svojo potrebo. Božja obljuba je: »Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu.« (Janez 14:13).

Na enem izmed naših srečanj, je v vrsto za ozdravljenje prišel moški, ki je bil gluh na eno uho, slep na eno oko in imel revmo v kolenih. Ko je prišel, je prosil za ozdravljenje ušesa, ki je bilo vrsto let popolnoma gluho. Njegova molitev je bila uslišana in Satanova moč je bila zlomljena, takoj je prejel ozdravitev sluha.

 

To je tako navdihnilo njegovo vero, da je imel pogum prositi ozdravitev za svoje oko. Ko je bila tudi ta molitev uslišana, se je njegova vera še okrepila, tako da je prosil in prejel odrešitev za svoja pohabljena kolena. V človeku ni bilo prave nove potrebe ali kakšne nove pripravljenost na ozdravljenje iz Božje strani, a ker je bila vsaka potreba jasno predstavljena, je bil Bog zvest Svoji besedi in NAPRAVIL TOČNO TO, KAR JE BILO ZAPROŠENO, V JEZUSOVEM IMENU.

 

Pogosto je neuspeh pri podajanju dokončne zahteve posledica pomanjkanja vere. Berač pride na vaša zadnja vrata, in lahko reče: »Gospa, prosim, dajte mi nekaj za jesti.« On

ni prepričan, da bo kaj dobil. Če bi moral nekaj dobiti, ne ve, kaj naj bi to bilo. Ko pa greš v trgovino z denarjem v torbici, da kupiš nekaj za jesti, ne rečeš: »Dajte mi nekaj za jesti.« Trgovcu z živili daš zelo določen seznam stvari, ki jih želiš, in količino vsakega od njih. Ne dvomite, da boste prejeli stvari, ki jih zahtevate.

 

Samo oseba, ki pride k Bogu z vero, da bo to, kar prosi, tudi prejela, bo običajno zagotovo zahtevala stvari, ki jih želi. Velikokrat, če oseba išče ozdravitev, bo v svojem umu natančno opredelila, kakšno ozdravljenje resnično potrebuje in pričakuje, da bo dobila, prepričana, da bo dobila to, kar prosi, in ovira za ozdravitev je takoj odstranjena.

 

Mnogi ljudje verjamejo, da je znak krotkosti ali ponižnosti reči, po tem, ko so to storili,

moliti: »Če je tvoja volja.« To je lahko sovražnikov trik, da vam prepreči pravo vero, da nebi prejeli ozdravljenja. Dokler niste prepričani, ali je Božja volja, da vas ozdravi, lahko ne prosite v veri, kajti nikoli v zgodovini uslišane molitve ni nihče prepričal Boga, na tak način, da bi naredil karkoli v nasprotju s svojo voljo. Osrednja skrivnost uslišane molitve je molitev, ko veste zagotovo, da je NJEGOVA VOLJA, da ste ozdravljeni.

 

Tisti, ki menijo, da bi morali reči: »Če je tvoja volja«, navajajo to kot primer Jezusove molitev v Getsemaniju, ko je v bolečinah duše zavpil: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« (Luka 22:42).

 

Upoštevajte, da ni molil za nekaj, kar je Bog obljubil. On ni molil z željo, da bi Bog Oče spremenili okoliščine, in čeprav je bila molitev izmoljena iz samega Božjega Sina, NI PRINESELA predlagane SPREMEMBE v molitvi. Ta molitev nikoli ni bila mišljena, kot molitev za spremembo stvari. Bila je preprosto mučen krik duše, ki se bori.

 

Poznal je Očetovo voljo. On je vedel, preden je prišel na zemljo, da On ni prišel samo zato, da bi pil iz tega keliha. Še pred Getsemanom, ko so učenci prosili za častna mesta, jih je vprašal, če zmorejo piti kelih, ki ga bo pil On. To je bila molitev za moč in milost preden je prišel čas, ko je moral to storiti. Prišla je ura in kelih je bil grenak.

 

Jezus je nase prevzel človeško šibkost mesa: »In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.« (Janez 1:14).

 

Torej, ko je bil v vseh pogledih podoben svojim bratom. (Hebrejcem 2:17), njegovo meso se je seveda uprlo grozljivemu spoznanju, da bo nekaj ur visel na križu ves razmesarjen, v modricah, krvaveč, osramočen, zapuščen in bo prevzel nase kazen za vse človeštvo. On je bil prvi in zadnji, ki je to storil.

 

On, ki ni poznal greha, je moral preživeti ta spektakel kot grešnik, ki nosi naše grehe na križ. Vedel je, da je njegov  Oče, ki mu je bil tako blizu, ko je hodil po prašnih poteh Galileje, ni mogel iti z Njim skozi to. To je bila ura njegove najhujše preizkušnje. V agoniji duše je iskal drugo možnost, toda Njegov namen je bil neomajen in le za trenutek se je zjokal. In Bog je poslal angela, da ga okrepi za tisto temno uro.

 

Da, tudi v svojem življenju boste morda večkrat uporabili besede, »Naj se zgodi, ne moja volja, ampak Tvoja.« Prihranite jih za čas preizkušnje. Prihranite jih za dan, ko vas bodo temne vode vrgle ob tla, in hudič te bo izzval, da poiščeš lažji izhod! Potem vpijte kot Jezus. »Oče, če je tvoja volja, če Ti je to v redu, bom ubral lažjo pot, ampak moja odločitev je zapečatena. Moj obraz je nastavljen. Odločen sem izpolniti Tvojo voljo za vsako ceno.« »NE MOJA VOLJA, TVOJA VOLJA, NAJ SE ZGODI,« (Lk 22:42).

 

V svoji molitvi, se iz dneva v dan učimo spoznati Božjo voljo in nato moliti s popolnim zaupanjem v tisto, kar je Njegova volja. Ko molimo za ozdravitev, molimo za tisto, kar je Bog že razodel, da je Njegova volja. BOŽJA VOLJA JE, DA VAS OZDRAVI! Zakaj bi potem rekli: »Če je tvoja volja?«

 

Prav je, da si prizadevamo spoznati Božjo voljo, da poznamo Božjo voljo, kajti moliti bi morali v skladu z Njegovo voljo. V Jakobu 4:13-15 beremo: »Poslušajte torej vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili,« a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono.«

 

V tem primeru Bog v tej zadevi ni obljubil niti razkril svoje volje. Bog je obljubil in razodel svojo voljo v zvezi z ozdravljenjem svojega ljudstva. Zato nam ni treba reči: »Če je to tvoja volja.« Raje recimo: Zahvaljujem se Ti, Oče, da si razodel svojo voljo glede te zadeve v svoji Besed, da vem kako prositi po Tvoji volji.«

 

»In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.« (1 Janez 5:14-15)

 

»Če« v mnogih molitvah ne označuje samo dvoma, ampak se uporablja kot vrzel skozi

katero mnogi upajo, da se bodo izognili morebitni obtožbi nevere ali nepriznanega greha. Če ozdravljenje ne pride, se lahko oseba, ki tako moli, vedno opraviči z: »Božja volja preprosto ni bila, da bi me ozdravil. On zdravi druge, a čeprav sem neoporečen, in Bog ne gleda na osebo, vendar se je odločil, da me ne bo ozdravil.«

 

V luči Božje jasne izjave: »Kajti Bog ne gleda na osebo, (Rimljanom 2:11), bi takšno izjavo lahko označili kot klevetanje zoper Boga oziroma »neumno obtoževanje Boga.«

 

 

(4) Pomanjkanje razumevanja Božjih ravnanj v zvezi z ozdravljenjem

Vzrok za mnoge je pomanjkanje razumevanja načina, kako Bog obravnava ozdravljenje, zato ostanejo bolni. Oseba, ki si je postavila vzorec v mislih in čuti, da je edini način, na katerega Bog lahko ali bo deloval, je v nevarnosti, da izgubi zaupanje.

 

Ko odgovor ne prihaja po njegovem miselnem vzorcu, ima lahko tudi občutek, da njegov molitev ni bila uslišana ali ne bo uslišana. Ker lahko ozdravitev pride le z vero, je enostavno razumeti pomen razumevanja Božje metode ravnanja, da se vera ne bi omajala. Mnogi so slišali pripombe, da če Bog zdravi, bo ozdravitev takoj dokončana. To je zgolj človekova teorija in ni stalni Božji vzorec.

 

Eden izjemen primer ozdravljenja iz Stare zaveze, ki se ni zgodilo v trenutku, je primer ozdravitve Naamana. (Glej 2. Kraljev 5) Elizej je bil Božji prerok in ga je Bog močno mazilil, da je mogočno deloval v Njegovem imenu. Očitno so ljudje iskali od njega, da jih ozdravi (z Božjo močjo), ker mu je izraelska služkinja posredovala besedo, da je lahko ozdravljen od svoje gobavosti, če bi šel k  preroku Elizeju.

 

Naamanov kralj ga je takoj poslal v Izrael, v deželo preroka Elizeja, z navodilom izraelskemu kralju, naj naredi vse, da bo ozdravljen. Kako pogosto so naša srca danes vznemirjena in se sprašujemo, ko vidimo »pogane« (tiste, ki ne trdijo, da so kristjani), kako hitro sprejmejo in verjamejo, ko jim povedo o Odrešeniku, ki zdravi telo in dušo, medtem ko mnogi kristjani sedijo v neveri in zavrnejo priznanje ali uživanje blagoslova.

 

Izraelski kralj je bil takšen. Bil je ves razburjen in vznemirjen in se je spraševal, kako mu bo uspelo ozdraviti vojskovodjo. (2 Kraljev 5:7) Očitno je vedel tako malo o tem, kaj je Bog delal, da sploh ni vedel, da je v njegovi deželi prerok, ki lahko ozdravi bolne!

 

Elizej je slišal za zadevo in sporočil, da naj Naamana pošljejo k njemu. Naaman je prišel k Elizeju in je bil precej razočaran, ko je ugotovil, da namesto, da bi ga zdravili kot visokega predstavnika močne vlade, ni do njega Elizej  niti osebno pristopil.  Namesto tega mu je Elizej poslal svojega služabnika Gehazija s sporočilom. Naaman naj bi šel do reke Jordan in se sedemkrat umil v njej, in bo ozdravel.

 

Jordan je bila blatna in neprivlačna reka. Sirija, Naamanova lastna država je imela dve

reki, ki sta bili veliko bolj čisti in bolj privlačni. Naaman je bil zaradi tega jezen, vendar je dovolil svojim služabnikom, da so ga prepričali, naj stori to, kar mu je Elizej zapovedal, in ozdravel je!

 

Ali je blatna voda Jordana imela kakšen zdravilni učinek na Naamana? Seveda ne, vendar je bilo potrebno, da Naaman izvede dejanje ponižnosti in poslušnosti. Narediti tako, je nakazovalo, da je imel določeno stopnjo vere. S tem zadeve še ni bilo konec. On

je prišel nazaj k Elizeju, da bi se mu zahvalil. Elizeju je rekel, da ne bo več častil niti žrtvoval poganskim malikom svoje dežele. Od tistega dne bo služil samo Izraelovemu Bogu.

 

Elizeju je ponudil darila, vendar jih ta ni hotel sprejeti. Božja moč se ne more kupil, in ta poganski kapitan bi narobe razumel, če bi Elizej darila vzel.

 

Takojšnje ozdravljenje je zgolj človekova teorija in ne stalni Božji vzorec. Tudi v Jezusovem življenju, ozdravitve niso bile vedno takojšnje. Pogosto se je ozdravljenje zgodilo, vendar so bili v Njegovem služenju očitni tudi drugi vzorci, ki so očitni tudi danes.

 

Razmislimo o nekaterih od teh, tako v Kristusovem času, kot v naših dneh: Ozdravitev plemiškega sina: Uradnik pa mu je rekel: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre.« Jezus mu je dejal: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in mu sporočili: »Tvoj sin živi.« (Janez 4:49-52).

 

Upoštevajte, da se je deček »začel spreminjati«. Zdi se, da čeprav je bil ta fant res ZDRALJEN, ni šlo za takojšnjo popolno povrnitev prejšnjega zdravja in moči.

 

Namesto tega je vrtoglavica izginila in bil je na poti okrevanja. Kljub temu da je danes v mnogih primerih vzrok bolezni odpravljen, je vendar včasih potrebno, da preteče nekaj časa, preden normalni procesi rasti ali okrevanja povzročijo stanje popolnega ozdravljenja in normalnega počutja.

 

Ozdravljenje sleporojenega človeka. (Janez 9) Jezus je srečal moža, ki je bil slep od svojega rojstva. Jezus je naredil glino in mu z glino namazal oči ter mu ukazal: »Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa« (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl.« (Janez 9:7) Slepec je storil točno tako, kot mu je bilo rečeno. On je odšel po svoji poti, se umil, se vrnil in  VIDEL.

 

KDAJ so se mu odprle oči? Ko je ubogal Jezusov ukaz in storil kar mu je rekel, naj naredi. Tako izvemo, da se ozdravljenje lahko zgodi, na poti poslušnosti.

 

Jezus vas lahko danes ozdravi na enak način. Pomembno je prepoznati, da je to svetopisemski način ozdravljanja.

 

Na naših srečanjih je Gospod obravnaval nekatere posameznike glede poslušnosti in

ko so poslušali Božji glas, so bili čudežno ozdravljeni. Neumno je, če sploh kaj, če trmasto zavračamo izpolnjevanje Božjih ukazov, in takrat ne moremo prejeti ozdravitev.

 

Ozdravitev desetih gobavcev (Luka 17): »Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni.« (Luka 17:12-14).

 

Jezus jim ni takoj povedal, da so ozdraveli. Vendar jim je rekel, naj odidejo in se pokažejo duhovnikom, za kar so vedeli, da za to nebi imeli razloga, razen če so bili ozdravljeni. Odšli so k duhovnikom v poslušnosti, po veri in delali, kar sicer ne bi mogli storiti, če niso bili ozdravljeni. Ko so začeli hoditi, ni bilo navzven še nobene manifestacije njihovega ozdravljenja. Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. (Luka 17:14)

 

To ni bilo takojšnje, vidno zdravljenje, ampak je bilo pristno ozdravljenje z Božjo močjo. Ti ljudje so Boga prijeli za njegovo besedo in njegova beseda ni izneverila. Delovali so po svoji veri, medtem ko ozdravljenja še ni bilo videti. Posledično so v zelo kratkem času VIDELI, v kar  so verovali in prejeli.

 

Če boš Z VERO naredil tisto, česar prej nisi mogel narediti, te bo Bog srečal. Jezus je pogosto rekel invalidnim: »Vzemi svojo posteljo in hodi.« (Marko 2:9). Ko so ubogali, so bili ozdravljeni. Peter je rekel nemočnemu v nogah: »V imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta vstani in hodi« (Apostolska dela 3:6). In ubogal je in bil ozdravljen. Mnogi danes prejemajo odrešitev na enak način.

 

Ozdravljenje mlade dame na berglah: V eno od naših linij za ozdravljenje, je prišel mladenič in gospa na berglah. Štiri dolga leta je bila pohabljena. Ko je prišla, je vera sijala na njenem obrazu. Preden ji je služabnik uspel reči eno besedo, mu je izročila svoje bergle. Vera jo je popolnoma prepričala, da jih ne bo potrebovala nikoli več. Seveda je odšla peš brez bergel. Bog nikoli ne zamudi. On nagradi pravo, živo vero.

 

Ozdravljenje dame na invalidskem vozičku: Še ena je prišla v isto vrsto za ozdravljenje, na invalidskem vozičku. Po molitvi so ji naročili, naj vstane in hodi. Ne da bi karkoli poskusila, je rekla: »Veš, da tega ne morem storiti,« in ni mogla, ker ni verjela! Vendar pa je dve noči pozneje, potem ko je bila bolj poučena o Božjih obljubah, res vstala iz vozička, hodila, tekla in se povzpela po stopnicah na ploščad. Zdi se, da je bila ta vrsta za ozdravljenja ena najvidnejših pri ozdravljenju, in v Jezusovi službi je v veljavi še danes.

 

Podobno kot smokve so tudi bolezni lahko preklete in ovenijo! Nekega dne je Jezus preklel figovo drevo, ker ni obrodilo sadov. (Marko 11:13). Očitno ni bilo nobene spremembe videza drevesa po tem, ko ga je preklel, toda naslednji dan, ko so On in njegovi učenci spet šli mimo, se je Peter začudil in rekel Jezusu: »Gospod, glej, smokva, ki si jo preklel se je posušila.« (21. verz) V tem kratkem času se je posušila pri koreninah, in naslednji dan, je bila posušena.

 

Številne bolezni se ozdravljajo na enak način. "Koren" bolezni je preklet v Jezusovem imenu. Če je rak, tumor, golša ali kakšna druga rast, mora bodisi preiti iz telesa ali razpasti v krvnem obtoku in biti odnesena. To je enostavno razumeti, da bi lahko bila oseba resnično ozdravljena in kljub temu še nekaj časa trpi neugodje v času, ko postopek poteka. Trpljenje je lahko celo bolj akutno za kratek čas, kot je bila prej, saj je mrtvo tuje tkivo ločeno in odneseno. ČE NE RAZUMETE TE RESNICE O POSTOPNEM OZDRAVLJENJU, STA DVE RESNI NEVARNOSTI OČITNI:

 

1.      Oseba lahko izgubi zaupanje v Božjo zdravilno moč zaradi

razočaranja, zaradi neuspeha, da bi bila popolnoma ozdravljena, glede na svoja pričakovanja.

 

Izguba zaupanja odpira vrata Satanu, da se vrne in spet prevzame kar mu je bilo vzeto. (Glej Matej 12:43–45) V tem primeru je tudi to, kar je bilo pridobljeno, izgubljeno. To je tudi razlog za mnoge, ki pričajo o tem, da so prejeli »delno ozdravitev«, nato pa so bili čez nekaj časa celo slabši kot prej. (O tej temi bomo razpravljali v eni od prihodnjih lekcij).

 

(2) Oseba lahko sprejme delno osvoboditev kot vse, kar Bog lahko ali bo storil, in zato se morajo še naprej upirati hudiču v veri, dokler ne pride do dokončne ozdravitve.

 

Če Satan ne more popolnoma preprečiti vašega ozdravljenja, vas bo skušal prepričati, da ste prejeli VSE, kar vam je Bog namenil imeti, čeprav to še ni tisto VSE. BOŽJI NAČRT ZA OZDRAVLJENJE JE POPOLNO OZDRAVLJENJE, pa naj bo to trenutno ozdravljenje, ali oblika osvoboditve, ki bo potekala v nekem določenem obdobju.

 

Če ne prejmete takojšnjega zdravljenja, ne bodite malodušni, ampak se še naprej obračajte na Boga v veri in ga hvalite za to, kar je bilo že storjeno, v Njegovem imenu. Naredite ne samo to, da ga hvalite za izboljšave v vašem stanju, ki jih morda lahko čutite, temveč za rane, ki jih je zadobil, ko je bil prebičan za vas, v Jeruzalemu, ko je plačal ceno za VAŠO odrešitev. Nadaljujte se spominjati tega, kar je Jezus naredil za vas, dokler manifestacija vaše osvoboditve (ozdravitve), ne bo popolna.

 

VERA V BOGA JE VEČ KOT VERA V NJEGOVE OBLJUBE – JE TUDI VERA V NJEGOVE ZAPOVEDI. Ni nujno, da so njegove zapovedi preprosti preizkusi vere, kot v prejšnjih primerih. Lahko so preizkusi vaše poslušnosti.

 

(5) Zavrnitev Božjih zapovedi

Medtem ko je Elizej zavrnil darila od Naamana, je bil Gehazi, Elizejev služabnik, pohlepen po teh stvareh. Sledil je Naamanu in mu povedal, da si je Elizej premislil in da bi vseeno  sprejel darila. Gospodov Duh je razodel Elizeju, ko se je to dogajalo. Ko se je Gehazi vrnil, mu je Elizej dal priložnost, da prizna in se pokesa. Namesto tega je Gehazi povedal še več laži. Tedaj je Elizej rekel: »Naamánove gobe naj se držijo tebe in tvojih potomcev na veke!« In odšel je od njega gobav kakor sneg.« (2 Kraljev 5:27).

 

Poganski kapitan, z malo ali nič razumevanja Boga in njegove Besede, je bil ozdravljen.

Bodite pozorni na tistega, ki ima veliko znanja in razumevanja, kot na primer Gehazi, ki je namerno grešil proti Božjim zapovedim, in prišel pod obsodbo.

Obsodba o Gehaziju to ponazarja.

 

Ni dvoma, da imamo povsod, kjer izvajamo ozdravljenja Gehazijevce, ki gredo skozi linijo za ozdravljenje in obupno iščejo od Boga, kar nikoli ne morejo prejeti. Nekje so se zavestno in namerno odvrnili od sledenja Bogu in Njegovi volji zanje. Zaničevali so svojo dediščino in prodali svojo  duhovno dediščino. Zdaj tavajo kot gobavec Gehazi in iščejo blagoslov, katerega nimajo več pravice prejeti. Zavrnili so Gospodove odredbe.

 

(6) Trma in upor:

»V devetintridesetem letu svojega kraljevanja je Asá zbolel na nogah in bolezen je postajala vedno hujša. A tudi v svoji bolezni ni iskal pomoči pri Gospodu, temveč pri zdravnikih. Nato je Asá legel k svojim očetom: umrl je v enainštiridesetem letu svojega kraljevanja.« (2 Kroniška 16:12-13).

 

Je greh iti k zdravnikom? To je vprašanje, o katerem so razpravljali naprej in nazaj ljudje, ki trdijo, da verjamejo v Božansko zdravljenje. Glede tega ne razpravljam z nikomer. Ne vem, kaj bi svet počel brez njih. Ne vem kako bi mnogi kristjani preživeli brez njih! Ne umrejo vsi kristjani, ki gredo k zdravnikom. Mnogi ozdravijo, zato bomo morali pogledati nadalje za pomen tega v Svetem pismu.

 

Asa je bil človek, ki je zelo dobro začel služiti Bogu. Bil je judovski kralj, in njegovo prvo dejanje kot kralja je bilo odstraniti vse malike iz dežele, in prepovedati malikovanje. »Višin pa niso odstranili iz Izraela. Vendar je bilo Asájevo srce neoporečno vse njegove dni.« (2. Kroniška 15:17).

 

Po 35 letu njegovega vladanja je izraelski kralj vdrl v Judo deželo in mu oropal nekaj njegovega ozemlju. Asa je mislil, da bi jih lahko hitro strmoglavil, če bi se mu pridružil še kateri koli kralj s svojim kraljestvom, zato je poslal sle h kralju Sirije - poganskemu kralju, poganskega naroda – in prosil, naj mu priskoči na pomoč. Sirski kralj je privolil.

 

Bog je bil zaradi tega nezadovoljen, da je poslal preroka Hananija, da reče Asi: »Tisti čas je prišel videc Hananí k Judovemu kralju Asáju in mu rekel: »Ker si se zanašal na arámskega kralja in se nisi zanesel na Gospoda, svojega Boga, je vojska arámskega kralja ušla tvoji roki. Mar niso bili Etiopci in Libijci velikanska vojska s premnogimi vozmi in konjeniki? A ker si se zanesel na Gospoda, ti jih je dal v roke. Kajti Gospodove oči se sprehajajo po vsej zemlji, da okrepijo tiste, ki so mu z vsem srcem predani. V tem si ravnal neumno; odslej se boš namreč moral vojskovati!« (2. Kroniška 16:7-9).

 

Asa se je tako razjezil na Hananijo, da ga je dal v zapor, in povedali so, da je zatiral Judovo ljudstvo. Štiri leta pozneje, je zbolel. Bog mu je dal še eno priložnost, priložnost da se pokesa, se spet spreobrne k Njemu v ponižnosti, zaupanju in poslušnosti, toda Asa v svoji trmi in uporniškem srcu, ni hotel iskati Boga za svoje ozdravljenje. Človek mu ni mogel pomagati, zato je umrl.

 

Tukaj je lekcija za tiste, ki poznamo Božjo moč, a se ne obrnejo k Njemu, temveč iščejo človeško pomoč, bodisi za ozdravljenje ali za katero koli drugo potrebo.

 

(7) Neposlušnost

Njegovo ljudstvo je v teh dneh dobro poznalo in priznavalo Božjo moč ozdravljenja v Stari zavezi. Ko je sklenil svojo zavezo z Izraelovimi sinovi na Sinaju, jim je On rekel: »Če boš res poslušal glas Gospoda, svojega Boga, in delal, kar je prav v njegovih očeh, in ubogal njegove zapovedi in izpolnjeval vse njegove zakone, ne bom spravil nadte nobene od bolezni, ki sem jih poslal nad Egipt; kajti jaz sem Gospod, tvoj zdravnik.« (2 Mojzesova 15:26).

 

Ko so postali kritični in so godrnjali proti Bogu in Mojzesu, je Bogu dovolil, da so "strupene kače" prišle v tabor, in mnoge so pičile in so umrli. (4 Mojzesova 21:4–9) Ljudstvo je vedelo vzrok za to in so prišli k Mojzesu in rekli: In ljudstvo je prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ko smo govorili proti Gospodu in proti tebi. Môli h Gospodu, naj odstrani kače od nas!« Mojzes je torej molil za ljudstvo. (4 Mz 21:7).

 

Bog je Mojzesu naročil, naj oblikuje medeninasto kačo in jo postavi na drog, in kdorkoli, ki ga je pičila kača, je moral samo pogledati bronasto kačo in bi bil ozdravljen. To je bil seveda podoba Kristusa, ki je bil križan za nas, da bi lahko bili ozdravljeni, tako naša duša, kot telo.

 

Mnogo let pozneje je moral kralj Ezekija, uničiti to isto bronasto kačo. »Odstranil je višine, razbil stebre in posekal ašero. Razbil je tudi bronasto kačo, ki jo je bil naredil Mojzes; vse dotlej so ji namreč Izraelci zažigali kadilo. Dali so ji ime Nehuštán.« (2 Kraljev 18:4).

 

Nekateri, ki povzdigujejo osebo, ki se uporablja za ozdravljenje bolnih, so krivi za isto stvar. Povzdigujejo instrument ozdravljenja in ne Zdravnika. Samo Bog ima moč za ozdravljenje. Človek ni nikoli več, kot samo orodje v Njegovih rokah.

 

(8) Govoriti zoper Gospodovega maziljenca (4 Mojzesova 12:1-13).

V zgornjem stihu v Svetem pismu beremo, da ga je Miriam, Mojzesova sestra, kritizirala. Ona ni odobraval ženske, s katero se je poročil! Dodala je greh duhovnega ponosa, ko je rekla: »Ali je Gospod govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril tudi z nama?« (in z Aaronom)

 

 

Ta greh je bil v Božjih očeh tako velik, da jo je udaril z gobavostjo! Samo skozi Mojzesovo prošnjo k Bogu, je bila ozdravljena. Bog je spomnil Miriam kako je izbral in blagoslovil Mojzesa nad vsemi drugimi, in Bog ji je rekel: »Odkrito govorim z njim od ust do ust in ne v ugankah in Gospodovo podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?« (4 Mojzesova 12:8). Nekateri ne morejo prejeti ozdravitve, ker so krivi, ker govorijo proti Gospodovemu maziljencu!

 

POZORNA študija zgoraj navedenih RAZLOGOV, skupaj z vsemi drugimi, ki se vam lahko zgodijo, bi morali pomagati najti razlog vam, ali tistim, za katere ste molili, zakaj ne prejmejo ozdravljenja. Tako, da odpravite težave in se obrnete k Bogu skozi kesanje, in ozdravljenje bi morali po tem, sposobni prejeti. 

 

Morda ste enkrat ali celo večkrat molili za ozdravitev, vendar vam ni uspelo. Verjemite Bogu za to. Mislite, da bi morda to pomenilo nevero, po katero bi se morali ponovno vrniti v molitev za isto bolezen. Prosimo, poglejte Marko 8:23.

 

Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?« (Marko 8:23). »Ta se je ozrl kvišku in rekel: »Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.« (Marko 8:24) Šele potem, ko je Jezus nanj položil roke drugič, da se mu je vid popolnoma povrnil. »Nato mu je ponovno položil roke na oči in slepi je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl.« (Mark 8:25)

 

Če so molili za vas in niste prejeli ozdravitve, ne bodite malodušni. Raje, začnite znova in berite Novo zavezo, kot da bi bila to za vas nova knjiga. Berite in študirajte kot da ne veste še nič o božanskem zdravljenju. Nekje ste zgrešili točko, vzdolž črte. Samo pojdite nazaj in začnite na začetku in bodite zelo previdni, da sledite Božjim navodilom v vsaki točki kajti tudi za vas nebesa ZAGOTAVLJAJO ODGOVOR.

 

Sveto pismo uči, da bomo uspešni in zdravi, tako kot uspevajo naše duše. (3 Janez 1:2) Vendar v Božji besedi nimamo nobene obljube, ki bi skozi božansko ozdravljenje priskrbelo, neomejeno fizično življenje za vsako osebo, v tej sedanji dobi. Še vedno velja, da: »Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba.« (Hebrejcem 9:27).

 

Nekateri resni učitelji, pridigarji in krščanski ljudje, ki v svoji veliki vnemi podpirajo nauk o zdravljenju, so pustili močan sklep, da če bi imel nekdo zadostno vero, morda nikoli ne bo umrl fizično.

 

Božja beseda jasno pove, da smrt ostaja nepremagan sovražnik. »Kot zadnji sovražnik bo uničena smrt« (1. Korinčanom 15:26). Natančno preučevanje Svetega pisma in njegovega konteksta pokažeta, da bo smrt uničena, uničenje se zgodi v prihodnjem času. »Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.« (1. Korinčanom 15:56). Za osebo, ki je rešena greha, je smrt izgubila želo, toda sama smrt še ni osvojena. Dokler se Jezus ne vrne, in ne da vsega pod Sebe, ostane smrt normalen konec vsega človeštva.

 

Nekateri citirajo Rimljanom 5:12-14 kot dokaz, da je fizično zdravje lahko naše za nedoločen čas, da ne bi smelo biti fizične smrti. Vendar pa Pavel tu ni mislil do fizično smrt, temveč do duhovno smrt - duhovno ločitev od Boga. Nekdo je lahko fizično živ, a je duhovno mrtev. »Tista pa, ki teka za užitki, je umrla, kljub temu da živi.« (1. Timoteju 5:6). Natančno preučevanje Rimljanom 5, zlasti verzov 17, 18 in 19, bo razkrilo, da je Pavel govoril o tej duhovni smrti in ne o fizični smrti.

 

Kajti pravi: »Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični.« (Rimljanom 5:19).

 

Res je, da je bilo fizično zdravje v našem določenem življenjskem času zagotovljeno v odkupitvi. Toda Beseda ne uči, da ima lahko vsaka oseba tako izjemno vero, da nikoli fizično ne bo umrla. Izjema so tisti, katerih normalna življenjska doba bo dosegla čas, ko bo Jezus prišel. »Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom.« (1. Tesaloničanom 4:17).

 

»Dni naših let je sedemdeset let, če smo krepki, osemdeset let, in njihova vihravost je muka in zlo, hitro mine in mi odletimo.« (Psalm 90:10).

 

Potem ko je dal to splošno pravilo v zvezi z normalno dolžino življenja, nam Bog daje ta vzorec molitve: »Tako nam daj spoznati štetje naših dni, da pridemo do srčne modrosti.« (Psalm 90:12). Glede na ta verz bi moral tudi najbolj posvečeni kristjan pričakovati, da bo končno prišel do konca svojih dni. To bo razložilo, zakaj se nekateri v starosti ne dvignejo iz postelje. Morda je prišel Božji čas, da odidejo.

 

Toda tudi če bi moral biti za posameznika konec dni, Božja beseda še vedno velja. To ne pomeni, da je Njegov načrt, da ta oseba umre v agoniji in bolezni, ampak da bi njegov služabnik v miru odšel. (Luka 2:29) Bolezen nebi smela prinašati smrt. Božji vzorec smrti najdemo v Psalmu 104:29. »Skriješ svoje obličje, prestrašijo se; vzameš jim dih, preminejo, in se v svoj prah povrnejo.«

 

Tudi ko napoči čas, da nekdo umre, obstaja svetopisemski zgled za verovanje, da se v primeru nadnaravne vere lahko doda omejen čas življenja. Ezekija je bil obveščen, da mu je Bog ukazal, naj uredi svojo hišo, ker bo moral umreti. Toda kot odgovor na njegovo prošnjo, je Ezekiji bilo podeljeno podaljšanje življenja za petnajst let. (2 Kraljev 20:1–7). Kljub temu je bil Ezekija ozdravljen, in njegovo življenje podaljšano. Ko je minilo petnajst let, je umrl.

 

Božansko ozdravljenje ne razveljavlja zakona smrti. Prava vera lahko temelji na besedi Tistega, ki je zvest. Lahko imamo vero v ozdravitev, ker je Bog obljubil ozdravitev, Bog pa ni obljubil, da se bo to fizično življenje nadaljevalo v nedogled.