C. S. Tubby - SKRIVNOST ZMAGOVITEGA ŽIVLJENJA V VERI

 

SKRIVNOST ZMAGOVITEGA ŽIVLJENJA V VERI

 

C.S.Tubby

 

 

Nahajamo se v šoli Svetega Duha, v kateri se moramo veliko učiti. Nekatere lekcije so težje od drugih, a skoraj vedno je tako, da so najtežje lekcije najvrednejše. Tudi lekcija, ki je pred nami ni lahka in večina Božjih otrok se je še ni naučila. Prav zato, smo lahko prepričani, da bo prinesla dobre rezultate, če jo obvladamo.

Naša lekcija govori o prikriti skrivnosti Svetega pisma. O njej beremo v pismu Efežanom 5,20: "V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse."

Lahko je slaviti Gospoda in se mu zahvaljevati, za prijetne stvari v življenju: Za čudovito uslišanje molitev, ker je poskrbljeno za vse naše telesne potrebe, za osvežujoče blagoslove, ki kakor spomladanski dež pada na našo dušo, za silna doživetja v Duhu in za vsakodnevne dokaze Božje dobrote in ljubezni. Toda povsem drugače je slaviti Gospoda v preizkušnjah, boleznih, udarcih in vsemu, kar nam že po naravi ni všeč. Toda zgoraj navedeno mesto iz Pisma, vključuje vse te stvari.

Neko drugo mesto v Bibliji nam jasno razodeva, da "….njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu……."(Rim 8,28)

In če je resnično tako, da se vse v našem življenju dogaja pod modrim vodstvom našega Gospoda tako, da se nam dogaja samo tisto, kar je dobro in koristno, tedaj bi za nas zahvaljevanje v vsakem času in za vse moralo postati povsem naravno.

Na Dan zahvale za žetev, smo v nekem mestu začeli z evangelizacijo. Gospodov Duh me je v tem večeru vodil tako, da sem moral pridigati iz vrstice: "..se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse." Na bogoslužju je bila prisotna tudi žena, ki je že dalj časa trpela zaradi strašnih bolečin v očeh. Nosila je najmočnejša očala, ki obstajajo, pa je bila kljub temu sposobna le pet minut brati, in ta čas je uporabila za branje Biblije. Po petih minutah je morala prenehati, ker so jo oči tako bolele, da je imela občutek, da ji bodo zgorele. Vsi pridigarji, ki so prihajali v to skupnost in v njej služili, so molili z njo, vendar brez vidnega uspeha. Tudi na tej službi, smo molili za njo, ne da bi prišlo do ozdravljenja.

Nekega jutra, v času molitve, se je spomnila moje pridige o moči slavljenja. Na mestu, kjer je klečala, je takoj izrekla: "Gospod, hvala ti za vse, kar sem pretrpela zaradi mojih oči. Zahvaljujem se ti za vse bolečine, ki mi jih je povzročila moja bolezen." Medtem, ko je tako molila, se je Božja sila izlila na njo in v istem trenutku je bila ozdravljena od težke in mučne bolezni.

Tisto, kar ni mogla doseči z molitvijo, ji je uspelo s praktično uporabo Božje besede: "Vedno se za vse zahvaljujte Bogu." Naslednji večer je bila sestra M. v skupnosti brez očal. Od tega trenutka dalje, je bila sposobna ure in ure brati najdrobnejše črke, brez bolečin in težav. Tako je skozi zahvaljevanje in slavljenje nastopilo popolno ozdravljenje.

Neka sestra v mestu D. je imela težave z žolčnimi kamni. Slišala je mojo pridigo o moči slavljenja in komaj je dočakala moj poziv, da pride naprej. Pri prižnici, je takoj začela slaviti Gospoda, zaradi njenega težkega stanja in bila na slavo Božjo v istem trenutku ozdravljena od žolčnih kamnov. Nagrada za njeno slavljenje je bilo trenutno in trajno ozdravljenje.

Včasih izgleda, da je slavljenje uspešno tam, kjer molitev ni bila uspešna. To je verjetno zato, ker je slavljenje največji izraz vere in je kot tak všeč Gospodu. On se takrat počuti dolžan, da tako vero spoštuje.

Slavljenje ni zamena za molitev, temveč mnogo več, njena podpora. V Psalmih, nam je dano merilo za odnos med molitvijo in slavljenjem.

"Zvečer, zjutraj in opoldne bom tožil in stokal. Slišal bo moj glas."(Ps 55,18) David s tem priznava, da trikrat na dan moli. Mnogi kristjani mislijo, da je dovolj, če molijo enkrat na dan. V Psalmu 118,164, nato sledi: "Sedemkrat na dan te hvalim zaradi sodb tvoje pravičnosti."

Tu imamo (prikazan) božanski odnos med molitvijo in slavljenjem: Slavljenje je več kot podvojeno. Ali ni večina od nas to prakticirala obratno in dvakrat več molila namesto slavila in oboževala? Ko sem bil nedavno na kolenih v molitvi, se mi je zdelo, kakor da mi je Gospod želel reči: "Če bi me moje ljudstvo več slavilo, bi imelo manj razlogov, da me prosi." Mislim, da bi bilo to dobro načelo za nas.

Če bi Ga več slavili, bi lahko Bog deloval na tak način, da bi prišel naproti našim potrebam, predno bi ga mi za to prosili.

Nekateri verniki vedno znova prosijo za določene stvari, ne da bi doživeli uslišanje. Na koncu so potrti zato, ker nimajo več vere. Če se nahajaš v takem stanju, potem se zahvaljuj Bogu, da obstaja še ena pot. Začni slaviti Gospoda zaradi tvojega težkega stanja iz katerega bi rad izšel. Slavi Ga in poveličuj prav zaradi stvari, ki pritiskajo nate in te mučijo in čakaj na Gospoda in na Njegov čudovit dotik in On bo naredil preobrat na nadnaraven način, nad katerim se boš čudil.

Neka misijonarka, ki je delovala na Kitajskem, je težko zbolela zaradi koz, strašne bolezni vzhodne Azije. Ko se je njeno življenje približalo koncu, ji je Bog v viziji pokazal veliko tehtnico, pri kateri so bili krožniki zamenjani z velikima košarama. Na eni od teh košar je pisalo "molitve", na drugi pa "zahvaljevanje". Videla je, da je bila košara z zahvaljevanjem dvignjena, košara z molitvami, pa je bila spuščena navzdol. Veliko so molili za ozdravljenje te sestre, kljub temu pa se je njeno stanje vidno poslabšalo.

V tem obdobju bolezni, je poklicala vse ostale misijonarje in pomočnike misijonarskih postaj k sebi. Ko so se zbrali v njeni sobi, je zaprosila vse prisotne, da slavijo in hvalijo Gospoda iz vsega srca. Njeni prijatelji so mislili, da govori tako pod vplivom vročice in, da se je njen konec približeval. Kljub temu so vsi začeli slaviti in poveličevati Gospoda.

Sestra je imela ponovno videnje in v njem je gledala, kako se je košara z "zahvaljevanjem" počasi spuščala navzdol. Sedaj je glasno vzkliknila: "Prijatelji, napolnimo košaro zahvaljevanja do konca!" Prisotni so nadaljevali s slavljenjem in poveličevanjem Gospoda, dokler se ni vizija pojavila že tretjič. Ko je bila košara z zahvaljevanjem na tehtnici popolnoma spuščena navzdol, se je Božja sila spustila na to sestro in doživela je trenutno in popolno ozdravljenje od strašne bolezni.

Kmalu za tem je vstala, se oblekla, odšla na ulico in pol ure pridigala brez kakršnihkoli težav. Skupno slavljenje in zahvaljevanje je premaknilo Božjo vsemogočnost in Gospod je popolnoma odstranil njeno telesno težavo.

Tudi sam sem nekega nedeljskega jutra, v skupnosti govoril na isto temo. Neka sestra je poslušala pridigo s posebno pozornostjo. Zaradi tega, je popoldan pri mizi povedala kaj si je iz pridige zapomnila. Njene poslušalke so izgledale prav tako ganjene skozi besede, ki so jih slišale. Kasneje sem bil obveščen o dogodku, ki se je zgodil popoldan istega dne, v njeni službi.

Neka Rimokatoličanka, ki je slišala isto zgodbo o moči slavljenja in zahvaljevanja, je v tem popoldnevu doživela nesrečo, pri kateri se ji je po roki razlila nevarna, razjedajoča tekočina. To ji je povzročilo neopisljive bolečine, zdelo se ji je, da je njena roka vsa v ognju. Toda na osnovi tistega, kar je slišala v času kosila, je dvignila roko k nebu in rekla: "O, Bog, hvala ti za to nesrečo in za bolečine, ki jih prenašam." V istem trenutku je bila ozdravljena. Bolečine so ponehale in ožgana in zardela roka, je postala zdrava kakor druga. Slavljenje in zahvaljevanje je prineslo zmago nad boleznijo. Na tako čudovit način je Bog odgovoril tej ženi zato, ker je upoštevala Njegovo besedo. Tako bo nebeški Oče vedno storil za svoje otroke, če mu bodo za vse stvari izkazali slavo in hvalo.

Job, ki je živel pred okoli tri tisoč petsto leti, je verjetno imel odkritje te resnice. Ko je izgubil vse svoje sinove in hčere, svoje ovce, vole, kamele in služabnike, razen štirih, je padel na kolena, pogledal v obličje svojega Boga in rekel: "Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!" (Job 1,21).

Prav zaradi takšnega razumevanja slavljenja, v težavah in preizkušnjah, je Bog blagoslovil drugi del njegovega življenja bolj, kot prvega.

Sestra S. je bila pobožna in vdana Gospodova služabnica, ne samo v pridiganju Božje besede, temveč tudi v deljenju krščanske literature. Medtem, ko je imela v nekem mestu bogoslužje, je doživela nesrečo. S hudimi bolečinami je bila odnesena v svoje stanovanje.

V isti hiši je stanoval človek, ki je za sebe trdil, da je po prepričanju ateist. On je občudoval sestro S. zaradi ostrine njenih misli, za njeno biblijsko pridiganje, pa ni imel razumevanja. Ko so jo po nesreči prinesli v njeno stanovanje, je bil tudi on prisoten. Ponudil se je, da pokliče zdravnika in da prevzame nase vse stroške.

Ona je to ponudbo zavrnila rekoč, da ima osebnega Zdravnika. Vztrajno je želel izvedeti o katerem zdravniku govori. Brez najmanjšega strahu mu je priznala, da gre pravzaprav za Gospoda Jezusa Kristusa. Zaradi njenega odgovora se je razjezil in odšel, da se o tej stvari pogovori s svojim prijateljem.

Medtem, ko je sestra S. cel dan ležala na svoji postelji in prenašala hude bolečine, jo je Gospod nagovoril z besedami: "Ob vsaki priložnosti se zahvaljujte za vse!" Po kratki notranji borbi, je prisluhnila Božji besedi in se začela zahvaljevati Gospodu za svoje veliko trpljenje in ga slavila, ker je dopustil to preizkušnjo v zelo neprikladnem času. Medtem, ko je slavila in poveličevala Gospoda, se je Sveti Duh spustil nad njo. Imela je občutek, kakor da so bile na bolne dele njenega telesa  položene roke. V istem trenutku so jo zapustile vse bolečine in zvečer je oteklina začela plahneti. V imenu Gospodovem je vstala in se zahvaljevala za ozdravljenje, ki je bilo sedaj očitno.

Nedolgo za tem, medtem ko je še slavila in poveličevala Gospoda, je vstopil ateist in presenečen ugledal sestro S. popolnoma zdravo in radostno. Pozdravil jo je in vprašal, kaj se je zgodilo. Odgovorila mu je: "Pravkar me je obiskal moj osebni Zdravnik in On me je popolnoma ozdravil." Ta Božji nasprotnik je bil presunjen nad pričevanjem, se razmišljajoč odvlekel v svojo sobo in se v kratkem času vrnil, kot spreobrnjen človek. Ko je o tem dogodku do potankosti spregovoril svojemu prijatelju, se je tudi ta spreobrnil h Kristusu.

Na videz se zdi popolnoma nerazumljivo zahvaljevati se Gospodu za takšno nesrečo in ga poveličevati. Toda, ko se je izza tega izpostavilo, da je to privedlo dvojico brezbožnih k odrešitvi, ni tu nič več nedoumljivega.

V Psalmu 37,4 pravi David: "Razveseljuj se v Gospodu, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce!" Ko slavimo in se zahvaljujemo Gospodu, mu s tem kažemo, da se ga veselimo. Naše slavljenje je dokaz, da se z Gospodom strinjamo, v Njegovemu načinu vodstva in dopuščanja, On pa je poln radosti, ker lahko zavzame ta položaj.

Poudarili smo že, da je slavljenje največji izraz vere in prav je, da se Bogu zahvaljujemo za nekaj, predno to vidimo ali posedujemo.

Neka sestra je pripovedovala, kako je njen mož nujno potreboval petsto dolarjev za svoje poslovne potrebe. Odšla je v svojo molitveno sobo in medtem, ko je povzdignila svojo desno roko k nebu, je rekla: "Gospod, ti veš, da potrebujemo denar. Odpiram sedaj in zapiram svojo roko in se ti zahvaljujem za prejetih petsto dolarjev." Ona je to storila v močnem zaupanju in izgledalo je, kakor da ima denar že v svoji roki. Nekaj dni kasneje, je prišlo pismo s čekom v vrednosti točno petsto dolarjev iz popolnoma nepredvidljivega vira.

V Novi Zelandiji (vzhodno od Avstralije), so molili za neko ženo, ki je zbolela za pljučno tuberkulozo. Po molitvi je neprestano slavila Gospoda za njeno ozdravljenje, čeprav še ni bilo nobenih zunanjih znakov o tem. Ona se je celo javno zahvaljevala Bogu za svoje ozdravljenje na vsakem bogoslužju, ki ga je obiskala. In, ko se je nekoč ponovno zahvaljevala, se je božanska sila spustila na njo in bila je ozdravljena svoje bolezni. Pred začudeno množico ljudi v cerkvi, je bil njen obraz svež in vesel, a niso manjkali niti drugi dokazi, da je bolezen prešla.

Slavljenje in zahvaljevanje vodi v zmago.

To so izkušnje našega časa. Če odvzamemo pesem slavljenja iz življenja Božjih otrok, smo jim odvzeli zmago. Zaradi tega poje David v Psalmu 34,2:

"Slavil bom Gospoda ob vsakem času, njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih!"

                                                                                                                             Amen

John Osteen - VAŠO USODO LAHKO SPREMENITE - OSNOVA VERE ZA OZDRAVLJENJE

 

VAŠO USODO LAHKO SPREMENITE

John Osteen

 

IV. POGLAVJE IZ KNJIŽICE

 

 

 

 

 

BESEDE KI DELAJO ČUDEŽE

 

Razmišljanje ob dogodku iz Matej 8:5-13

 

Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil ter govoril: »Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik pa mu je odgovoril:

»Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak SAMO RECI BESEDO in moj služabnik BO OZDRAVLJEN. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.«

 

Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

Stotniku pa je Jezus rekel:

»Pojdi, in kakor si veroval, (za svojega služabnika), naj se ti zgodi!«

In služabnik je ozdravel tisto uro.

 

Stotnik je rekel: »SAMO RECI BESEDO in moj služabnik BO OZDRAVLJEN.«

 

Stotnik je pred Jezusom zastopal bolnega služabnika in veroval zanj.

Veroval je, da za ozdravljenje njegovega služabnika ni potrebna Jezusova fizična prisotnost ob njem, tudi ne, da bi stotnik sam veroval, ampak le Jezusovo izgovorjeno Besedo.

 

Kaj to pomeni za nas osebno. Ne glede na to, ali Jezusa vidimo fizično, ali ne, imamo Njegovo Besedo. Ko Njegovo Besedo izgovorim je to tako, kakor da jo je izgovoril sam Jezus. Beseda izgovorjena iz naših ust ima isto moč, kakor da bi jo izgovoril sam Jezus, ker je v nas Njegov Sveti Duh, Duh moči.

 

VERA JE, DA SE RAVNAMO PO JEZUSOVI IZGOVORJENI – NAPISANI BESEDI.

 

JEZUSOVA IZGOVORJENA – NAPISANA BOŽJA BESEDA NAM JE VES ČAS NA RAZPOLAGO, DA JO VZAMEMO IN UPORABIMO SEBI ALI NEKOMU DRUGEMU V OZDRAVLJENJE.

 

IMAMO NA IZBIRO, DA NAREDIM KOT JE NAREDIL STOTNIK.

 

Janez 1:1

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.

Hebrejcem 4:12

Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca.

 

Janez 6:63

Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje.

 

Jaz izpovedujem: »Če je Jezus rekel, da sem po Njegovih ranah ozdravljen, potem je ta zadeva rešena. Temu nimamo več kaj dodajati ali temu oporekati. Ozdravljen sem! Nimam več kaj skrbeti! Nimam se zaradi česar več vznemirjati! Če je Jezus to rekel, potem je ta stvar rešena, dokončana! Verujem Gospod, Tvoji Besedi!«

 

Mogoče bo kdo poleg mene pripomnil: »Kaj pa simptomi?« Jaz pa pravim, vse kar ni od Boga in kar ne prihaja od Njega, je minljivo, kratkotrajno in prehodnega značaja. Jaz imam Besedo Boga in ona je »Da in Amen«! Bog ne laže! Njegova Beseda je resnična! Beseda je večna.

 

Božja Beseda mi ni namenjena samo, da jo berem, da sem ob njej vzhičen, da jo občudujem, proučujem, jo branim in zagovarjam, ampak, da se po Njej ravnam.

 

ČE ŽELIM PREJETI ISTO, KAR SO PREJELI MOŽJE IN ŽENE SVETEGA PISMA, MORAM STORITI ISTO, KAR SO STORILI ONI.

 

ZA URESNIČITEV BOŽJE BESEDE V IN ZA MOJE ŽIVLJENJE IN POTREBE, MI JE POTREBEN KORAK V VERI. MORAM SE RAVNATI PO TEM, KAR JE BOG ŽE REKEL V SVOJI BESEDI.

 

Jezus je rekel: »Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«

 

Ker je v meni nastanjen Sveti Duh, ne velja ta Beseda samo v primerih, ko jaz polagam roke na bolnike, ampak tudi, ča jaz sama polagam roke nase.

 

Za naše (moje) ozdravljenje je Jezusova Beseda dovolj.

 

Vsaka zaskrbljenost, dvom ali strah se mora umakniti. Boga mi ni potrebno prosjačiti za nekaj, kar je zame že naredil. Njegova Beseda ima moč in je učinkovita, če jo izgovorim in sprejmem v veri.

 

Moja dejanja bodo razkrila to, kar res verjamem!

 

Imam pet čutil: VID, SLUH, OKUS, VOH IN DOTIK. Z njimi sem v stiku z zunanjim svetom.

Če hočem vstopiti v področje VERE in se dotakniti NADNARAVNEGA SVETA, naravnih čutil ne morem in ne smem uporabiti. Na tem področju; v povezavi z VERO, bi bili neučinkoviti.

 

Za primer lahko vzamem Abrahama: »In vera se mu ni omajala, ČEPRAV JE VIDEL, DA MU JE TELO ŽE ZAMRLO, saj je imel nekako sto let, IN DA JE SARI NAROČJE OMRTVELO.« (Rimljanom 4:19).

 

» . . . POPOLNOMA PREPRIČAN, DA MORE BOG TO, KAR JE OBLJUBIL, TUDI URESNIČITI.«  (Rimljanom 4:21).

 

Mogoče si lahko mislim: »Toda kako naj vem, da je ta Božja obljuba tudi zame?«

 

»Vse Božje obljube imajo v njem svoj »da«. Zato se po njem prek nas dviga k Bogu v slavo tudi »amen«. (2 Korinčanom 1:20).

 

Pet naravnih čutil je za to, kar želim prejeti od Boga premalo, ker so učinkoviti le v naravnem, ne pa v nadnaravnem. Pet čutil se bori proti veri in ji nasprotuje.

Čutila moram prezreti ne glede na to kakšna in kako močna in moteča so. Držati se moram Božje Besede.

 

Čutila mi sugerirajo, da nisem ozdravljen, toda Božja Beseda mi pritrjuje, da sem: »Po njegovih ranah BIL OZDRAVLJEN.« (Izaija 53:5).

 

Jaz sem tisti, ki se moram odločiti komu bom verjel; mojim petim čutilom, ali Božji Besedi. Če bom verjel svojim čutilom, bom Božjo Besedo in Boga primoran postaviti na laž, zato zame ne bo učinkovita.

 

Ko izpovedujem Božjo Besedo in se v veri oprem nanjo, s tem ugajam Bogu in sprejmem ozdravljenje.

 

Ko me kdo vpraša glede mojega zdravja, mu izpovem: »Bog me je ozdravil!«

 

Mogoče mi bodo sovražnik ali ljudje sugerirali, da lažem, ker govorim o nečem, kar se (še) ni zgodilo. Dejansko pa se je že zgodilo na križu Golgote in o tem Bog jasno govori v Svoji Besedi: » . . . ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni . .« ( Psalm 103:3).

 

Ko se je zvečerilo, so privedli k njemu veliko obsedenih. Z besedo je izgnal duhove in ozdravil  V S E  bolnike. (Matej 8:16).

 

Veliko jih je šlo za njim in  V S E  je ozdravil. (Matej 12:15b).

 

Bog stoji za  Svojo Besedo. Ko se je bom držal tudi jaz, in ji verjel bo imela zame učinek.

 

GOSPOD mi je rekel: »Prav vidiš; kajti bedim nad svojo besedo, da jo izpolnim.« (Jeremija 1:12).

 

Ozdravljenje se ne zgodi vedno takoj, toda zgodi se.

 

Neki deček je bil slep. Prišel je pred služabnika, da moli zanj. Le ta je okaral duha slepote in nad dečkovimi očmi razglasil ozdravljenje.

 

Ni mu rekel naj izpoveduje: »Sedaj vidim!« To bi bila pravzaprav laž.

Rekel mu je, naj izpoveduje Božjo Besedo.

Ponovil je za njim, kar je Bog rekel v Svoji Besedi: »Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.« (Marko 16:18).

 

1 Mz 15:26

. . . »Kajti jaz sem GOSPOD, tvoj zdravnik.«

 

Marko 16:17

» . . . V mojem imenu bodo izganjali demone. . . .«

 

»Po njegovih ranah sem ozdravljen.«

Iz 53:5

 

Naslednji dan je spregledal. Bil je popolnoma ozdravljen.

 

Božja Beseda razglaša, da sem ozdravljen.

 

Marko 11:24

»Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.«

 

Gospod misli s tem, da verujem od trenutka, ko za nekaj molim, ne glede na to, da so simptomi še vedno vidni ali čutni.

 

Verjamem temu, kar je rekel Bog ne glede na vse, kar mi pravijo čutila. Vera nima nič opraviti s čutili. In zgodilo se bo.

 

Takoj ko je drevo posekano, v sebi in na sebi še vedno nosi znake življenja, toda proces umiranja se je začel ne glede na to, kar vidimo.

 

Satan se bo zelo trudil, da bi simptome bolezni zadržal navkljub temu, da smo za ozdravljenje že molili, ker nas hoče prepričati, da Božja Beseda laže, ali da nimamo dovolj vere. Mi pa moramo vztrajati v izpovedovanju resnice Božje Besede, dokler se le-ta ne izpolni.

 

Simptomi vpijejo: »Nisi ozdravljen«.

Božja Beseda pravi: »Po Njegovih ranah sem bil ozdravljen!«.

 

Vztrajaj v Božji resnici in v Božji Besedi in rezultati bodo sledili.

Verjemi, da si že prejel. Bog pravi da bom prejel to, kar prosim.

Edini temelj za našo vero je Božja Beseda. TO JE RESNIČNA VERA.

 

NEKI EVANGELIST JE NAPISAL:

 

»Vsaka bolezen ima v sebi življenje – klico, ki prihaja od satana.

Janez 10:10 nam pravi, da satan kolje, krade in uničuje.

V vsaki bolezni se nahaja »duh bolezni.« Ta daje bolezni uničujočo rast.

Ko duh bolezni odide, ko je v imenu Jezusa izgnan, tudi bolezen odmre, razpade in izgine.

 

Bog nam je dal avtoriteto v imenu Jezus. Dal nam je moč nad hudičevim duhom, ki povzroča bolezen, saj je Jezus rekel, da bomo v Njegovem imenu izganjali demone.

V Jezusovem imenu imamo popolno oblast, da ukažemo življenju bolezni, da odide iz nas ali iz nekoga drugega in nas mora ubogati.

 

Ko odide, bolezen umre in posledice ter simptomi odidejo.

 

Rak ima v sebi življenje. To življenje je od hudiča, ker ta kolje, uničuje in ubija. Dokler je prisotno, bo to rakavo življenje nadaljevalo z uničenjem. Ko mu ukažemo, naj izgine v imenu Jezusa, mora oditi in potem rak odmre. Razkrojil se bo in preminil in bolnik bo okreval.

 

Duha, ki daje življenje bolezni v nas, ali v nekem drugem človeku, ne moremo videti. Kako lahko vemo, kaj se je zgodilo z njim, po naši zapovedi, da izgine v Jezusovem imenu?

 

Ni nam treba vedeti, mi moramo samo verjeti Božji Besedi. Bog v Svoji Besedi pravi, da duh odide. Bolezen bo nehala napredovati. Začela se bo razkrajati in bo izginila.

 

Mnogi ljudje so ozdravljeni in popolnoma odrešeni od življenja njihove bolezni, toda ko se bolezen začne razkrajati, izgubijo vero, ker čutijo bolečine, muke in razne težave, ki se še z večjo močjo začnejo pojavljati v ali na telesu. Ne vedo, da se zaradi mrtve bolezni začne proces razpadanja. Namesto, da bi takrat še bolj vztrajali v veri, ne da bi gledali na občutke ali na to kar vidijo, se začnejo bati in zapadejo v nevero. Duh bolezni lahko ponovno vstopi in nadaljuje svoje smrtonosno delo.

 

NE IZPOVEDUJ, KAR TI PRAVIJO TVOJA ČUTILA, AMPAK TO, KAR TI PRAVI BIBLIJA.

 

Zapomni si, IZPOVEDATI POMENI REČI ISTO KOT BOG.

SIMPTOMI PRAVIJO, DA NISI OZDRAVLJEN, TODA TI NE IZGOVARJAJ TEGA, KAR ČUTIŠ, IZGOVARJAJ KAR PRAVI BOŽJA BESEDA: »PO NJEGOVIH RANAH SEM OZDRAVLJEN!« IZPOVEDUJ, KAR PRAVI BOG.

 

Mogoče želiš videti vsaj majhno spremembo, da ti bo lažje verovati za več, toda to že ni več vera.

 

Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo. (Hebrejcem 11:1).

 

Čeprav se proces ozdravljenja začne takoj, ko izpovemo Besedo, lahko proces do čutnega in vidnega ozdravljenja še traja. Zagotovilo našega ozdravljenja nam daje Beseda Boga, ki jo v veri izpovedujemo. Bog pa ne laže.

 

V Marku 11:12-24 je Jezus okaral smokvino drevo, toda v tistem trenutku, ko je to storil, učenci še niso videli vidne spremembe te zapovedi na smokvi. Zakaj, ker se je proces umiranja začel pri koreninah, te pa so bile njihovim očem skrite.

 

Isto se zgodi v bolniku, ali v nas, ko molimo za ozdravljenje. Proces se lahko začne znotraj, kar je našim očem nevidno. Zato je pomembno, da se ne zanašamo na vidne učinke, ali iščemo čutne učinke naše molitve, ker nas lahko to zavede in zmede.

In drugi dan, kakor pravi Beseda, je bila smokva posušena do korenin. Torej šele drugi dan se je na smokvi opazil viden učinek Jezusove molitve, ko je preklel smokvo.

 

Drevo črpa življenje iz korenin. Prav tako bolezen črpa življenje iz duha, ki jo je naselil v telo.

ČE BI LAHKO, KO IZPOVEMO BESEDO, VIDELI UČINEK LE-TE NA TELO ALI V TELESU, KOT JEZUS, BI VEDELI, DA JE IMELA BESEDA TAKOJŠEN UČINEK.

KER PA NE VIDIMO KOT JEZUS TEMVEČ SE MORAMO V VERI ZANAŠATI NA NJEGOVO BESEDO, MORAMO ZAUPATI NJEMU, DA JE RES TAKO KOT PRAVI. V SVOJI BESEDI, DA SE JE ZGODILO IN NE DA SE BO ZGODILO.

 

VEDNO OBSTAJA PODROČJE BOLEZNI, KI GA VIDIMO IN PODROČJE BOLEZNI, KI GA NE VIDIMO. PODROČJE KI GA VIDIMO, JE PODROČJE NAŠIH PETIH ČUTOV. PODROČJE, KI GA NE VIDIMO PA JE PODROČJE IZ KATEREGA BOLEZEN ČRPA ŽIVLJENJE. KO V VERI IZGOVORIMO BOŽJO BESEDO ZA SITUACIJO, BOLEZEN, DELUJE BESEDA NAJPREJ NA PODROČJE, KI GA MI NE ZAZNAMO Z NAŠIMI PETIMI ČUTI – PODROČJE IZ KATEREGA BOLEZEN ČRPA ŽIVLJENJE. BOŽJA BESEDA ONEMOGOČI – ODSTRANI ŽIVLJENJE BOLEZNI.

 

SIMPTOMI LAHKO IZGINJAJO POČASI, TODA NE DOVOLIMO, DA NAŠE ZAUPANJE V BOŽJE DELO V NAS UPLAHNI V VERI. BOŽJA BESEDA JE TAKRAT, KO SMO BOŽJO BESEDO IZPOVEDALI OPRAVILA SVOJE DELO, NA PODROČJU, KI GA NE MOREMO VIDETI. ŽIVLJENJE BOLEZNI JE ODSTRANJENO.

 

Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« To je rekel hromemu.

(Janez 15:8).

»Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!«

(Janez 5:14).

Stotnik je potreboval samo JEZUSOVO BESEDO. POTREBUJEŠ TI KAJ VEČ?

 

PRIMI JEZUSA ZA BESEDO.

VERJEMI, DA JE JEZUS POVEDAL RESNICO.

RAVNAJ SE PO RESNICI, KI TI JO JE POVEDAL.

 

Sin Johna Osteena je imel kot otrok po telesu polno bradavic. Z marsičem sta jih najprej poskusila odstraniti. Toda nič se ni zgodilo. Nato je njegova žena ukazala, naj življenje teh bradavic izgine v imenu Jezusa Kristusa. Vedela je, da je Božja Beseda opravila svoje delo na nevidnem področju, toda ne ona, ne sin spremembe še nista videla. Vztrajala je. »Hudič, ti si lažnivec! Moj sin je ozdravljen v Jezusovem imenu!«

 

Slavila je Boga za to kar še ni videla, a je verjela, da je že narejeno, da je sin ozdravljen od bradavic na telesu. Čez dva tedna so bradavice postopoma začele izginjati. Sin je bil navdušen. Kmalu za tem ni bilo na njem nobene bradavice več. Bil je vidno ozdravljen.

Torej, verovala sva in prejela to, kar pravi Božja Beseda.

 

Sin moj, pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim izrekom.

Naj ti ne uidejo izpred oči, hrani jih v svojem srcu.

Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu telesu.

Pregovori 4:20-22

 

 

Curry Blake - IZ SMRTI V ŽIVLJENJE

 

Curry Blake

Iz smrti v življenje

 

 

 

 

Žena nekega velikega poslovneža je prosila brata Curry-a Blake-a, naj pride v bolnišnico, kjer umira njen mož, da moli zanj, ker je umiral, pravzaprav, po zdravniških normativih so mu možgani že odmirali. Moški je imel poleg vsega ostalega tudi hudo nalezljivo bolezen. Bolnik je bil nameščen v manjši, zastekljeni sobi. Okoli te sobe pa je bila druga soba, v katero so lahko vstopali njegovi sorodniki. Odločili so se, da ga bodo takoj, ko se zberejo vsi sorodniki, odklopili iz aparatov, ki so ga umetno vzdrževali pri življenju.

 

Brat Curry je na povabilo njegove žene prišel v bolnišnico. Moral je obleči zaščitna oblačila, čeprav so ga spustili samo v sobo, izven bolnikove sobe, kamor so lahko vstopali sorodniki, ko so prihajali na obisk.

 

Toda brat Curry, takšen kot je, pogumen in odločen da pomaga ljudem, ne glede na njihovo stanje in da jim prinese življenje, ali ozdravljenje, tam kjer je  smrt že trkala na vrata, ali je bila bolezen, se je odločil drugače, kakor vsi ostali obiskovalci. Za bolnega človeka ni želel moliti na daleč.

 

Našel je vrata v izolirano sobo in vstopil vanjo. Pristopil je k bolniku in poskušal moliti zanj, toda skozi masko je bilo vse skupaj le momljanje. Zato je snel masko. Ko je bežno pogledal v smeri sorodnikov je videl zdravnike in medicinsko osebje, kako mu vsi prestrašeni mahajo, naj si ponovno nadene masko in takoj odide iz sobe, v kateri se je nahajal.

 

Brat Curry pa je mislil le na to: »Kako me bo hudič slišal kaj mu zapovedujem preko te  maske.«

 

Mož je bil priključen na umetna pljuča. Vsakič, ko je spustil zrak vanj, se jev sobi  slišal zvok. In potem je on vdihnil ali izdihnil zrak. Vsaka bolezen ima svoj vonj, posebno če je nalezljiva in je bolnik tik pred smrtjo. Torej vse, kar je bilo v bolniku, je bilo tudi v zraku, v sobi.

 

Zato sem snel masko in rokavice, dal eno roko na njegovo roko in drugo roko na njegovo nogo in se sklonil nadenj. Jaz nisem govoril z njim, z bolnikom, ampak s hudičem, ki je bil v njem, in nato zapovedal njegovim možganom in telesu, da naj ponovno delujejo. Bil sem nagnjen nadenj, nad njegovimi usti, namerno, in rekel hudiči: »Ne bojim se te!«

 

Rekel sem mu: »Eden od naju bo od tukaj odšel prostovoljno, danes, in to ne bom jaz. To boš ti, hudič!«

 

Sklonil sem se človekom in zapovedal vanj  življenje. In potem sem odšel iz sobe za izolacijo in karanteno, v zunanjo sobo. Zdravniki so se razbežali, in bilo bi zabavno teči za njimi in jih loviti po hodniku. Vsi so mi od daleč kazali z gestami in govorili, naj si umijem in razkužim roke. Vse to mi je bilo zelo smešno.

 

In potem me je njegova žena poklicala k sebi in me začela spraševati, kaj delam tukaj. Bila je prepričana da ne bom osebno prišel sem. V času, ko sem bil v sobi, kjer je ležal njen mož, sploh še ni bila tam. Zato mi je rekla, da mi dovoli oditi k možu, da bi molil zanj. Curry ji je odgovoril, da je že bil tam in ji povedal, da bo z njenim možem vse v redu.

 

Tako kot ta žena, je tudi neki zdravnik, ki je bil prisoten pri enem od ozdravljenj mislil, da bo to trajalo dlje časa. Toda če veš, da si zmagovalec v Kristusu, ti to ni potrebno.

 

Seveda se mora vsak, ki gre k bolniku, da moli zanj, že pred tem odločiti, da bo zmagovalec. Tja ne gremo, da bi se borili, ampak da bi zmagali. Ko prideš tja se ne boriš, ampak zapoveš hudiču, da se mora izseliti v imenu Jezusa. Jezus je to bitko že zmagal. Mi gremo tja kot zmagovalci v Kristusu, da uveljavimo Njegovo zmago. Ne gremo tja, da  bi tam stali ure in ure, jokai , moledovali, prosili, kričali ali vpili.  

 

Jezus je že premagal vsa vladarstva in oblasti teme in jih razorožil, na nas pa je, da mu zapovemo, da se umakne iz ali od bolnih ljudi in v njihova telesa zapovemo ozdravljenje, ki ga je zanje že pripravil Jezus.

 

Razorožil je vladarstva in oblasti ter jih javno izpostavil, ko je v njem slavil zmago nad njimi. (Kološanom 2:15).

 

Bear Curry ni podrobno omenjal kaj se je dogajalo po ozdravitvi tega bolnika in smatram, da zato ne, ker je bila to zanj samo po sebi umevna stvar. Človek je po molitvi vstal od mrtvih, oživel, bil ozdravljen. Jezusovo ime je bilo s to ozdravitvijo proslavljeno, kajti brez Njegove zmage zanj in za vsakogar od nas, na križu Golgote, bi bilo to nemogoče.

 

Slava Bogu za Njegovo milost in dobroto.

 

Kdor želi naj si ogleda celoten video. Ima možnost samodejnega prevoda v Slovenščino: